PTUJ Z OKOLICO NA
RAZGLEDNICAH PRED LETOM
1918
FRANC GOLOB
Od izida prvih razglednic je preteklo že celo
stoletje. Razglednica postaja zato vse bolj in-
teresantna kot zgodovinski vir, še zlasti za lo-
kalno zgodovino, saj nazorno prikazuje, kak-
šen je bil videti nek kraj v določenem obdo-
bju. Marsikatere stavbe, ki jo vidimo na raz-
glednici, ni več, spremenila so se imena ulic,
nekdaj nepozidana zemljišča so danes novi
mestni predeli. Po drugi strani so na razgled-
nicah ulice, ki desetletja in desetletja niso
spremenile videza. Mogoče so se menjali
lastniki trgovin, gostiln, nemške napise so za-
menjali slovenski, a v osnovi stavbe še vedno
služijo istemu namenu. Ravno tako se ni spre-
menil pogled na nekatere vasi, spet drugih ne
bi več prepoznali, ker so popolnoma drugač-
ne; zlasti sta se spremenila obseg vasi in tip
hiš. Razglednica pa ni le slika neživih stvari.
Na ulicah, pred gostilnami so ljudje v značil-
nih nošah svojega časa. Prav zanimivo je opa-
zovati ponosnega gostilničarja z družino in
gosti, kako požira fotografu. Ce je imel kdo še
kolo, tudi to ni smelo manjkati na posnetku.
V posebnem okvirčku se je včasih našel pro-
stor za pomembnejše kraje. Če so razglednice
izdajala društva, so bili na njih fotografirani
upravni odbor, člani društva, pevski zbor,
godbeniki ali pa so bile ovekovečene društve-
ne aktivnosti. Skratka, razglednice odražajo
utrip življenja v nekem kraju in času.
V tem prispevku se bom omejil na razgled-
nice Ptuja in vasi, ki ležijo v današnji ptujski
občini. Predstavil bom založnike, ki so jih iz-
dajali in poskušali orisati najpogostejše moti-
ve. Obdelal bom le razglednice iz obdobja od
leta 1891, ko je izšla doslej najstarejša znana
ptujska razglednica, do leta 1918. Najstarejšo
ptujsko razglednico je izdalo Ptujsko tujsko
prometno društvo (Pettauer Fremdenverkehrs
Verein) leta 1891 v založbi tvrdke Schwider-
noch z Dunaja. Razglednica sicer ni bila od-
poslana, vendar se da njeno starost določiti s
primerjavo z najstarejšo ljubljansko razgledni-
co, ki je objavljena v knjigi Pozdrav iz sloven-
skih krajev. Razglednici sta stilno identični
(tipi črk, barve) in imata tudi zelo sorodni šte-
vilki patentne zaščite plošč (Ljubljana 294,
Ptuj 299). Osnova za raziskavo je moja zbirka
357 razglednic Ptuja in 54 okolice, dodatnih
71 pa sem jih za obdelavo dobil še pri dveh
zasebnih zbiralcih na Ptuju, Srečku Šneber-
gerju in Ferdinandu Koletniku, v Zgodovin-
skem arhivu Ptuj in v fototeki Pokrajinskega
muzeja Ptuj.
Založniki ptujskih razglednic
Razglednice so razširjale založbe,! ki so
lahko bile zelo velike in svetovno znane. Taki
sta bili založbi Tuck iz Londona in Stengel &
Co. iz Dresdna. Ti sta izdajali razglednice kra-
jev, raztresenih po vsej Evropi in celo izven
nje. Srednje velik založnik je bil Kari Schwi-
democh na Dunaju, ki je izdajal razglednice
krajev iz vse Avstro-Ogrske. To so bile med
zbiralci priljubljene litografije z napisom Po-
zdrav iz oziroma Gruss aus ... Nič manj
niso pomembni založniki, ki so pokrivali lo-
kalna področja. Nekateri so zalagali samo raz-
glednice svojih krajev ali pa svoje gostilne, tr-
govine ali trafike. S tem pa so se ukvarjala
tudi društva, ki so hotela pokazati in popula-
rizirati svoje delo. Pogosto jim je bila razgled-
nica vir zaslužka za vzdrževanje društva.
