Center za slovenšcino kot drugi in tuji jezik Letno porocilo 2016 Kazalo UVOD 3 PROGRAMI IN DEJAVNOSTI CENTRA V LETU 2016 4 Slovenšcina na tujih univerzah 5 Seminar slovenskega jezika, literature in kulture 25 Simpozij Obdobja 31 Tecaji slovenšcine 34 Slovenšcina za otroke in mladostnike 38 Izpitni center 44 Izobraževanje 50 Založniška dejavnost 52 Raziskovalni in aplikativni projekti 55 OBJAVE V MEDIJIH 57 BIBLIOGRAFIJA STROKOVNIH DELAVCEV CENTRA 70 Cez poldrugo omaro ... Je omara lahko casovna enota? Seveda je lahko, še posebej v administraciji. Pri nekaterih postopkih je skrbno in varno hranjenje dokumentacije obvezno. Ce so postopki množicni, se police in omare hitro polnijo. Nekatere Centrove dejavnosti so za slovenske razmere prav množicne. Recimo izpiti iz znanja slovenšcine kot drugega in tujega jezika. Pred dvema letoma popolnoma prenovljeni izpitni program se izvaja v tako velikih razsežnostih, kot si jih niso mogli predstavljati niti njegovi snovalci. Povecano število opravljanja izpitov je seveda posledica najrazlicnejših dejavnikov, ampak med njimi sta gotovo tudi kvaliteta in ustreznost novega programa trenutnim slovenskim razmeram. In že se ob novih potrebah snujejo novi izpitni podvigi ... Množicno postaja tudi ucenje slovenšcine za tuje študente in študentke ter tuje zaposlene na Univerzi v Ljubljani – ko je vendarle postalo jasno, da je to nujni del visokošolske internacionalizacije in se je za to našlo tudi nekaj dodatnega denarja za zagonsko obdobje. Množicna ostaja prisotnost univerzitetnega ucenja slovenšcine in slovenisticnega študija po vsem svetu – sicer ne brez velikih sprememb, toda svet je velik, slovenšcina na tujih univerzah pa je robusten sistem: ce nekje slovenšcina kljub našim naporom in prizadevanjem ugasne, vznikne in zraste nekje drugje. Center za slovenšcino kot drugi in tuji jezik poka od zdravja, se zdi. Od preteklega leta imamo dve novi zaposleni sodelavki in vse kaže, da bomo še zaposlovali – ceprav smo se v preteklih letih suhih krav in skoraj nasilnega proracunskega varcevanja naucili z veliko manj narediti veliko vec. Skoraj smo se že navadili, da nas pogosto pohvalijo, tako na razlicnih nivojih univerze in stroke kot celo pri izvršni oblasti.Tudi po svetu slišimo pohvale, še posebej pri nekaterih vzhodnejših evropskih državah, ki jemljejo naš Center za (skoraj nedosegljiv) zgled, kako urediti mednarodno razsežnost svojih jezikov. Seveda nam to godi. Uspava nas pa ne.V spremenljivem svetu se je treba nenehno razvijati, dopolnjevati in se prilagajati, nenazadnje pa sprejeti nase tudi odgovornost za usmerjanje podrocja, zaradi katerega na svetu sploh smo. In dela je še veliko. Center poka tudi po šivih. Naši ljubi prostori v drugem nadstropju univerzitetne palace so nam postali krepko pretesni (kljub temu ste iskreno vabljeni na obisk, le najavite se, prosim). In ceprav bi si po dobrem desetletju odsotnosti že krepko želeli prostorsko spet pridružiti maticni Filozofski fakulteti, žal zaenkrat kaže, da to ne bo mogoce. No, ampak naš pravi delovni prostor je slovenšcina. Z vsako našo novo omaro postaja svetovnejša. red. prof. dr. Marko Stabej predstojnik Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik Programi in dejavnosti Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik Predstojnik: red. prof. dr. Marko Stabej Vodja strokovne službe: dr. Mojca Nidorfer Šiškovic (do junija 2016), asist. dr. Damjan Huber (od julija 2016) Program oz. dejavnosti Financiranje programa oz. dejavnosti Samostojni strokovni sodelavci Financiranje strokovnih sodelavcev Slovenšcina na tujih univerzah MIZŠ dr. Mojca Nidorfer Šiškovic (vodja programa STU) asist. dr. Damjan Huber (vodja programov SSJLK in Obdobja) MIZŠ, lastna sredstva Seminar slovenskega jezika, literature in kulture Predsednica: red. prof. dr. Alojzija Zupan Sosic MIZŠ, lastna sredstva Izpitni center lastna sredstva dr. Ina Ferbežar (vodja programa) Petra Likar Stanovnik (od junija 2016) Lidija Jesenko (poslovna tajnica) MIZŠ, lastna sredstva Tecaji slovenšcine lastna sredstva, MIZŠ, UradVlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, CMEPIUS Branka Gradišar (vodja programa) Tanja Jerman (vodja uciteljev) Jana Kete Maticic Tjaša Alic (od aprila 2016) MIZŠ, lastna sredstva Slovenšcina za otroke in mladostnike dr. Mihaela Knez (vodja programa) dr. Damjana Kern MIZŠ, lastna sredstva Izobraževanje lastna sredstva doc. dr. Nataša Pirih Svetina (vodja programa) dr. Mihaela Knez lastna sredstva Založništvo lastna sredstva mag. Mateja Lutar (vodja programa) Petra Likar Stanovnik (od junija 2016) MIZŠ, lastna sredstva Dodatne dejavnosti Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik v letu 2016 Redno izobraževanje za ucitelje in izpraševalce Znanstvena in razvojno-aplikativna dejavnost – projekti -Wrilab2 – Spletni laboratorij za branje in pisanje v cešcini, nemšcini, italijanšcini in slovenšcini kot drugem jeziku -Opismenjevanje v slovenšcini -Pomoc prostovoljkam in prostovoljcem -VIME Slovenšcina na tujih univerzah dr. Mojca Nidorfer Šiškovic, asist. dr. Damjan Huber 1 Splošno o programu V študijskem letu 2015/16 je na tujih univerzah delovalo 57 slovenistik, od tega 9 na univerzah, kjer lektorjevo delo financira samo Republika Slovenija (MIZŠ), 33 na univerzah, kjer lektorja sofinancirata Republika Slovenija in univerza gostiteljica, in 15 na univerzah, kjer lektorja financira samo univerza gostiteljica. V slovenisticne programe na tujih univerzah je bilo vkljucenih približno 2.500 študentov. Ucitelji STU so bili tudi letos pogosto somentorji ali celo mentorji študentom, pomagali in svetovali so jim pri zbiranju gradiva ter ustrezne strokovne literature za diplomska, magistrska in doktorska dela. Statusi slovenistik na tujih univerzah so bili naslednji: na 26 univerzah je imela slovenistika status samostojnega diplomskega študija ali študijske smeri v okviru dodiplomskega in/ali podiplomskega študija, tj. magistrskega in doktorskega študija. Na vseh univerzah razen na univerzah v Parizu, Kijevu, Neaplju in Pardubicah pa so lektorat slovenšcine bodisi kot obvezni izbirni predmet ali kot izbirni predmet lahko izbirali vsi študenti oddelka, kjer je slovenistika, študenti fakultete, univerze in tudi zunanji slušatelji. Po sprejetju Pravil Filozofske fakultete v letu 2015 in sprejetju Pravilnika Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik v januarju 2016 je zacel z delom Svet programa Slovenšcina na tujih univerzah, sestavljen iz predstavnikov pristojnih in zainteresiranih ministrstev MIZŠ, MZZ, MK in Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter predstavnikov nosilca programa Univerze v Ljubljani, Filozofske fakultete, Oddelka za slovenistiko in Centra. Na seji Sveta, ki ima posvetovalno vlogo, je bil 1. julija sprejet sklep, da se pripravi medresorski celostni pregled potreb in stanja slovenistik na tujih univerzah, na 2. seji v oktobru pa, da se pripravijo kriteriji za odpiranje novih lektoratov na tujih univerzah, saj na MZZ in MIZŠ prihaja veliko pobud z razlicnimi obrazložitvami. 2 Kadrovske spremembe V program Slovenšcina na tujih univerzah (STU) je bilo v študijskem letu 2015/16 vkljucenih in spremembe statusa na okoli 50 uciteljev slovenšcine v tujini, od tega 31 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani slovenistikah (FF UL) zaposlenih uciteljev ter na tujih univerzah zaposleni ucitelji, od katerih jih je osem poucevalo na slovenistikah na podlagi avtorske pogodbe v okviru programa STU. Poleg uciteljev, ki so izvajali lektorate, je predavanja o slovenskem jeziku, literaturi in kulturi na univerzah v tujini izvajalo vec kot 35 tujih habilitiranih uciteljev, ki so bili hkrati mentorji študentom pri diplomskih, magistrskih in doktorskih nalogah. Na nekaterih slovenistikah so predavanja, seminarje in mentorstva študentom pri diplomskih in magistrskih nalogah izvedli tudi ucitelji programa STU, in sicer kot nosilci predmetov tisti, ki so že dosegli doktorske nazive. Nekateri od njih tudi objavljajo znanstvene prispevke in se udeležujejo 52. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture. V zacetku študijskega leta 2015/16 je po 23 letih znova zacela delovati slovenistika na Filozofski fakulteti Univerze v Sarajevu, število študentov pa je že v prvem letu preseglo številko 50. Z delovanjem je zacel tudi lektorat na univerzi v Kölnu, vendar je bilo študentov zelo malo – 4, pricakujemo jih vec v drugem letu delovanja lektorata. Konec študijskega leta 2015/16 se je lektorica Monika Pemic odlocila prekiniti delovno razmerje z namenom, da bo dokoncala doktorsko disertacijo, zato je v prvem semestru novega študijskega leta slovenšcino poucevala Kristina Eder, delno že zaposlena na univerzi v Kölnu. Slovenistika na Univerzi v Sombotelu je bila v letu 2015 z Univerze v Mariboru prestavljena pod okrilje programa STU, tam pa je zacela poucevati Mojca Jesenovec. V prvem semestru je proucila razmere na tamkajšnji univerzi, kjer je izredno malo vpisanih študentov na študij slovenšcine, prav tako pa tudi na druge študije. Ker se je iz podobnih razlogov v študijskem letu 2016/17 univerza v Sombotelu združila z Univerzo ELTE v Budimpešti, bo potreben razmislek, na kakšen nacin bo potekalo nadaljevanje programa, ki ga sicer podpirata obe državi v skladu s programom sodelovanja na ozemlju, kjer živita slovenska in madžarska skupnost. Na univerzi na Dunaju ostaja odprto vprašanje habilitiranega ucitelja slovenšcine, hkrati pa se je s habilitacijo dosedanje lektorice dr. Mojce Jenko za podrocje didaktike sprostilo mesto lektorja, zaposlenega na dunajski univerzi. Predstavnika uciteljev sta (do avgusta 2017) mag. Pavel Ocepek (predstavnik) in dr. Saša Vojtech Poklac (namestnica). Slovenšcina na tujih univerzah 3 Izobraževanja in delovna V okviru programa STU in Centra za slovenšcino smo organizirali tri tradicionalna delovna srecanja uciteljev ter srecanja in izobraževanja za ucitelje: novoletno 22. in 23. decembra 2015 s sprejemom na priprava novih uciteljev MIZŠ, poletno izobraževanje Centra za slovenšcino (29. in 30. junija 2016) ter osrednje delovno srecanje uciteljev STU pred zacetkom novega študijskega leta, tj. tridnevno srecanje in izobraževanje od 24. do 26. avgusta 2016. 