Škoda, da založniki razglednic niso opremi-
li s podatki o fotografu. Te je možno najti le,
če so bili fotografi sami založniki. Podatki o
njih bi bili zanimivi, saj so bili prav ti mojstri
najbolj zaslužni za kvaliteto razglednic. Naše
kraje sta najpogosteje fotografirala poklicni
fotograf Johann Winkler in slikar Alojz Kasi-
mir, ki je bil poleg t-ega odličen ljubiteljski fo-
tograf Precej fotografij za razglednice je v
času prve svetovne vojne prispeval S. Frank iz
Gradca.
V raziskavi sem obdelal 428 razglednic Ptu-
ja. Menim, da je to dovolj velik vzorec, ki
nam lahko pokaže verodostojno sliko založni-
kov ptujskih razglednic. Iz pregleda le-teh se
je dalo ugotoviti, daje bilo udeleženih 37 raz-
ličnih založnikov, morda pa celo več, saj niso
vse signirane. Iz Ptuja je bilo kar 15 založni-
kov, in sicer:
Založnik	Št. razglednic	Obdobje, v katerem so se pojavljale
Blanke Wilhelm	183	1895- 1918
Deutsches Vereinshaus	1	1899
Franz Julie	6	1917-1918
Heller Josef	3	1901- 1907
Heller Max	3	1908- 1912
Kasimir Josef	32	1897-1918
Kociper Janko	1	1918
Martini Maria	8	1909- 1918
Petschar S. Franz	1	1909
Peteršič N, Janez	36	1900-1918
Pettauer Fremdenverkehrsverein	1	1891
Urshitz E.	1	1918
Veteranen-verein	1	1901
Winkler Johann	3	1910-1911
Wratschko Rufim	6	1908- 1918
196
Obdobje, v katerem so se razglednice poja-
vljale, sem določil s pomočjo letnic izdaje, ki
so natisnjene na hrbtni strani. Kjer pa tega po-
datka ni, sem se naslonil na datum poštnega
žiga.
Iz preglednice je razvidno, da je bil najpo-
membnejši ptujski založnik Wilhelm Blanke.
Od 428 obravnavanih razglednic jih je založil
kar 183. Med večjimi sta še Janez Nepomuk
Peteršič (36) in Josef Kasimir (32). Ostali za-
ložniki so zastopani z 1 do 6 razglednicami.
Na osnovi obrtnega katastra mestne občine
Ptuj2 se dajo ugotoviti dejavnosti, s katerimi
so se ti založniki ukvarjali. Nekateri pa so
sami zapisali na razglednici, da so fotografi.
Wilhelm Blanke je bil tiskamar, knjigarnar,
knjigovez in trgovec s papirjem, s šolskimi in
pisarniškimi potrebščinami. Leta 1890 je regi-
striral tiskamo, 1897. razširil dejavnost na
knjigoveštvo, papirnico in prodajalno pisarni-
ških pripomočkov, 1898. pa še na razpečeva-
nje molitvenikov, koledarjev in ljudskih knjig.
V celostranskih reklamah v Štajerčevem
kmetskem koledarju^ je več let zaporedoma
(pred 1. svetovno vojno) ponujal tudi tisk raz-
glednic: »Razglednice v najfinejši svetloti-
skovni izvršitvi razpošilja zgoraj zabilježeni že
za K 24 do 30, najfinejši tisk z barvami K 40
do 50 in sicer do 1000 komadov. Za izvršitev
razglednic je vposlati samo dobro fotografijo.
Razglednice se tiskajo po zahtevi v nemškem
ali pa tudi v slovenskem jeziku. Dopisnice s
cvetljicami, z voščilom: h godu, k novemu
letu, k božiču, k veliki noči, binkoštam itd.
jako fino in lepo izdelane, sortirane veljajo do
K 4 in sicer 100 komadov. Gospodom trgov-
cem dovolim pri cenah veliki popust ter pro-
sim za prav mnogoštevilna naročila.« Iz rekla-
me je razvidno, da Blanke razglednic ni samo
zalagal, ampak jih je tudi tiskal. Razen svojih,
je po vsej verjetnosti natisnil še večino drugih
razglednic ptujskih založnikov. O tem lahko
sklepamo po isti obliki črk tako na sprednji
kot na zadnji strani razglednic.