4 Obiski na lektoratih V študijskem letu 2015/16 je bil v zacetku aprila 2016 organiziran sestanek dekanje Filozofske fakultete dr. Branke Kalenic Ramšak, profesorice za japonologijo prof. dr. Chikako Shigemori Bucar in vodje programa Slovenšcina na tujih univerzah dr. Mojce Nidorfer Šiškovic z vodstvi fakultet in univerz v Tokiu: na Univerzi v Tsukubi, Univerzi Rikkyo – Rikkyo University (Ikebukuro Campus), College of Intercultural Communication, Mednarodni univerzi Josai, Univerzi v Tokiu in Tokijski univerzi za tuje študije. Na vseh obiskanih univerzah je bila izražena velika pripravljenost za sodelovanje, vodstva si želijo tesnejših povezav, medkulturnega in meddisciplinarnega sodelovanja. Pripravljeni so vzpostaviti oziroma razširiti obstojeci lektorat slovenšcine za vse študente posamezne univerze in raziskovalce, izrazili so veliko podporo programom sodelovanja in novim skupnim projektom. Med japonskimi študenti, ucitelji in raziskovalci je bilo zaznati veliko zanimanje za študij v Sloveniji (zaradi kakovosti univerz, države, ki je clanica EU, in ugodne geografske lege). Lektorata slovenšcine trenutno redno potekata na univerzah Rikkyo in Tokijski univerzi za tuje študije. Oba sta enosemestrska, po 30 ur, obiskujejo ju študenti slavistike in jezikoslovja ter drugih študijev na dodiplomski in podiplomski stopnji na obeh univerzah, okoli 25 do 35 študentov vsako leto. Na obeh univerzah lektorata vrsto let zelo uspešno pogodbeno izvaja mag. Jelisava Dobovšek Sethna, ki živi vTokiu. Vzpostavila je dragocene in plodne stike tudi na drugih univerzah, izvedla veliko kulturnih vecerov in kulturnih projektov s študenti, sodeluje na konferencah, jih soorganizira, skrbi za stalne izmenjave študentov. V letu 2017V se bo predvidoma upokojila, vendar je slovenšcino še pripravljena poucevati nekaj casa. Porocilo o obisku je bilo poslano tako vodstvu Univerze v Ljubljani kot tudi MIZŠ, zavzemamo se, da bi Republika Slovenija na Japonsko napotila lektorja iz Slovenije. 5 Financiranje in status Leto 2016 je bilo glede financiranja delovanja programa stabilno zaradi letne pogodbe, ki jo programa STU ter je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS (MIZŠ) pripravilo že v zacetku leta, stiki in podpora drugih kasneje pa dodelilo še sredstva za pokritje napredovanja uciteljev in zvišanih indeksov plac. institucij Hkrati smo s podporo Ministrstva, zlasti g. Andreja Kotnika, v višini dodatka minimalne place dofinancirali uciteljici slovenšcine na univerzah v Kijevu in Lodžu, ki sta na delovno mesto v tujino napoteni iz Slovenije, placo pa prejemata samo na ukrajinski oz. poljski strani. Da je delovanje programa STU uspešno, gre zahvala tudi Ministrstvu za zunanje zadeve RS in slovenski diplomatski mreži, ki z lektorati odlicno sodeluje. Veliko slovenskih diplomatskih predstavnikov v tujih državah je v preteklem študijskem letu obiskalo lektorate oz. se srecalo z vodstvi tujih univerz, sodelovalo pri kulturnih prireditvah in projektih slovenistik ter pripravilo sprejeme. V preteklem letu smo tesneje sodelovali z Javno agencijo za knjigo RS, in sicer smo se v okviru programa STU ter lektorji in literarni ustvarjalci prijavljali na razpise za gostovanja in organizacijo projektov. Ucitelji v tujini redno sodelujejo z društvi Slovencev v najbližjih krajih in s slovenskimi gospodarskimi predstavništvi. 5.1 Podpora programa STU Ucitelji so v svojih porocilih znova pohvalili vsestransko podporo programa STU in Centra lektoratom za slovenšcino kot drugi in tuji jezik Oddelka za slovenistiko FF UL v smislu organizacijske in vsebinske podpore, koordinacije skupnih projektov (npr. Svetovni dnevi), nakupa knjig in drugih gradiv za študente, obvešcanja o novostih in aktualnih razpisih, sodelovanja pri organizaciji strokovnih ekskurzij v Slovenijo ter uradne korespondence z univerzo gostiteljico, organizacije kakovostnih srecanj in strokovnih izpopolnjevanj trikrat letno. Prav tako ucitelji zelo cenijo štipendije, ki jih prispevata MIZŠ in Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za udeležbo študentov in uciteljev slovenistike in slavistike iz tujine ter iz slovenskega zamejstva na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture (SSJLK). Poudarjajo, da študentom iz tujih držav z nizkim standardom placilo namestitve v casu seminarja pogosto predstavlja prevelik strošek, zato se seminarja ne morejo udeležiti nekateri zelo dobri študenti. Tujim študentom in uciteljem slovenšcine ta edinstvena prireditev (v letu 2016 je potekal 52. seminar) omogoca, da se s slovenšcino poglobljeno seznanijo v Sloveniji, poslušajo predavanja strokovnjakov s podrocja slovenistike in humanistike ter družboslovja in stkejo strokovne ter kulturne stike z institucijami v Ljubljani in Sloveniji. Študentske in uciteljske izmenjave 7 Objave v medijih 8 Kulturne dejavnosti in projekti programa 8.1 Kulturne dejavnosti in projekti na slovenistikah (iz porocil uciteljev) V zadnjih letih se povecuje število izmenjav in gostovanj tako študentov kot tudi uciteljev slovenistov v Sloveniji in tujini. K temu so najvec pripomogli ucitelji s podpisom novih pogodb Erasmus plus med slovenistikami na tujih univerzah ter slovenistikami na slovenskih univerzah. Precej izmenjav poteka tudi preko akademske mreže Ceepus in bilateralnih pogodb ter programov o sodelovanju, ki jih Republika Slovenija podpisuje z drugimi državami. Na pobudo Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik so bili na Oddelku za slovenistiko akreditirani lektorati slovenšcine kot tujega jezika, in sicer kot semestrski 60-urni zunanji izbirni predmeti, ovrednoteni s tremi kreditnimi tockami, ki jih lahko izberejo vsi redno vpisani študenti Univerze v Ljubljani. Ucenje slovenšcine v brezplacnih 60-urnih tecajih pa je v študijskem letu 2016/17 na razpolago tudi vsem gostujocim oz. tujim študentom na UL, saj je financirano preko enoletnega projekta, odobrenega s strani MIZŠ. Z zagotovitvijo financiranja teh tecajev tudi v prihodnje bi bil študij tujih študentov v Sloveniji vsekakor še kakovostnejši in uspešnejši, znanje slovenšcine pa bi prispevalo tudi k njihovemu tesnejšemu povezovanju s Slovenijo. Ucitelji in študenti z lektoratov so bili v preteklem letu pogosto gostje radijskih oddaj RTV Slovenija, zlasti oddaj, namenjenih Slovencem po svetu, ter drugih oddaj in programov lokalnih radijskih in televizijskih hiš v okolju in mestih, kjer delujejo lektorati. Na lektoratih so bili tudi v študijskem letu 2015/16 ucitelji izredno dejavni na podrocju organiziranja dodatnih kulturnih dejavnosti, ki so dopolnile pedagoško delo s študenti. V okviru programa smo zaceli z izvedbo novega projekta, tokrat Svetovni dnevi slovenske kulture. Ucitelji na tujih univerzah so preteklo študijsko leto pripravljali vsebine in gradiva za poucevanje slovenske kulture na univerzah po svetu, ki so zdaj zbrana v 11 poglavjih v e-ucilnici v programu Moodle na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Država in narod, Zgodovina, Naravna in kulturna dedišcina, Gospodarstvo,Turizem in kulinarika, Znanost in tehnologija, Književnost, Glasba, Likovna umetnost, arhitektura in oblikovanje, Uprizoritvene umetnosti in Šport so podrocja, ki smo jih izpostavili v okviru letošnjega obsežnega mednarodnega kulturnopromocijskega projekta Svetovni dnevi slovenske kulture v organizaciji programa Slovenšcina na tujih univerzah. Za vsako podrocje smo z ucitelji, ki so se že leto prej povezali v skupine in sodelovali na daljavo, pripravili pregledna besedila in predstavitve (ppt) z aktualnim in arhivskim gradivom, s spletnimi povezavami in z drugimi viri, dodali pa smo tudi naloge za študente. Ucitelji bodo lahko gradivo pri uporabi sproti prilagajali študijskim programom in potrebam svojih študentov – njihovemu znanju slovenšcine, poznavanju posameznih podrocij slovenske kulture ter študijskim in medkulturnim ciljem poucevanja, v okviru katerih domuje slovenska kultura na univerzah po svetu. E-ucilnico bomo tudi v prihodnje redno posodabljali, dodajali vsebine in gradiva. Projekt Svetovni dnevi slovenske kulture se je na vec kot 50 tujih univerzah, kot je že tradicija, zakljucil s številnimi prireditvami v tednu od 3. decembra, ko v Sloveniji obeležujemoTa veseli dan slovenske kulture, pa do 9. decembra 2016, predstavili smo ga univerzitetni in širši javnosti.V tem casu je slovenska kultura po svetu zaživela v razlicnih oblikah – s filmskimi in z literarnimi veceri, nastopi gostujocih predavateljev, umetnikov, kulturnikov iz Slovenije in tujine, s kulinaricnimi sprehodi po slovenskih pokrajinah. Projekt organiziramo v sodelovanju s tujimi univerzami, katerih del študijskih programov je tudi slovenšcina, skupaj s študenti slovenšcine, slovenskimi diplomatskimi predstavništvi, z Društvom Ljudmila ter s številnimi drugimi institucijami v Sloveniji in po svetu. Ucitelji so na interni razpis za sofinanciranje projektov na slovenistikah v okviru programa STU prijavili skoraj 40 projektov in jih uspešno izvedli s svojimi študenti na univerzah v tujini ter ob pomoci strokovnih delavcev programa STU, vecinoma že v prvi polovici leta 2016. Pri organiziranju dodatnih dejavnosti na lektoratih so sodelovali z veleposlaništvi in pomagali pri izvedbi kulturnih projektov in predstavitev, npr. ob praznovanju 25-letnice samostojne Slovenije, ob slovenskem kulturnem prazniku in Dnevu jezikov, ter s študenti veliko prevajali. Projekte so izpeljali s sredstvi z razpisov, financno podporo društev, predstavništev slovenskih podjetij, slovenskih kulturnih ustanov, založb itn. Med 28. 10. in 1. 11. 2015 je v Beogradu potekal sejem izobraževanja Zvonce, sodelovala je tudi lektorica in predstavila možnosti za ucenje slovenskega jezika v Beogradu. Konec novembra se je v kinoteki odvijal prvi Festival slovenskega filma v organizaciji Društva Slovencev v Beogradu Sava na pobudo tamkajšnjega režiserja slovenskega rodu, g. Dragomirja Zupanca.V štirih dneh so si obiskovalci lahko ogledali deset slovenskih filmov, obiskali dve okrogli mizi (slovenski film; ženski liki v slovenskem filmu) ter razstavo Ukradeni otroci celjskih muzejev. Po projekcijah so imeli obiskovalci priložnost, da se o Slovenšcina na tujih univerzah filmu pogovorijo s filmskimi ustvarjalci iz Slovenije – Majo Weiss, Uršo Menart, Janom Cvitkovicem, Metodom Pevcem, Matejem Nahtigalom, Barbaro Zemljic in Karpom Godino. Študenti 4. letnika slovenistike na Filološki fakulteti v Beogradu (Uroš Cirovic, AleksandarTrifunovic, Jovana Petkovic, Nevena Živadinovic in Anica Cvetkovic) so poskrbeli za opremljenost filmov s podnapisi.V okviru prireditve Dnevi slovenske kulture za mlade je 27. 11. potekala delavnica Srednjeveški rokopisi v Sloveniji – od pergamenta do kodeksa, ki jo je pripravila in vodila dr. Barbara Navala. 2. 12. 2016 se je v društvu Sava odvijal literarni vecer z odlicno slovensko pesnico Barbaro Korun. Med pogovorom so se seznanili z delckom umetnicinega ustvarjalnega opusa ter z njenimi pogledi na življenje, predvsem pa ustvarjanje. Pesmi so v slovenšcini prebrali študenti slovenšcine, medtem ko je bil na platnu predvajan srbski prevod. Za prevode so poskrbeli Anica Cvetkovic, Nevena Živadinovic, AleksandarTrifunovic in Uroš Cirovic. Ob koncu pogovora je bil predvajan še posnetek skladbe Ne povem, ki jo je kompozirala dr. Anica Sabo, profesorica glasbe na glasbeni akademiji in skladateljica. Skladba je nastala na podlagi Barbarine pesmi Nikomur ne povem, ki je bila del Antologije slovenske književnosti. 13. 12. je v Savi potekala kuharska delavnica Save Nuše Gerden. Mladi (clani društva Sava in študenti slovenšcine) so se naucili, kako izdelujemo pticke. 10. 12. so jih obiskali clani mednarodnega projekta JANES dr. Darja Fišer, dr.Tomaž Erjavec in Jaka Cibej. Cilj projekta je skozi predavanja in delavnice predstaviti gradnjo, oznacevanje in analizo korpusa spletne slovenšcine JANES raziskovalcem in študentom na Hrvaškem in v Srbiji. Za študente slovenšcine so pripravili delavnici z naslovom Jezikovni viri in orodja za slovenšcino. Popoldne je potekala še delavnica Oznacevanje srbskih spletnih korpusov z orodjem WebAnno (vodila sta joTomaž Erjavec in Maja Milicevic). Projekt se je zakljucil s predavanjem Darje Fišer Jezikoslovno oznacevanje podatkov z orodjem WebAnno. Pri casopisu so bili dejavni tudi beograjski slovenisti; lektorica in prof. dr. Maja Đukanovic kot recenzentki, študentki (Anica Cvetkovic in Milica Poletanovic) pa kot avtorici prispevkov. 7. 4. so na slovenistiki gostili dr. Barbaro Navala, ki je predstavila tematiko o viteški kulturi na Slovenskem. 21. 4. so se študenti slovenistike udeležili predavanja in delavnice Jezikoslovne tehnologije pri prevajanju v Evropski uniji, delavnico je vodila dolgoletna prevajalka pri Evropski komisiji dr. Barbara Navala. 10. 5. je v Ateljeju 212 gostovala slovenska gledališka predstava Evropa, ki jo je režiral Primož Ekart. Za dogodek je poskrbelo Slovensko veleposlaništvo v Republiki Srbiji, predstavo so si ogledali tako študenti slovenšcine na Filološki fakulteti v Beogradu kot tudi predstavniki slovenske manjšine v Srbiji.Tudi v študijskem letu 2015/16 je gostoval dr. Željko Markovic s FF v Novem Sadu, ki je predaval zgodovino slovenskega jezika. V Bratislavi se je slovenistika ob svetovnem dnevu jezikov predstavila na tradicionalni prireditvi Ulica jezikov na glavnem trgu v Bratislavi. Študenti slovenšcine so mimoidoce poucevali slovenšcino, s kratko gledališko igro so se predstavili na odru, prav tako pa so si obiskovalci prireditve lahko ogledali risanko Macek Muri. Prireditev so pripravili v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom. Lektorat slovenšcine se je prikljucil prireditvi Slovenski dnevi v Košicah, ki jo je organizirala slovenska ambasada. Lektorica je v Mestni knjižnici Košice ucence 2. razreda naucila nekaj osnovnih fraz.V oktobru sta lektorat slovenskega jezika in slovensko veleposlaništvo (ob financni podpori Združenja SLO/SLO in programa STU) pripravila literarni vecer s pisateljem Ferijem Lainšckom, ki se ga je udeležilo vec kot 70 obiskovalcev.V prostorih veleposlaništva so si ogledali slovenski film Vesna, ki ga je za potrebe projekta Retrospektiva slovenskega filma v slovašcino prevedel MiloslavVojtech. V novembru je na FF v Bratislavi gostovala Založba Pivec iz Maribora, ki se je predstavila na dveh literarnih vecerih, na prvem so sodelovali Andrej Brvar, Petra Kolmancic, Danica Križanic Müller, Zoran Pevec inTadejVesenjak. Študenti slovenšcine so pripravili kratek kulturni program, pesniki in pesnici pa so brali svojo poezijo. Dr. Miran Štuhec je predaval o slovenski kratki prozi po letu 1980, mag. Zoran Pevec pa o urbani poeziji v Sloveniji v zadnjem desetletju. Na drugem literarnem veceru sta se poleg že omenjenih pesnikov predstavila še Stanislava Repar in Klemen Pisk. Novembra je s predavanji o slovenski moderni gostovala dr. Alenka Jensterle Doležal. Na pobudo slovenskega veleposlaništva so pripravili na Osnovni šoliTbiliska 4 v Bratislavi tudi t. i. Medeni zajtrk.Vec kot 60 ucencev se je srecalo s cebelarjem, poskusilo slovenski in slovaški med ter spoznalo slikanico Marjana Mancka Iz dnevnika cebelice Medke, ki jo je v slovašcino prevedel MiloslavVojtech. V februarju so za študente slovenistike organizirali srecanje s predsednikom Združenja SLO/ SLO gospodom Borutom Meršakom. Študentom je predstavil združenje, povedal jim je nekaj informacij o slovaško-slovenskih odnosih ter jih povabil, da se vclanijo v združenje. Ob slovenskem kulturnem prazniku so v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom ter Združenjem SLO/SLO pripravili gostovanje znane slovenske pevke Ditke, koncerta pa se je udeležilo vec kot 100 gostov.V aprilu so gostili dr.Toneta Smoleja z Oddelka za primerjalno književnost FF UL, ki je bil v Bratislavi cel mesec. Za študente slovenistike je pripravil cikel predavanj z naslovom Izbrani žanri iz slovenske književnosti, prav tako pa je predaval pri predmetu Slovenska literatura. 1. aprila je prišla gostovat dr. Nataša Logar s FDV UL, ki je pripravila predavanji z naslovom Jazyková vybavenost: slovincina v digitálnej dobe ter Jazyková vybavenost slovinciny: jazykové zdroje pre všeobecných používatelov, prav tako pa so gostili tudi dr. Mojco Smolej z Oddelka za slovenistiko FF UL, ki je za študente slovenistike pripravila predavanja in seminarje o clenkih v slovenskem knjižnem jeziku, o stilistiki v delih slovenskega pisatelja in dramatika Ivana Cankarja in o slovenski frazeologiji.V casu gostovanja dr. Mojce Smolej, ki je soavtorica razstave Poljub z jezikom: slovenske slovnice in slovarji, so v prostorih slovenskega veleposlaništva in ob pomoci Filozofske fakultete UL, Centra ter NUK v Ljubljani pripravili razstavo, po kateri je vodila prav soavtorica. Odprtja so se poleg študentov slovenšcine udeležili tudi vidni predstavniki slovaškega jezikoslovja. V aprilu je slovensko veleposlaništvo v Bratislavi v sodelovanju s slovenskim in slovaškim filmskim skladom ter slovenistiko in STU pripravilo Retrospektivo slovenskega filma, ki je potekala v prostorih kina Lumiere. Obiskovalci so si lahko v treh dneh ogledali 7 slovenskih filmov (Šiška Deluxe, Sedmina, Petelinji zajtrk, Oca, Razredni sovražnik, Aleksandrinke, Srecen za umret).V maju je slovensko veleposlaništvo pripravilo Slovenske dneve vTrencinu, pri katerih je sodelovala tudi slovenistika. Lektorica slovenšcine je pripravila uro slovenšcine za ucence petih razredov, prav tako pa so študenti slovenistike pomagali na turisticnem sejmu, ki je v tem casu potekal vTrencinu.V študijskem letu 2015/16 je bila poleg vseh omenjenih projektov najvecja pozornost usmerjena v razstavo Slovaško-slovenska dimenzija, ki smo jo pripravili ob 25-letnici slovenske samostojnosti. Za razstavo so pridobili sredstva slovaškega in slovenskega ministrstva za kulturo ter slovenskega ministrstva za zunanje zadeve, prav tako pa tudi Filozofske fakultete Univerze Komenskega v Bratislavi in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik. Projekt so organizirali FF Univerze Komenskega v Bratislavi (konkretneje Oddelek za slovanske filologije, slovenistika ter Oddelek za etnologije in muzeologijo), Slovaški narodni muzej inVeleposlaništvo Republike Slovenije v Bratislavi. Z razstavnimi predmeti so pomagali tudi Slovaški narodni muzej, Slovenski etnografski muzej, ÚLUV in Folklorno društvo Kres iz Novega mesta. Odprtje razstave je potekalo 22. 