Janez N. Peteršič je imel od leta 1898 regi-
strirano trgovino s šolskimi knjigami, moli-
tveniki, koledarji in svetimi podobicami. Josef
Heller je bil knjigarnar in trgovec z mešanim
blagom. E. Urschitz je imel trgovino s fotoma-
terialom in parfumerijskimi potrebščinami.
Max Heller trgovino z mešanim blagom, isto
vrsto trgovine sta imela tudi Josef Kasimir in
Rufim Wratschko. Med založniki je bilo nekaj
fotografov: Johann Winkler, najstarejši foto-
graf na Ptuju (na hrbtnih straneh svojih foto-
grafij trdi, da je bila njegova firma ustanovlje-
na že leta 1860), Franz Petschar iz predmestja
Kaniže in Janko Kociper.
V času Avstro-Ogrske so ptujske razgledni-
ce zalagali tudi v drugih mestih monarhije, in
sicer: 6 založnikov iz Gradca (A. Burger, S.
Frank, F. KnollmuUer, A. Schlauer, H. Schul-
lerbauer, A. Sussitz), 5 z Dunaja (C. Binder,
H. Kölz, H. Nachbargauer, K. Schwidemoch,
Weiss & Dreykurs), po eden iz Salzburga
(Jurischek), iz Kirchbichla na Tirolskem (W.
Kirchler), iz Slovenske Bistrice (F. Erben) iz
Maribora (V. Weixl) in iz Trsta (I. Korowitz).
Pred 1. svetovno vojno so ptujske razglednice
tiskali še v Leipzigu (Regel & Krug, Mehner
& Maas), v Frankfurtu na Maini (A & M Lö-
wenthal), v Münchnu (Hayd Co.) in v Offen-
bachu na Maini (Möhlstein).
Za ptujske razglednice iz avstroogrskih ča-
sov je značilno, da jih je bila večina natisnjena
v nemščini: Gruss aus Pettau, oziroma samo
Pettau. V nemščini so tudi imena ulic in usta-
nov. Od obravnavanih razglednic iz tega ob-
dobja je le 22 primerov samo v slovenščini in
5 dvojezičnih. Večino jih je izdal J. N. Peter-
šič, ki ga avtor članka Slovenska trgovina v
Ptuju 1908 do 19334 prišteva med maloštevil-
ne trgovce, ki so v času režima nemško usmer-
jenega ptujskega župana Omiga uspeli ostati
narodno zavedni.
Motivi na ptujskih razglednicah
V primerjavi z današnjimi razglednicami
Ptuja so bile razglednice pred 1. svetovno voj-
no motivno izredno bogate. Niso bile omejene
le na splošno veduto mesta, kar je danes sko-
raj edini motiv. Po tematiki bi lahko razgled-
nice razdelili v več skupin.
Splošna veduta mesta
Na skoraj polovici razglednic je upodo-
bljena na široko razpotegnjena veduta Ptuja,
ki je s svojo idealno likovno podobo trikotni-
ka kar klicala fotografe, da jo posnamejo. Eno
oglišče je bil dominikanski, drugo minoritski
samostan, vrh pa grajski hrib. Ta trikotnik se
potem ponovi v grajskem kompleksu, kjer
vzhodni in zahodni stolp tvorita osnovni
oglišči, sam grad pa vrh. Avtorji fotografije
kot predloge za razglednico so le menjavali
zorni kot, mesto pa so fotografirali z desnega
brega Drave. Vedno je v ospredju Drava z že-
lezniškim ali lesenim mostom, včasih pa kar z
obema.
Grajski kompleks
Že na prvih razglednicah je bil eden najpri-
vlačnejših in zato večkrat natisnjenih motivov
Ptuja grad. Pojavljajo se posnetki gradu z zelo
različnih strani.
Pogled na mestne strehe
Ena izmed ptujskih znamenitosti so slikovi-
te strehe starega mestnega jedra. Največkrat so
jih fotografirali z gradu in z mestnega stolpa.