6. 2016 v prostorih slovaškega ministrstva za kulturo in v casu državnega sprejema ob 25-letnici samostojnosti. Na odprtju je bilo vec kot 400 obiskovalcev, po vec kot uspešni premieri v Bratislavi pa je jeseni 2016 gostovala tudi v Sloveniji. V Brnu so imeli 6. 11. 2015 predavanja dr. Mirana Štuhca in mag. Zorana Pevca s podrocja slovenske književnosti ter literarni vecer avtorjev Založbe Pivec. 26. 11. je potekala 20. obletnica slovenistike v Brnu: konferenca, okrogla miza in vecerni program – predstava Kabarete Simplozij Andreja Rozmana Roze. 11. 12. literarni vecer Milana Dekleve ob izdaji ceškega prevoda romana Zmagoslavje podgan (Triumf potkanu, prev. Libor Doležán); 17. 12. literarni vecer Klemena Piska ob izdaji ceškega prevoda kratkih zgodb Pihalec (Foukac, prev. Petr Mainuš). 25.–29. 4. je o pravorecni in pravopisni normi slovenskega jezika predaval dr. Damjan Huber. 4. 5. so potekala predavanja dr.Tanje Mirtic o slovarskih kvalifikatorjih in portalu Fran. 6. 5. so v sodelovanju z Društvom ceško-slovenskega prijateljstva pripravili slovenski vecer, na katerem je gostoval pevski zborTabor Kalc 1869 Knežak, Barbara Korun je predstavila ceški prevod svoje pesniške zbirke Pridem takoj (Prijdu hned, prev. Hana Mžourková), s kantavtorskim nastopom pa je program zaokrožil Klemen Pisk. 13. 5. je pri njih gostovala založba Goga: Sebastijan Pregelj, AgataTomažic in predstavitev dela Maruše Krese. Na lektoratu v Bruslju sta jih 30. 11. na oddelku za moderne jezike in književnosti obiskala veleposlanik Matjaž Šinkovec in konzul Jean-PierreVonarb. Obisk je bil namenjen delovnemu srecanju s predstojnikom oddelka, profesorjem Xavierjem Luffinom in pogovoru o položaju lektorata slovenšcine na ULB v okviru nove organiziranosti Filozofske fakultete ULB. Sestanek je bil uspešen, naklonjenost lektoratu slovenšcine je bila izrecena tako s strani predstojnika kot predstavnikov slovenskega veleposlaništva. 15. 2. 2016 so s študenti sodelovali na prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku na slovenskem veleposlaništvu, poleg njih so se predstavili tudi ucenci dopolnilnega pouka slovenšcine v Bruslju in ucenci slovenšcine na Evropski šoli v Bruslju. Prireditev je v prisotnosti mnogih politikov (nagovoril jih je minister Karl Erjavec, v publiki so bili Lojze Peterle, IvoVajgl,Tanja Fajon …) potekala v sprošcenem in prijetnem vzdušju. Študentje ULB so predstavili vsak svojo zgodbo o slovenšcini, s katerimi so navdušili publiko. Ena od zgodb je bila toliko posebna, da je doživela tudi objavo na spletu (https://metinalista.si/povest-o-slovenscini/). 9. 3. je lektorica sodelovala na odprtem dnevu na univerzi (priprava brošure o slovenskem jeziku in lektoratu slovenšcina na ULB, stojnica modernih jezikov), 13. 5. na konferenci oddelka za moderne jezike in kulture De la parole ŕ l’écriture: littérature et registres linguistiques.V svojem prispevku je predstavila PrimožaTrubarja in Franceta Prešerna ter njuno veliko vlogo, ki sta jo igrala pri razvoju slovenskega jezika in literature. Slovenšcina na tujih univerzah V Bukarešti se je 2. in 3. 10. 2015 na Fakulteti za tuje jezike in književnosti Univerze v Bukarešti (Casa Universitarilor) v prijetnem in pozitivnem vzdušju odvijal mednarodni slavisticni simpozij Zilele culturilor slave în România (Dnevi slovanskih kultur v Romuniji), že drugi po vrsti. Slovenske barve je z referatom Slovenšcina na tujih univerzah – kulturni projekti zastopal kar ucitelj slovenšcine na Univerzi v Bukarešti. Pri založbi Casa Cartii de Stiinta iz Cluja je leta 2015 po Jancarjevi To noc sem jo videl izšla še Pahorjeva Nekropola v romunskem prevodu. Prevajalka obeh romanov je Paula Braga Šimenc. Ob izidu knjige je bil 21. 11. na knjižnem sejmu Gaudeamus v Bukarešti prisoten tudi Boris Pahor, ki je obiskovalcem še vedno z neverjetno energijo pripovedoval o svojih doživetjih in romanu ter potem podpisoval svoje romane. Na prireditvi se je z njim pogovarjal novi veleposlanik RS v Bukarešti Mihael Zupancic, prevajala pa je Paula Braga Šimenc. Predstavitve so se udeležili tudi lektor in nekaj sedanjih in nekdanjih študentov slovenšcine. 16. 12. so se že tradicionalno srecali študenti, profesorji in lektorji na oddelku. 25. 1. je lektor na fakulteti organiziral srecanje novega veleposlanika RS v Bukarešti Mihaela Zupancica z novo predstojnico Oddelka za rusko in slovansko filologijo Octavio Nedelcu.V poletnem semestru so organizirali slovenske filmske popoldneve oz. vecere. 18. 3. so na program uvrstili film Razredni sovražnik, 1. 4. pa še slovensko filmsko klasiko Ples v dežju. Poleg tega pa so si 8. 5. v okviru filmskega festivala Festivalul Filmului European v kinu Elvira Popescu lahko ogledali še slovenski film Drevo (režija Sonja Prosenc). 11. 4. se je lektor udeležil dogodka Arta shakespereana a cuvântului. Sonetele, ki je potekal v Narodni knjižnici Romunije. Referatom o Shakespearu je sledilo branje njegovih Sonetov v številnih svetovnih jezikih, tudi v slovenšcini. Prebral je Sonet 116, ki ga je v slovenšcino prevedel Janez Menart. 7. 5. je v parku CismigiuVeleposlaništvo RS v Bukarešti že tretje leto zapored sodelovalo na EU tržnici. Obiskovalci so lahko dobili nekaj promocijskega materiala, okušali dobrote in se udeležili igre povezovanja slik in besed v slovenšcini, ki sta jo izvajala Ruxandra Stefan z Veleposlaništva in lektor. Na lektoratu v Celovcu so 28. in 29. 10. priredili konferenco Slawistik im Alpen-Adria Raum / Slavistika v prostoru Alpe-Jadran (organizatorka Herta Maurer-Lausegger, 3. 2. pa Dan jezikov in kultur). Na lektoratu v Clevelandu so septembra s pomocjo washingtonskega veleposlaništva in mariborske sinagoge pripravil razstavo judovskih vojakov na soški fronti v Slovenskem muzeju in arhivu, ki je postal prizorišce lektoratovih dogodkov. Razstavo je slavnostno odprl veleposlanik RS dr. Božo Cerar, udeležili pa so se je vidni clani slovenske skupnosti, namestnik generalnega konzula Borut Žunic, dekan Clevelandske državne univerze dr. Gregory Sadlek, dr. Božo Pust, študenti itn. Dogodek je potekal v Slovenskem muzeju in arhivih.V Slovenskem muzeju in arhivu je lektor v cast 215-letnice Prešernovega rojstva pripravil pesniški vecer in otvoritev slikarske razstave.Trije sodobni pesniki,Tone Škrjanec, Jana Putrle Srdic in Iztok Osojnik, so brali svojo poezijo v slovenšcini ter anglešcini, hkrati so odprli razstavo slikarke in kiparke Barbare Jurkovšek, ki je navdušila s svojimi slikami in kipom. Gostovanje je organiziral Brane Mozetic, pomagali pa so JAK, Center za slovensko književnost in Clevelandska državna univerza. Februarja so znova imeli Kurentovanje, ki se ga je udeležilo vec tisoc ljudi.V Slovenskem muzeju in arhivu je lektor predstavljal dela prej omenjene slikarke in kiparke Barbare Jurkovšek in oglaševal svoje spletne tecaje z velikanskim panojem, ob katerem se je slikalo vec sto ljudi. Aprila je lektor pricel s pogovori okoli donacije Prešernovih rokopisov, Evgen Favetti se je odlocil, da rokopisa podari Slovenskemu muzeju in arhivu.To je sprožilo zacetek raziskovanja rokopisov, dogovarjanja s profesorji na UL in dogovorov o prevozu v Slovenijo.V istem mesecu je lektor predaval v Holden University Centru (preko Clevelandske državne univerze in Lakelandskega ljudskega kolidža) skupaj z bivšim generalnim konzulom Jurckom Žmaucem (direktorjem SLOABA – Slovensko-ameriškega poslovnega združenja) o poslovni slovenšcini in razlogih za sodelovanje s slovenskimi podjetji. Udeležilo se ga je lepo število slovensko-ameriških podjetnikov.V aprilu je uspešno zakljucil (z oceno 10) tudi nadaljevalni tecaj za oblikovanje spletnih razredov, ki je bil štipendiran s strani Clevelandske državne univerze.Tecaj bo pripomogel k prenovljeni obliki tecajev, ki bodo zato v naslednjih letih lahko dobili certifikat izvrstnosti. Maja je dr. Nike K Pokorn s FF UL, Fulbrightova štipendistka, za študente in javnost predavala o cenzuri v prevodih otroške literature. Konec maja je lektor na povabilo Veleposlaništva RS pripravil dve predavanji o osnovah slovenskega jezika za skupno 64 slušateljev. Junija je pricela delovati spletna stran za promocijo spletnih razredov www.onlineslovenian.com. Lektor je skupaj z dr. Miranom Hladnikom, dr. Alešem Bjelcevicem in dr. Jano Kolar ugotovil, da gre za avtenticna Prešernova rokopisa, v juliju so ju predstavili slovenski javnosti. Na lektoratu v Gentu so 21. 10. prikazali slovenski film Rezervni deli režiserja Damjana Kozoleta. Projekcija filma je bila organizirana v okviru ciklusa slovanskih filmov, ki je v študijskem letu 2015/16 prikazoval obdobje po razpadu Sovjetske zveze in Jugoslavije. 19. 1. se je lektorica na povabilo slovenskega veleposlaništva v Bruslju s študentko Jits Dumarey udeležila komemoracije smrti slovenskega vojaka Rudolfa Redka na pokopališcu Vladslo v Flandriji. 5. 3. je lektorica za bodoce študente na odprtem dnevu fakultete pripravila kratko predstavitev slovenšcine, slovenske kulture in zgodovine. 13. 4. sta s študentko na magistrski stopnji sodelovali na tradicionalnem slovanskem veceru v organizaciji študentskega društva Slavia. Predstavili sta poezijo Svetlane Makarovic in Toneta Pavcka ter prebrali nekaj njunih pesmi (za prevod je poskrbela študentka Jits Dumarey). 20. 5. je lektorica srbšcine organizirala odprti dan BHS, na katerem sta sodobno kulturno dogajanje na Balkanu predstavila Erwin van Horenbeeck, belgijski strokovnjak za literaturo na Balkanu, in Anja Golob, slovenska pesnica, ki je na povabilo belgijskega PENA gostovala v Antwerpnu. Dogodka so se udeležili tudi študenti slovenšcine. Na lektoratu v Gradcu so (so)organizirali dogodke v okviru lektorata in v Slovenski citalnici Gradec. 6. 10. so na prireditvenem prostoru Štajerske deželne knjižnice prisluhnili avtorjem knjige o aleksandrinkah From Slovenia to Egypt: Sylvii Hahn z Univerze v Salzburgu, Katji Mihurko Poniž z UNG, Mirjam Milharcic Hladnik, Alekseju Kalcu z ZRC SAZU ter Dirku Hoerderju z Arizona State University in Univerze v Bremnu. 15. 10. je bil v Slovenski citalnici literarni vecer v sklopu projekta Literati v zbirki Slovenske citalnice 2015, ki ga je s sodelovanjem graških partnerjev pripravila Univerzitetna knjižnica Maribor. Gostili so pesnico in pisateljico Majo Haderlap, ki je med drugim predstavila pesmi iz svoje nove zbirke Langer Transit, dvorana pa je bila nabito polna. 20. 10. je na povabilo dr. Andreja Lebna na Inštitutu za slavistiko s predavanjemVojno nasilje in povojne usode v slovenski avtobiografski in biografski literaturi nastopila dr. Irena Avsenik Nabergoj z UNG. 11. 11. sta jih obiskali kolegici dr. Mateja JemecTomazin in dr. Nataša Jakop z ZRC SAZU, ki sta predstavili prenovljeni slovarski portal Fran. 17. 11. so ob dnevu jezikov gostili slovenske dijake gimnazije iz Radgone/Bad Radkersburg. 17. in 18. 11. so gostili pesnico, pisateljico, pripovedovalko in raziskovalko ljudskega izrocila mag. Anjo Štefan ter profesorico s PeF UL dr. Mileno Milevo Blažic. Pesmi in pravljice so obiskovalci lahko spremljali tudi v prevodih v nemšcino, ki so jih pod mentorstvom Kasilde Bedenk in Rosemarie Linde pripravili študenti slovenšcine in prevajalstva. Dogodek sta odlicno tolmacila študenta tolmacenja Vid Grilc in KsenjaVidic. 1. 12. se je v Slovenski citalnici predstavil projektTransStar Europa. 10. 12. je bila v Slovenski citalnici predstavitev knjige Ausgelöschte Namen o žrtvah nacionalsocializma v Ziljski dolini.V poletnem semestru so si na Inštitutu za slavistiko v štirih filmskih vecerih ogledali filme Vesna, Piran – Pirano, Ne joci, Peter in Petelinji zajtrk. 31. 3. je na dnevu odprtih vrat Inštituta za slavistiko lektoricaTatjana Koren predstavila slovenske navade in obicaje ob veliki noci. Od 7. do 10. 4. je na Univerzi v Gradcu potekala konferenca SLAVOFRAZ 2016 Phraseologie und (naive) Psychologie, organizirala sta jo dr. Agnieszka Bedkowska-Kopczyk in dr. Heinrich Pfandl, udeležilo pa se je je tudi precej kolegic in kolega iz akademskih inštitucij iz Slovenije. 19. 4. je na povabilo dr. Agnieszke Bedkowske-Kopczyk na Inštitutu za slavistiko s predavanjem Slowenisch als Fremdsprache aus fachdidaktischer Perspektive gostovala dr. Elizabeta M. Jenko z dunajske univerze. 26. 4. so v Slovenski citalnici Gradec gostili GoranaVojnovica.V pogovoru s predstojnico Inštituta za slavistiko dr. Renate Hansen-Kokoruš je predstavil roman Jugoslavija, moja dežela, ki je marca letos izšel v nemškem prevodu Klausa Detlefa Olofa pod naslovomVaters Land, prišlo je cez 80 obiskovalcev. Mednje so razdelili knjižico s tremi aktualnimiVojnovicevimi kolumnami, ki so jih v nemšcino prevedli študenti prevajalstva. 12. 5. so se vodja projekta Dvojezicna literarna praksa na Koroškem po ukinitvi literarne revije mladje (1991) in njen položaj v nadregionalnem interakcijskem literarnem prostoru dr. Andrej Leben, sodelavec projekta Dominik Srienc in lektor Matej Klemen udeležili sestanka na Zvezni gimnaziji in zvezni realni gimnaziji za Slovence v Celovcu, da bi se pogovorili o sodelovanju dijakov in uciteljev pri projektu. 24. 5. so v Slovenski citalnici prisluhnili potopisnemu predavanju Ernesta Kalteneggerja, nekdanjega štajerskega deželnozborskega poslanca in clana KPA, Slovenija po stranpoteh, v katerem je predstavil manj znane koticke Slovenije s poudarkom na dosežkih odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno. 25. 5. je na Inštitutu za slavistiko oVlogi fonetike v slovenski (zborni) izreki predaval MartinVrtacnik, ki dela v MGL in se pri doktorskem študiju na FF ukvarja s fonetiko. 31. 5. so na literarnem veceru v Slovenski citalnici spoznali roman Draga Jancarja To noc sem jo videl. S pisateljem se je pogovarjala Daniela Kocmut, nekdanja študentka slovenšcine, ki je skupaj z dr. Klausom Detlefom Olofom roman prevedla v nemšcino. 3. 6. so s študenti prevajalstva obiskali Oddelek za prevajalstvo FF UL in se srecali s predavatelji in študenti prevajalstva. Ekskurzijo so dopolnili z obiskom Narodne galerije in arhitekturnim sprehodom po centru mesta. 7. 6. jih je s svojo glasbo v prijetnem ambientu graškega lokala Die Scherbe zacaral kantavtorski duet Katarine Juvancic in Dejana Lapanje. Koncert je bil del programa Slovenske citalnice. Dr. Andrej Leben in dr. Agnieszka Bedkowska-Kopczyk sta vkljucena v pripravljanje mesecnih prevajalsko-slavisticnih radijskih oddaj za neodvisni Radio Helsinki. Slovenšcina na tujih univerzah Na lektoratu v Granadi se je v tednu od 11. do 14. 4. odvilTeden slovenskega jezika, na katerem so sodelovali dr. Marko Juvan, predstojnik Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU ter profesor na UL, dr. Andrés Sánchez Robayna, profesor na Univerzi v Laguni ter Laura Repovš, študentka ter prevajalka slovenske poezije. Organizirana so bila razna predavanja in prevajalske delavnice.V sklopuTedna so priredili filmski vecer s filmom Rezervni deli.V aprilu se je na Facultad de Filosofía y Letras odvijalo branje Don Kihota v štiridesetih jezikih, pri branju so sodelovali tudi študenti slovenšcine. Ob 400. obletnici rojstva Miguela de Cervantesa so pred knjižnico postavili razstavo prevodov najznamenitejšega dela tega španskega pisatelja, med njimi tudi slovenski prevod Nika Koširja. Na lektoratu v Katovicah so 26. 9. ob evropskem dnevu jezikov predstavili Slovenijo in slovenski jezik. Udeleženci so se naucili nekaj osnovnih sporazumevalnih vzorcev v slovenšcini ter se pomerili v kvizu o poznavanju naše države in jezika.V štud. letu 2015/16 so pripravili 9 takšnih srecanj na šolah, dejavnost pa se bo nadaljevala tudi v prihodnje. Na Poljskem in Ceškem se je med 7. in 12. 10. odvijal Festival Zlati coln. Že šesti letnik festivala slovenske kulture je prinesel pesniška srecanja z Miriam Drev, Muanisom Sinanovicem, Aleksandrom Peršoljo in Iztokom Osojnikom v petih mestih: v ceškemTešínu in Ostravi na Ceškem ter v Katovicah, Krakovu in Bielsko-Biali na Poljskem. Obiskovalci prireditev so imeli priložnost spoznati pesmi slovenskih gostov v izvirniku in prevodih, pogovor z ustvarjalci pa so moderiraleTatjana Jamnik, Monika Gawlak, Agnieszka Zuchowska-Arendt inYvetta Ellerová. Letošnji Zlati coln se je vtisnil v zavest poljskih in ceških bralcev s pesniškimi listi z besedili 21 sodobnih slovenskih, ceških in poljskih pesnikov, ki so jih v okviru projekta z naslovom A boste poezijo?/Dáte si poezii?/Masz ochote na poezje?/WouldYou Like Some Poetry? organizatorji razširjali po vseh festivalskih mestih, 8. 10. je priplul v katoviški klub Eureka. Prof. BozenaTokarz (Šlezijska univerza) je literarni vecer posvetilaTonetu Pretnarju, saj je minilo 70 let od njegovega rojstva. Prof.Tokarzeva je predstavila njegov prispevek k raziskovanju poljske poezije, pa tudi k povezovanju posameznikov, narodov in kultur. Goste iz Slovenije so z verzi podprli poljski pesniki Marta Podgórnik, Jerzy Suchanek, Maciej Melecki in Arkadiusz Kremza. Moderatorki Monika Gawlak inTatjana Jamnik sta udeležence povabili k debati o vlogi prevajalca ter o pomenu prevajanja literature zlasti iz manj razširjenih jezikov. Miti in legende je bila tema zadnjega Slovanskega dneva, ki se je odvil 3. 