Nekaj posnetkov je z vrha stolpa minoritske
cerkve, ki ga danes ni več in z okrasnega stol-
piča mestnega magistrata.
197
Ulice in trgi
Fotografe so pritegovale ozke ulice in sliko-
viti trgi. Na razglednicah se pojavljajo: Lacko-
va ulica (Ungarthorgasse), Prešernova ulica
(Herrengasse), Cankarjeva ulica (Bürgergasse),
Grajska ulica (Schlossgäschen), Murkova uli-
ca (Bismarckstrasse), Krempljeva ulica (Flori-
anigasse), Vošnjakova ulica. Trgi, upodobljeni
na razglednicah, so: Mestni trg (Floriani-
platz), Slomškova ulica (Schillerplatz), Mino-
ritski trg (Minoritenplatz). S teh razglednic
lahko razberemo, da se staro mestno jedro v
tem stoletju ni kaj dosti spreminjalo. Se naj-
več sprememb je doživela Lackova ulica. Na
razglednici, poslani 1909., se lepo vidi proče-
lje nekdanje kasarne. Zanimivi sta razglednici
začetka iste ulice, na katerih še stoji stavba s
trgovino Franza Makescha, ki so jo porušili in
na njenem mestu v letih 1906/07 postavili
mestni magistrat.
Pri trgih je več sprememb. Svojo podobo je
spremenil Slovenski trg, ker je izginila čudo-
vita fasada mestnega gledališča, ki je nastala s
prenovo po načrtih dunajskega arhitekta Ru-
dolfa Klotza 1896. Na minoritskem trgu ni
več prekrasne minoritske cerkve z baročno fa-
sado. Tam se danes šopiri tujek - modema
zgradba ptujske pošte. Spremembe je doživel
tudi del mesta, kjer je danes tržnica. Razgled-
nice razkrivajo, da je včasih tu stala mogočna
zgradba ene izmed ptujskih vojašnic.
Pomembne zgradbe
Starosta slovenskih mest Ptuj se lahko po-
hvali s številnimi lepimi zgradbami. Na raz-
glednicah so dobile posebno mesto naslednje
mestne znamenitosti: čokati, visoki mestni
stolp z značilno čebulasto streho, proštijska
cerkev, ki skriva bisere umetnosti romanike,
gotike in baroka, mestno gledališče, minorit-
ski samostan, magistrat v stilu nemške neogo-
tike, staro strelišče. Posebno skupino tvorijo
razglednice takratnih ptujskih šol: Narodna
šola ali Okoliška šola, ki je bila edina sloven-
ska šola v našem mestu. Deška ljudska šola
(Städtische Knabenschule), breška šola, ki se
je takrat imenovala Nemška šola Breg pri Ptu-
ju (Deutsche Schule Rann bei Pettau) in naj-
večkrat upodobljena Mladika, v kateri sta bili
Dekliška ljudska šola in Meščanska šola
(Mädchen-Volks und Bürgerschule) ter dekli-
ški dijaški dom (Deutsches Mädchenheim).
Niso manjkale niti razglednice gimnazije, ki je
bila vedno slikana skupaj z dijaškim domom
(Kaiser Franz Josef Gymnasium und De-
utsches Studentenheim Pettau).
Ljudski vrt in Švicarija
Ljudski vrt je začelo urejati ptujsko olepše-
valno društvo leta 1890 s finančno pomočjo
občine, grofice Herberstein in premoženejših
meščanov. Postopoma je nastal čudovit park,
uredili so ribnik za čolnarjenje in drsanje, na
hribčku^ pa postavili gostinsko turistični
objekt Švicarijo. Nastal je privlačen zaba-
viščni in rekreacijski center za Ptujčane in
obiskovalce. Žal te lepote danes lahko obču-
dujemo samo še na številnih starih razgledni-
cah.
Mestni park
Na drugem koncu mesta, ob Dravi, so zače-
li urejati mestni park že v letih 1842/43, kon-
čno podobo pa je dobil v času Omigovega
županovanja. On je dal urediti nabrežje, zato
je dobilo ime Omig-Kai, sam park pa so ure-
dili do leta 1907. V njem so ohranili vodni ali
dravski stolp, postavili glasbeni paviljon, svo-
je mesto pa je dobil tudi kip cesarja Jožefa IL
Vinski in gostinski motivi
Ptuj z okolico že dolgo slovi po dobrih vi-
nih. Proti koncu 19. stoletja je prešlo v roke
ptujskih meščanov veliko vinogradov v Halo-
zah in Slovenskih goricah. Vinarstvo jim je
postalo pomemben vir dohodka. Precej vina
so prodali v svojih gostilnah, veliko pa so ga
tudi izvozili. Vse to se odraža na razgledni-
cah, ki prikazujejo pivske družbe in delajo re-
klamo za ptujska vina (Pettauer Wein). Večji
gostilničarji so izdali svoje razglednice, na ka-
terih so bili upodobljeni njihovi lokali: Cafe
Europa, Gasthof zum Weissen Kreutz (gostiš-
če Pri belem križu), Gasthaus Judennatzl (da-
našnja Pivnica), hotel Osterberger (danes ho-
tel Mitra) in druge.
Društva
Razglednice niso vedno prikazovale le
mestnih znamenitosti. Na njih se pojavljajo
člani raznih društev, ki so se radi postavili
pred objektiv. Med ptujskimi društvi so na
razglednicah: Sokoli, Vojno veteransko dru-
štvo nadvojvoda Albrechta (Militär-Veteran-
en-Verein Erzherzog Albrecht) ob njihovi de-
vetdesetletnici. Glasbeno društvo (Musikve-
rein), Ptujska fantovska godba (Pettauer Kna-
benkapelle), ptujski Moški pevski zbor (Mä-
ner Gesang-verein) ob petdesetletnici obstoja.
Avstroogrska vojna propaganda na ptujskih
razglednicah
Ptujski Nemci so se v času 1. svetovne voj-
ne spustili v propagandni boj za Avstro-
Ogrsko z več razglednicami. Na njih so razen
mesta upodobljeni še cesar Franc Jožef, av-
stroogrski vojaki, ki jih čuva angel, ter avstrij-
ske in nemške zastave. Vse to so opremili z
domoljubnimi napisi: O du mein Osterreich!,
Mit Gott für Kaiser und Vaterland!
198
Minoritski samostan s cerkvijo in Marijinim stebrom pred njo. Založnik razglednice je bil J. N. Peteršič,
odposlana pa je bila leta 1901
Mladika, fotografirana kmalu po izgradnji. Založnik razglednice je bil W. Blanke, odposlana pa je bila leta
1904
199
Muzej in muzejski eksponati
Svoje razglednice je imel tudi mestni Fer-
kov muzej, vendar nimajo označenega založ-
nika. Po vsej verjetnosti je bilo to kar Muzej-
sko društvo. Moralo jih je biti več, vendar sem
do sedaj našel le razglednico kulturnozgodo-
vinskega oddelka. Peteršič je založil razgled-
nico starorimskih izkopanin na Hajdini. Na
treh razglednicah so rimske izkopanine, ki so
fotografirane na najdišču mitreja. Sem bi lah-
ko prišteli še razglednice Orfejevega spomeni-
ka na Slovenskem trgu. Ta rimski nagrobnik,
ki je v srednjem veku služil kot sramotilni ste-
ber, je konec prejšnjega stoletja dobil lepo ko-
vano ograjo, v začetku tega stoletja pa so ga
zavarovali še s streho.
Še nekaj zanimivosti
Okoli leta 1910 je Blanke založil razgledni-
co z naslovom Ptuj v prihodnosti (Pettau in
der Zukunft). Na njej je današnja Lackova uli-
ca. Vanjo so spretno vključili kolesarje, tram-
vaj, avtomobil, po zraku pa letajo balon z
gondolo, fantazijsko vozilo, ki ga poganja ko-
lesar in leteči tramvaj. Vse to si ogleduje gru-
ča radovednežev.