12. na Filološki fakulteti v Sosnovcu. Študenti slovenske, bolgarske, ceške, hrvaške, makedonske, slovaške in srbske filologije so na stojnice postavili dobrote, na odru pa so nastopili LepaVida, kralj Marko, Ciril in Metod, sv. Jurij, Narava, vladarji in zmaji. Na natecaju za najboljšo stojnico so slovenisti dosegli 1. mesto – prikazali so dolgo in bogato tradicijo cebelarstva na Slovenskem; ob cebelnjaku s panjskimi kocnicami so postregli z medenjaki, potico in vanilijevim sladoledom z bucnim oljem. Študenti so zaigrali igro LepaVida, tokrat so jo prenesli v 21. stoletje v Sosnoviec. 8. 3. so na Inštitutu za slovansko filologijo na Šlezijski univerzi v Katovicah gostili prof. dr. Marka Jesenška s FF UM, ki je pripravil predavanje Izbrana poglavja iz zgodovine slovenskega jezika, v katerem je zajel mejnike ne le v jeziku, temvec tudi v književnosti ter zgodovini. 5. 4. so imeli dve srecanji z etnologom in antropologom dr. Božidarjem Jezernikom s FF UL. Prof. Jezernik je prepoznaven in spoštovan na Poljskem tako med bralci kot v akademskih krogih, v poljšcino so prevedene Divja Evropa, Goli otok – Titov gulag, Kava – carobni napoj. Srecanje O kavi pri kavi je obiskalo vec kot 60 radovednežev. Še isti dan so na Inštitutu za slovansko filologijo v Sosnowcu prisluhnili predavanju s provokativnim naslovom Balkanski nacionalizem – zakaj so balkanski nacionalisti tako bojeviti in nestrpni? Predavanje je osvetlilo proces modernizacije na Balkanskem polotoku in razvoj balkanskih nacionalizmov v 19. in 20. stoletju.Vsako sredo lahko obiskovalci katoviškega kluba Eureka v sprošcenem vzdušju obnavljajo in izpopolnjujejo znanje mnogih tujih jezikov z naravnimi govorci, po slovensko lahko poklepetajo z lektorico. Na lektoratu v Kijevu so septembra priredili literarno srecanje z Barbaro Korun, decembra obeležili Prešernov rojstni dan, aprila pa izvedli Festival jezikov in kultur. Na lektoratu v Kölnu je 4. 11. potekala prireditev Lektorica in slovenistika se predstavita. Lektorica se je predstavila v okviru kolegija slavisticnega inštituta in poskrbela za podrobno predstavitev slovenistike. 17. 12. so prirediliVecer slovenskega filma, 29. 1. je na lektorat povabila študentko novinarstvaVanjo Gligorovic. 5. 2. so slovenski kulturni praznik obeležili s podrobno predstavitvijo Prešernovega življenja in dela, študenti so se seznanili z Zdravljico. 11. 4. se je lektorica kot predstavnica izvršnega odbora udeležila otvoritve Centra za Srednjo inVzhodno Evropo.Vabljeni so bili tudi slovenski diplomatski predstavniki. Lektorica je kot clanica ožjega odbora Centra za Srednjo inVzhodno Evropo, ki deluje v okviru univerz v Kölnu in Bonnu, sodelovala na programskih sestankih, ki so se dotikali usmeritve Centra in programa študijske smeri ROME (regionalne študijeVzhodne in Srednje Evrope). Na lektoratu v Krakovu so 9. 10. priredili literarni vecer v okviru festivala Zlati coln. Na literarnem veceru, ki je potekal v kulturnem domu v Krakovu (Sródmiejski Osrodek Kultury), so svoja dela predstavili pesniki Aleksander Peršolja, Iztok Osojnik in Muanis Sinanovic ter pisateljica Miriam Drev, vodili in prevajali pa sta ga Agnieszka Zuchowska-Arent inTatjana Jamnik. 10. in 11. 10. se je odvila prevajalska delavnica v okviru festivala Zlati coln. Na slovenisticni prevajalski delavnici, ki je potekala v Bielsku-Biali, je lektorica sodelovala kot mentorica skupine za prozo. Odvijala se je v Galeriji Wzgórze, udeležili pa so se je predvsem aktualni in bivši študenti slovenskega lektorata na Jagelonski univerzi v Krakovu. Prevodi, ki so nastali na letošnji in lanski delavnici, bodo objavljeni v antologiji, pospremljeni s prevajalskimi komentarji. 26. 11. so organizirali srecanje s pesnikom Klemenom Piskom. Ob izidu svoje druge pesniške zbirke v poljskem prevodu (Za krzakiem majaczacego slimaka) je Pisk v sklopu promocijske turneje gostoval v Krakovu, nato pa še v Mikolowu in v Katovicah. 18. 1. so si ogledali projekcijo filma Slovenka v klubu Re v Krakovu. Film je bil predvajan s poljskimi podnapisi, ki so jih prej prevedli in pripravili študenti. 9. 3. jih je na krakovski slovenistiki obiskal veleposlanik Republike Slovenije Robert Krmelj. Poleg srecanja s študenti slovenskega lektorata se je veleposlanik pogovarjal s predstojnico oddelka Magdaleno Dyras ter z vodjo katedre za srbsko, hrvaško in slovensko filologijo Aleksandro Borowiec. Med pogovorom so obravnavali razlicne oblike nadaljnjega sodelovanja, mdr. so govorili o zborniku prispevkov, ki bi obravnaval zgodovino slovenisticnega študija na Poljskem. 18. 3. so imeli dan odprtih vrat oddelka za slavistiko. 20. 5. so praznovali 600-letnico kronanja Ane Celjske za poljsko kraljico. Proslavo prihoda Ane Celjske v Krakov, kjer je postala žena poljskega kraljaVladislava Jagela, so organizirali Turisticno in kulturno društvo Celje, pokrajinski muzej Celje v sodelovanju zVeleposlaništvom Republike Slovenije, castni pokrovitelj pa je bil župan Krakova, v katedrali, kjer je pokopana, so odkrili spominsko plošco Ane Celjske. 3. 6. se je odvil literarni vecer mednarodne skupine pesnikov in pisateljev v okviru projekta Omnibus (Reading, Discussion and Rendez-vous at Café Szafe). Projekt gostovanj po vec evropskih mestih je organizirala skupina CROWD, med avtorji, ki so nastopili v krakovskem lokalu Café Szafe, je bila tudi Anja Golob. 4. 6. so priredili literarno srecanje s pesnico Anjo Golob in bosansko-danskim pisateljem Alenom Meškovicem. Literarno srecanje v kavarni Bonobo sta vodili bivši študentki slovenskega lektorata, zdaj doktorski študentki Aleksandra Wojtaszek in Magdalena Maszkiewicz, v slovenšcino pa je prevajala slovenistka BarbaraTargosz. Avtorja sta brala svoja dela v izvirniku, predstavljeni pa so bili tudi poljski prevodi. Izbor pesmi Anje Golob je za založbo Literackie v poljšcino prevedla Marlena Gruda. 11. 6. je potekala podelitev nagrade Wislawe Szymborske za prevod poezije Uroša Zupana. Nagrada, poimenovana po poljski nobelovki Wislawi Szymborski, se podeljuje za prevod pesnika v poljšcino. Prejela sta jo prevajalca pesniške zbirke Pocasna plovba Uroša Zupana Katarina Šalamun Biedrzycka in Milosz Biedrzycki. Po podelitvi nagrade je na Društvu poljskih pisateljev v Krakovu 14. 6. potekal literarni vecer s prevajalcema. Na lektoratu v La Plati so bili slušatelji lektorata preko e-pošte vabljeni na prireditve, ki jih organizira veleposlaništvo RS v Argentini in na vse ostale prireditve, povezane s Slovenijo in širjenjem slovenske kulture v tej južnoameriški državi. 28. 4. je lektorat obiskala podpredsednica Društva Bralna znacka in predsednica slovenske sekcije IBBY mag.Tilka Jamnik, ki je za slušatelje pripravila bralne delavnice, predstavila glavne projekte za promocijo branja v Sloveniji in izbor slovenskih slikanic ter otroških in mladinskih del, ki so ostali na lektoratu za nadaljnje delo in izposojo. Letos so prvic organizirali filmski vecer, ki je potekal v casu lektorata. Ogledali so si slovenski film Srecen za umret, ki jim ga je posodil Slovenski filmski center. Na lektoratu v Lodžu so si novembra študenti ogledali mesto in odigrali bowling. Ogledali so si promocijski film ter maja priredili Slovenski vecer. 2. 6. so si ogledali film Šiška Deluxe. Na lektoratu v Londonu in Nottinghamu so 11. 11. izvedli Mini jezikovni tecaj slovenšcine in predstavitev Slovenije v okviru Dneva rušcine. Oddelek za ruske in slovanske študije, v okviru katerega lektorat deluje, je praznoval 100-letnico. Poleg predavanj, jezikovnih in prevajalskih delavnic iz ruskega jezika so dijakom predstavili še druga dva slovanska jezika na oddelku, tj. slovenšcino in srbšcino.V dveh mini jezikovnih tecajih je lektorica dijakom predstavila osnove slovenšcine in Slovenijo. 23. 11. so imeli na oddelku slovenski filmski vecer. Prikazali so film Nahrani me z besedami režiserja MartinaTurka. 19. 11. so se srecali s predsednikomVlade Republike Slovenije dr. Mirom Cerarjem. S študenti vecernih tecajev slovenšcine v Londonu so se odzvali povabilu slovenskega veleposlanika v Združenem kraljestvuVelike Britanije in Severne Irske mag.Tadeja Rupla in se udeležili sprejema ob obisku predsednikaVlade Republike Slovenije dr. Mira Cerarja. Študenti so se predsedniku vlade predstavili v slovenšcini. 12. 2. so se v popoldanskem casu družili v bralni skupini in prebirali odlomke iz Mazzinijevih romanov Otroštvo in Izbrisana in se na ta nacin pripravljali na avtorjev obisk v marcu. Miha Mazzini jim je zaupal še neobjavljena angleška prevoda Slovenšcina na tujih univerzah obeh del in tako so odlomke lahko prebirali v obeh jezikih. Pogovarjali so se o svojih spominih na otroštvo, študente je še posebej zanimala problematika romana Izbrisana, saj je bila vecini neznana. 15. 2. so imeli na oddelku drugi slovenski filmski vecer. Prikazali so film Sladke sanje in gostili – scenarista filma, sicer pa tudi pisatelja, kolumnista in režiserja. Literarni vecer je vodila dr. Polly McMichael. Pogovor je tekel o kulturnih, zgodovinskih in politicnih okolišcinah v romanih Otroštvo in Izbrisana, o poklicu pisatelja v Sloveniji, prevodih slovenskih literarnih del v anglešcino, založništvu in še marsicem. Miha Mazzini je bral izbrane odlomke v slovenšcini, študent John Dawton in podiplomska študentka Olivia Hellewell pa sta prebrala angleške prevode. Oddelek je obiskala novinarka Irena Štaudohar in se 2. 3. srecala z zaslužnim profesorjem Malcolmom Jonesom.Tema njunega pogovora je bilo življenje in delo Janka Lavrina – slavista, literarnega kritika, novinarja in prevajalca, ki je zaslužen, da se je slovenšcina uveljavila na njihovem oddelku v Nottinghamu. Obiskala sta tudi Lavrinov arhiv in pregledala nekaj dokumentacije, o Janku Lavrinu je novinarka napisala clanek, ki je bil objavljen v Delovi sobotni prilogi. Na lektoratu v Lvovu jih je septembra obiskala pesnica Barbara Korun, in sicer v okviru mednarodnega in v Ukrajini najvecjega knjižnega sejma Forum vidavciv. Barbara Korun je v ukrajinskem prostoru že poznana, saj je v Lvovu gostovala že pred tremi leti.Takrat je v okviru lektorata slovenšcine nastala knjižica prevodov izbrane poezije, zlasti iz nagrajene pesniške zbirke Pridem takoj. 10. 9. je na literarnem veceru predstavila svojo poezijo širšemu obcinstvu, saj je nastopila v Knjižnici Danila Halickega. 18. 11. so avtorji Ukrajinsko­slovenskega tematskega slovarja, ki je maja 2015 izšel pri Znanstveni založbi Univerze Ivana Franka v Lvovu, slovar predstavili študentom in akademskemu zboru. Na slavnostni predstavitvi sta poleg lektorja, ki je natancneje opisal nastanek in zgradbo slovarja, o njem spregovorila še soavtorja dr. LjudmilaVasiljeva in dr. Bogdan Sokil.Vse zbrane so nagovorili še dekan Filološke fakultete dr. Svjatoslav Pilipcuk, prorektorica za mednarodno sodelovanje dr. Marija Zubricka, predstojnica katedre dr. AlaTatarenko idr. Izpostavljeni so bili vse uspešnejši kulturni, strokovni in znanstveni ukrajinsko-slovenski stiki ter želje in nacrti za prihodnost. Prijetnega dogodka se je udeležilo vec kot osemdeset ljudi. 18. 3. sta v prostorih univerze dr. Marijana Klimec in dr. JanjaVollmaier Lubej pripravili predavanje o poeziji dveh sodobnih slovenskih pesnic, Barbare Korun in Barbare Simoniti. Literarnega dogodka, ki ga je z uvodnimi besedami odprla predstojnica Katedre za slovansko filologijo dr. AlaTatarenko, se je udeležilo veliko obiskovalcev in profesoric omenjenega oddelka. Obe nastopajoci sta podrobneje predstavili pesniške zbirke pesnic, njune motivno-tematske stalnice, njihove pomenske razširitve, slogovno-stilne posebnosti, študentke pa so prebrale nekaj izbranih pesmi v izvirniku in prevodu Marijane Klimec. 26. 4. jih je obiskal Andrij Hevka, dolgoletni tajnik društva Karpati, ki združuje Ukrajince v Sloveniji, ustanovitelj društva Ljubljana–Kijev in prevajalec. Predstavil je svoje knjige, s katerimi si prizadeva za krepitev slovensko­ukrajinskih kulturnih stikov, in sicer konverzacijski prirocnik Dve barvi, zbirko 100 najlepših ukrajinskih pesmi, zbirko ukrajinskih ljudskih pravljic Rokavicka in knjigo Povezave Ukrajincev z narodi nekdanje Jugoslavije. Ob koncu prireditve so lahko prisluhnili nekaterim ukrajinskim pesmim, ki jih je univerzitetni pevski zbor odpel v slovenšcini. Na lektoratu v Moskvi so priredili filmske vecere, in sicer so si od oktobra do maja ogledali filme To so gadi, Šelestenje, Kajmak in marmelada, V leru in Razredni sovražnik. 2. 11. so priredili strokovno srecanje, ki je bilo namenjeno povezovanju moskovskih in slovenskih slovenistov. Na njem so svoje delo predstavili dr. Gleb Pilipenko, dr. Olga Sergejevna Plotnikova, dr. Matej Šekli in dr. Mladen Uhlik. 25. 4. se je odvila kuharska delavnica, namenjena spoznavanju tradicionalne slovenske hrane. Študenti so pripravili hrano, se družili in spoznavali besedišce s podrocja hrane. Delavnico je vodila lektorica, s študenti pa so pripravili slivove cmoke in žgance. Na lektoratu v Münchnu so se 4. 12. udeležili slovesne predaje zbirke grafik Iconothece Valvasoriane Bavarski državni knjižnici. Januarja sta bili na sestanku s predstojnikom Schweierjem glede možnosti lektorskega mesta in drugih oblik sodelovanja svetovalki z Veleposlaništva RS Berlin Maja Brdnik in Marjana Jerman. 20. in 21. 4. jim je na temo Alojz Gradnik in nemška književnost ter Od Pomola San Carlo do tržaških kavarn: dogajalni prostori slovenske in italijanske poezije oTrstu prve polovice 20. stoletja predavala dr. Ana Toroš. Obe predavanji je dr.Toroš izvedla v okviru gostovanja preko programa Erasmus in izrazila željo po nadaljnjem sodelovanju z LMU. Na lektoratu v Padovi so kmalu po zacetku študijskega leta praznovali 50-letnico Katedre za slovenski jezik in književnost. Povabili so veleposlanika RS v Italiji g. Bogdana Benka, ki je poleg dekanje dr. Anne Bettoni imel tudi pozdravni nagovor, generalno konzulko Ingrid Sergaš ter konzulko Eliško Kresnic Žmavc, predavanja pa so imeli tako predavatelji iz Slovenije kot Italije. Prisluhnili so predstavnikoma Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik, dr. Marku Stabeju ter dr. Mojci Nidorfer Šiškovic, iz Italije pa dr. Miranu Košuti z Univerze vTrstu, dr. Devanu Jagodicu s Slorija ter dr. Matejki Grgic s Slovenskega izobraževalnega konzorcija. Nastopila jeVeraTuta, diplomantka Univerze v Padovi (prva generacija študentov), lektorica je predstavila zgodovino študija slovenšcine v Padovi, o preucevanju slovenskih narecij v Italiji so predavali dr. Rosanna Benacchio, dr. Han Steenwijk in bivša študentka Malinka Pila.V sodelovanju z združenjem bivših doktorandov književnosti vec jezikov na Univerzi v Padovi, ki se imenuje Giovani Europei, je bila lektorica vabljena, da v knjižnici v Bassanu del Grappa predstavi katerega izmed slovenskih pisateljev. Izbrala je Borisa Pahorja, v naslednjem letu bo predstavila Marka Sosica. Na zacetku drugega semestra so lektorati slovenšcine na univerzah v Padovi,Trstu inVidmu organizirali dvodnevno strokovno ekskurzijo v Slovenijo. Navijali so za slovenske fante v Planici in bili resnicno nagrajeni. Spomladi so jih v Padovi obiskali clani Rotary cluba Koper ter nekateri clani pobratenega kluba Rotary club Padova Est, kar so študenti izkoristili za pogovor v slovenšcini ter se urili v prevajanju in tolmacenju, ucitelji (prof. Rosanna Benacchio, prof. Han Steenwijk in Polona Liberšar) pa so predstavili slovenistiko v Padovi. Ucitelji slovenšcine na tujih univerzah v severni Italiji so se odzvali vabilu Konzulata Republike Slovenije izTrsta in se udeležili srecanja z vodjo in predstavniki Sektorja za javno diplomacijo in mednarodno sodelovanje v kulturi Ministrstva za zunanje zadeve. Na lektoratu v Parizu so 20. 10. gostiliTanjo Kocjancic Antolik, ki jim je predavala o Izreki slovenskih glasov z uporabo ultrazvoka. Kot raziskovalka prepoznave govora je zaposlena v Laboratoire de Phonétique et Phonologie, Université Paris 3 Sorbonne Nouvelle v Parizu. Odlocila se je, da izvedejo »preizkus« s študenti slovenšcine na Inalcu, preverijo njihovo izgovorjavo glasov /r/ in /h/ in jim z uporabo ultrazvoka pomagajo pri izboljšavi izreke posameznega glasu. 6. 11. so si s študenti slovenšcin v Hiši Evrope in Orienta ogledali gledališko predstavo Veliki briljantni valcek avtorja Draga Jancarja. 12. 3. so imeli na INALCO predstavitev študija slovenšcine.V sklopu izmenjave Erasmus za profesorje je 22. 3. na INALCO predavala prof. z Oddelka za prevajalstvo SoniaVaupot.V svoji predstavitvi o slovenskih frazemih je najprej predstavila nekaj teorije, nato pa je s študenti izvedla delavnico. 15. 4. so predstavili Slovenijo na Festivalu civilizacij na INALCO. Kaja Dolar, asistentka na UPOND in clanica raziskovalnega laboratorija MoDyCo, kjer zakljucuje doktorat in se ukvarja z razlicnimi vejami lingvistike, med drugim z diskurzivno lingvistiko, sociolingvistiko, leksiko in morfologijo, posebej pa se posveca domeni jezika in spola (gender and language), jih je obiskala 10. 5. 28. 5. jih je obiskal Drago Jancar, ki je v sklopu Salon du Livre predstavil roman To noc sem jo videl. S študenti so se udeležili predstavitve in pogovora z avtorjem romana. Ogledali so si univerzitetno knjižnico BULAC. Študent slovenšcine Samuel Julien piše blog o slovenšcini v slovenšcini. Na lektoratu v Pekingu so 19. 9. sodelovali na temovanju iz znanja o državah Srednje in Vzhodne Evrope 2015. 31. 10. so dobili obisk kitajsko-slovenske slikarke Huiqin Wang inTine Šegota z EF UL. 9. 11. so prevedli spletne strani BFSU v slovenšcino. 15. 11. so organizirali pesniško delavnico z Matejo Bizjak Petit (srecanje s študenti, Xuanwumen,The Stars Drama Village). 25. 11. jim je predaval premierVlade RS dr. Miro Cerar s prispevkom Aktualni izzivi EU, z njim so se srecali študenti slovenšcine. 2. 3. so jih na lektoratu obiskali študenti s Tajvana na lektoratu. 18. 4. so sodelovali na predstavitvi novega prevoda poezijeTomaža Šalamuna v kitajšcino v knjigarni Bookworm. 6. 5. so sodelovali na študentskem Festivalu EU (BFSU), 24. 5. pa na festivalu slovanskih jezikov in kultur. 7. 6. jim je predavala dr. Mojca Kompara na temo Building bridges among thoughts, cultures and realities: the fascinating world of a translator, 16. 6. so se srecali z ministrico za izobraževanje dr. Majo Makovec Brencic in njeno delegacijo. V Regensburgu so oktobra gostiliVinka Mödendorferja, in sicer na Bavarskem, kjer so predstavljali njegovo knjigo za mladino Kot v filmu. Brali so po osnovnih šolah, 24. in 25. 