Veliko razglednic prikazuje gradnjo pon-
tonskega mostu, ki so ga za vajo postavljali
ptujski vojaki (Pionier - Brückenschlag). Za-
nimivi so tudi nekateri drobni detajli: splav na
Dravi, mož, ki na dravskih sipinah koplje pe-
sek, ptujsko kopališče, velik lesen križ na sre-
di dravskega mostu, kmečki vozovi na ulicah,
tržni dan na Slovenskem trgu ...
Okoliške vasi in trgi na razglednicah
Razglednica si je kaj kmalu našla pot tudi v
trge in vasi. Med razglednicami okolice Ptuja
je nekaj takih, ki so datirane že pred letom
1900. Pri predstavitvi le teh se bom oifiejil na
kraje, ki so v današnji ptujski občini.
Med založniki, ki so skrbeli za izdajanje
razglednic na našem podeželju, je bil ponovno
najbolj podjeten Wilhelm Blanke. Izdal jih je
kar 14 od 54 obravnavanih. Zanimivo je, daje
v glavnem zalagal razglednice gradov, saj je
založil 6 razglednic Vurberka (Wurmberg), 3
Boria (Ankenstein) in 1 Tumišča (Tumisch).
Pojavlja se kot najpogostejši založnik razgled-
nic Ptujske gore (Maria Neustift bei Pettau)
in Podlehnika (Lichtenegg i.d. Kollos). Še dva
Ptujčana sta izdajala vaške razglednice: J.N.
Peteršič (Vurberk) in Franz S. Petschar (Haj-
dina, gostilna Bračič v Novi vasi pri Ptuju -
Neudorf bei Pettau, gostilna na Majskem vrhu
- Gasthaus zum Maiberg bei Pettau).
Večino vaških razglednic so založili kar do-
mačini, najpogosteje gostilničarji in trgovci:
gostilničar Josef Treff iz Rogoznice (Rogos-
nitz bei Pettau), gostilničarja Edvard Marinič
in Klemenčič z Destmika (Sv. Urban pri Ptu-
ju - St. Urban bei Pettau), gostilničar F. Scho-
staritsch na Vidmu (Sv. Vid pri Ptuju - St.
Veit bei Pettau), trgovec Franc Mihelič iz Za-
vrča (Sauritsch-Dubrava), trgovec in gostilni-
čar Franc Miki v Gorišnici (Sv. Marjeta niže
Ptuja, Sv. Marjeta pri Moškanjcih), gostilničar
M. Čeh v Markovcih (St. Marxen), gostilničar
M. Korenjak v Bukovcih (PuchdorO, gostilni-
čar Fr. Koser v Juršincih (Sv. Lorenc v Slov.
goricah) in Simon Drofenig iz Stoperc (Sto-
perzen). Nekaj razglednic so založili še založ-
niki od drugod: V. Weixl iz Maribora (Žetale
-Schiltem. Sv. Lovrenc na Dravskem polju),
Carl Wolff iz Maribora (Vitomirci - Sv. An-
draž v Slov. goricah), F. Mogalič iz Celja (Za-
vre - Sauritsch), fotograf Fr. Kumik iz Sv.
Trojice (Trnovska vas - Sv. Bolfenk v Slov.
goricah, Vitomirci - Sv. Andraž v Slov. gori-
cah), A. Schlauer iz Gradca (Cirkovce - Zir-
kovitz b. Pragerhof), A. Burger iz Gradca
(Tumišče - Schloss Tumisch b. Pettau), V.
Schubert z Dunaja (Polenšak) in Kari Schwi-
democh (Destmik - St. Urban bei Pettau). Pri
17 razglednicah se ni dalo ugotoviti založni-
ka. Večino bi jih lahko pripisali kar domače-
mu gostilničarju ali trgovcu, kar bi se dalo
sklepati na osnovi gostilne ali trgovine, ki je
na razglednici najbolj poudarjena.
Založniki so hoteli največkrat predstaviti
najpomembnejše zgradbe vasi, zato je večina
vaških razglednic sestavljena iz več sličic.
Vasi so namreč preveč razvlečene, zato se na
splošnem pogledu na kraj podrobnosti prema-
lo vidijo. Največkrat so poleg splošne vedute
kombinirani še naslednji motivi: grad, cerkev,
gostilna, šola, trgovina, pošta, notranjost cer-
kve, domači duhovnik, župnišče, orožniška
postaja in mitrej. Redkejši so primeri posa-
meznih detajlov kraja kot samostojnih moti-
vov na razglednici. Med takimi prevladujejo
zlasti pogledi na gradove in gostilne.
Vaške razglednice so se pojavile že zelo
zgodaj. Na to je prav gotovo vplivala njihova
reklamna vrednost, saj je trgovcem in gostilni-
čarjem prinesla dodatni zaslužek. Med raz-
glednicami, ki so bile zajete v to raziskavo, sta
najstarejši datirani s poštnim žigom iz 1899.,
gotovo pa jih je bilo kar 35 natisnjenih pred
letom 1910.
V primerjavi z razglednicami Ptuja, je va-
ških več v slovenskem jeziku (17) ali dvojezič-
nih, to je v slovenščini in nemščini (11). So-
razmemo veUko jih je samo v nemškem jezi-
ku. Od devetindvajsetih je 14 razglednic gra-
dov, kar je razumljivo, saj so bili lastniki ne-
mškega rodu. Zanimivo je, da je večina raz-
glednic iz Haloz v nemščini ali dvojezičnih,
medtem ko so razglednice iz Slovenskih goric
pretežno slovenske, le v redkih primerih dvo-
jezične. To kaže, da so se Haloz v veliki meri
že polastili nemški gospodarji iz štajerskih
mest.
200
Veduta mesta, razglednica je bila odposlana leta 1902
Najpogostješi pogled na grad; pod obzidjem je velik vinograd. Razglednico je založil W. Blanke leta 1917
201
Lackova ulica z nekdanjo kasarno v osrednjem delu. Razglednico je založil J. N. Peteršič, odposlana pa je bila
leta 1909
Ljudski vrt s Švicarijo. Založnik je W. Blanke, razglednica je bila odposlana leta 1917
202
Razglednica, ki propagira ptujska vina. Leta 1907 jo je založil F. Knollmüller
Sokoli. Razglednico je založil okoli leta 1910 U. Weixl
203
Lep primer razglednice z vaško gostilno. Odposlana je bila leta 1913
Na razglednici so vse znamenitosti Polenšaka. Odposlana je bila leta 1904
204
v prispevku je obdelanih 428 do sedaj zna-
nih razglednic Ptuja. Toliko razglednic je ve-
liko za tako majhno mesto in za tako kratek
čas, samo 27 let. V zadnjem desetletju prejš-
njega stoletja se njihovo število počasi, a vz-
trajno veča. Po letu 1900 mesto že nudi do-
mačinu, turistu in slučajnemu obiskovalcu
zelo bogat izbor številnih razglednic, ki so se
močno razširile tudi na podeželju. Z masov-
nostjo so začele razglednice izgubljati na kva-
liteti izdelave: prve razglednice so namreč li-
tografije, ki so pogosto miniaturne umetnine.
Množičnost pa je po drugi strani prispevala k
pestri izbiri motivov, k iskanju zanimivih po-
drobnosti, predstavitvi posameznih mestnih
delov, vaških znamenitosti, stavb ... Zaradi
tega so nam ohranile te majhne sličice marsi-
kaj, kar bi šlo v pozabo. Brez njih bi si danes
mnogo težje predstavljali, kakšno je bilo ne-
kdaj naše mesto in kakšen je bil utrip življenja
v njem.
OPOMBE
1. Lukan Walter, H kulturni zgodovini razglednic.
Pozdrav iz Ljubljane. Ljubljana, Mladinska knjiga
1986. — 2. Zgodovinski arhiv Ptuj, Mestna občina
Ptuj, Obrtni kataster 1902-1928. — 3. »Štajerčevi«
kmetski koledar. Ptuj, Štajerčevo tiskovno društvo
1908-1914. — 4. 13. september 1908 leta v Ptuju. -
Spominski list septembrskih dogodkov. Ptuj,
1933. — 5. Pozdravi iz slovenskih krajev, dežela in
ljudje na starih razglednicah, Ljubljana, 1987
205