11., kjer je lektor v tem okviru na kratko predstavil tudi slovenski jezik in Slovenijo. Dogodki so potekali v Geretsriedu, Dietramszellu, Königdorfu. Prav tako so predstavili knjigo Evalda Flisarja (v Münchnu in Regensburgu, 18. in 19. 3.) Carovnikov vajenec. Knjigo je prevedla lektorjeva bivša študentka Ann-Catrin Bolton, ki je sicer prevedla že veliko slovenskih avtorjev v nemšcino, lani je v njenem prevodu izšla knjiga Marka Sosica Tito Amor Mio. Oktobra jih je obiskal minister Gorazd Žmavc, ki je imel predavanje o Slovencih po svetu, lektor je tolmacil in prevajal. V Rimu so jih 10. 11. na svoji turneji branj po Italiji obiskali Barbara Korun, Alja Adam, Brane Mozetic in Gašper Malej. Dogodek, ki so ga poimenovali Poezija cez planke, je zelo uspel. K temu je prispevala tudi Lucia Gaia Scuteri, doktorandka slovenšcine iz Neaplja, ki je pogovor o feministicni in homoeroticni poeziji tako spretno prevajala v italijanšcino, da ji ni na koncu nihce verjel, da je to pravzaprav pocela prvic. 8. 12. so se udeležili literarnega vecera z GoranomVojnovicem ob prevodu romana Cefurji raus v italijanšcino, organiziranega v okviru rimskega knjižnega sejma Piu libri piu liberi. 19. 4. jim je na temo Minimalne frazeološke enote v slovenšcini predavala dr. Erika Kržišnik. Slovenšcina na tujih univerzah V Sankt Peterburgu je pri založbi Filološke fakultete v rušcini izšla knjižica Filološka analiza Cankarjeve crtice Skodelica kave, ki se lahko uporablja pri ucenju slovenske literature. V Sarajevu je 28. 9. potekala slovesnost ob ponovnem odprtju lektorata slovenšcine na FF Univerze v Sarajevu po 23 letih. Prireditve se je udeležilo vec kot 100 ljudi z univerz, društev in razlicnih ustanov ter gosti iz Slovenije: poleg dekanje dr. Branke Kalenic Ramšak in vodje Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik dr. Mojce Nidorfer Šiškovic kot nosilca programa lektoratov tudi predstavniki s strani financerja MIZŠ direktor Direktorata za visoko šolstvo dr. Stojan Sorcan, Andrej Kotnik, pristojen za lektorate, in iz kabineta ministrice Mihaela Novak Kolenko ter predstavniki Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Slovesnosti pa se je udeležil tudi minister Gorazd Žmavc, saj je odprtje lektorata velikega pomena za slovensko skupnost v BiH. Na odprtju sta poleg slovenskih predstavnikov spregovorila še rektor Univerze v Sarajevu prof. dr. Muharem Avdispahic in dekan Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu dr. Salih Foco. Drugi del prireditve je bil namenjen sodobni slovenski poeziji, ki jo je v sodobnem performansu Put u ljubav i još malo dalje predstavil ucitelj in ga odigral skupaj s clani slovenske skupnosti in študenti Irnisem Bišcem, Ano Bošnjak, Emino Džindo, Amelom Aladžuzom in Almo Maksumic, uciteljico dopolnilnega pouka slovenšcine Ano Pulko in z glasbeno spremljavo Harisa Hadžibašcauševica. 23. in 24. 10. je v Športni dvorani Ramiz Salcin v Sarajevu potekal Sarajevski univerzitetni sejem. Na razstavnem prostoru Study in Slovenia se je ob stojnicah Univerze v Ljubljani predstavljal tudi lektorat slovenskega jezika. Od 8. do 10. 12. so na FF Univerze Sarajevo v organizaciji lektorata za slovenski jezik potekali dnevi slovenskega filma. Zunanji obiskovalci, kolegi in študenti slovenšcine, fakultete in univerze so si v Malem amfiteatru v tre h vecerih ogledali filme Razredni sovražnik, Petelinji zajtrk in Od groba do groba.Vse tri projekcije je pospremila knjižica o razvoju filmske umetnosti na Slovenskem, ki jo je pripravil lektor, prevedla pa sta jo študenta slovenšcine Haris Hadžibašcauševic in Martina Miloševic. 25. 4. je v sarajevski galeriji Roman Petrovc potekalo odprtje razstave slovenske umetnice Cvetke Hojnik, povabilu veleposlaništva so se odzvali tudi na lektoratu in družno obiskali otvoritev, si ogledali razstavo, pokramljali in se spoznavali s slovensko moderno umetnostjo. Dan slovenskega jezika in književnosti je potekal 4. 5. na Filozofski fakulteti Univerze v Sarajevu, z uvodnim nagovorom sta ga odprla veleposlanik RS v Sarajevu mag. Iztok Grmek in prodekan FF Univerze Sarajevo prof. dr. Nijaz Ibrulj. Študenti, profesorji in zainteresirana javnost so prisluhnili okrogli mizi Tudi drugi se ucijo mojega jezika. Na njej so sodelovali priznani strokovnjaki z Oddelka za bosanski, hrvaški in srbski jezik dr. Amela Šehovic, dr. Halid Bulic, mag. Enisa Ivojevic in mag. Elma Durmiševic -Cernica, z Oddelka za slovanske jezike in književnosti dr. Marina Katnic Bakaršic in s Centra za slovenšcino dr. Mojca Nidorfer Šiškovic. Okrogla miza, ki jo je vodil lektor, je odprla vprašanje poucevanja jezika, metodike in potrebe ucecih se tujega jezika. Projekt sta zakljucili prof. dr. Alojzija Zupan Sosic (FF UL) s predavanjem Ljubezen v sodobnem slovenskem romanu in prof. dr. Maja Đukanovic (FF BU) s predavanjem Pregled slovenske gramatike. Od 13. do 15. 5. so študenti in sodelavci Univerze v Sarajevu obiskali Ljubljano in Bled. Ustavili so se na Centru za slovenšcino, Uradu vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, se srecali na Filozofski fakulteti s kolegi z Oddelka za južnoslovanske jezike in obiskali mestno hišo, kjer jih je sprejel tudi župan gospod Zoran Jankovic. Na lektoratu v Skopju so imeli 15. 3. promocijo prevodov štirih slovenskih romanov v makedonšcino, ki jih je prevedla dr. Lidija Arizankovska, v spominski hiši MatereTereze v Skopju, v sodelovanju s Filološko fakulteto »Blaže Koneski« Univerze »Sv. Kiril i Metodij« v Skopju, slovenskim združenjem »France Prešeren« v Skopju in zVeleposlaništvom Republike Slovenije v Republiki Makedoniji. Aprila pa so gostili slovenskega pisatelja Mareta Cestnika. Na lektoratu v Sofiji niso organizirali dodatnih dejavnosti, so pa dobili castnega konzula, ki ga je ob svojem uradnem obisku predstavil zunanji minister RS Karl Erjavec. Castni konzul je postal g. NikolajVasilev, bivši podpredsednik vlade RB in minister za gospodarstvo in transport ter za državno administracijo. Pred tem je 23. 5. v Sofijo za nekajurni obisk z gospodarsko delegacijo prišel g. Zoran Jankovic, ki se je srecal s sofijsko županjo, gospo Jordanko Fandakovo. Lektorica je sodelovala kot tolmacka. V Trstu, na Oddelku za humanisticne študije, so bili 19. 10. s študenti v Kopru na Fakulteti za humanisticne študije, kjer je svojo najnovejšo knjigo Kratki roman o snegu in ljubezni predstavil Marko Sosic. Z gostom se je pogovarjalaVladkaTucovic. 24. 11. je bila lektorica povabljena v oddajo studia Koper S-prehodi, kjer je govorila o delu na Centru za slovenšcino kot drugi in tuji jezik. 18. 12. so bili s študenti v Pretorski palaci v Kopru na predstavitvi slovenskega prevoda romana FulviaTomizze Zlo pride s severa: roman o škofu Vergeriju. O delu so govorili prevajalkaVeraTroha, Milan Rakovac, Miran Košuta in Salvator Žitko. 16. 3. so na fakulteti sprejeli dijake z Gimnazije JurijaVege Idrija. 21. 3. so v Gledališcu Koper prisluhnili pesniku Borisu Pangercu, avtorju pesniške zbirke Vroci ledeniki, z njim se je pogovarjala Jasna Cebron. Na zacetku aprila so bili v Kopru na Fakulteti za humanisticne študije, kjer je svojo knjigo Jezikovna podoba slovenske Istre predstavila Karin Marc Bratina. 6. 4. je lektorica vTržaškem knjižnem središcu predstavila svoje knjige Osnove slovenskega jezika in Slovenšcina od A do Ž / Lo sloveno dalla A alla Ž (1. in 2. del). Z njo sta se pogovarjali Majda Kaucic Baša in Karin Marc Bratina. 19. 4. so bili na Fakulteti za humanisticne študije Univerze na Primorskem na predstavitvi knjige Marije Pirjevec Questa Trieste … Pahor, Rebula, Košuta e altri saggi sulla letteratura slovena. Ob avtorici sta v pogovoru sodelovali še Jadranka Cergol in Martin Brecelj. Maja so se z nekaterimi študenti odpravili na Univerzo v Vidmu na pogovor s Patrizio Raveggi. Prevedla je že vec slovenskih literarnih del, nazadnje knjigo GoranaVojnovica Cefurji raus. S prevajalko sta se pogovarjali prof. Maria Bidovec in Eva Srebrnic. Prav tako maja so bili v Kopru na predstavitvi knjigeVesne Mikolic Etnicna identiteta in medkulturna ozavešcenost pri sodobnem jezikovnem pouku. Model tilka za preseganje stnicnih konfliktov. Junija so šli vTržaško knjižno središce na predstavitev knjige Družina Daneu, starinarji. O knjigi so govorili Nela Maleckar, MartaVerginella in prevajalec Vasja Bratina. Slovenisti v Trstu, na Oddelku za pravne študije in jezikoslovje ter tolmacenje in prevajanje, so se 5. 11. udeležili 50. obletnice Katedre za slovenski jezik in književnost na Univerzi v Padovi, od 19.–21. 11. pa so bili na simpoziju Obdobja, kjer je lektorica predstavila prispevek (v soavtorstvu): Narecni frazeološki slovar – prvi koraki. 3., 10. in 17. 12. 2015 so organizirali seminar z naslovom Besedila kot kulturemi (predavala je doc. dr. Alenka Kocbek, UP PeF). 15. 12. je bila lektorica gostja literarnega vecera v organizaciji Slavisticnega društva Trst-Gorica-Videm, kjer je potekala predstavitev monografije Jezikovna podoba slovenske Istre: Kulturna semantika slikovitega v slovenskoistrskem narecju;Tržaško knjižno središce; pogovor sta vodili dr. Marija Pirjevec in dr.Vera Smole. Sodelovali so z Založbo ZRC SAZU: v preteklem letu je lektorica sodelovala pri urejanju 47. knjige iz zbirke Glasovi z naslovom Vekuli riti u garžet: folklorne in spominske pripovedi s Kraškega roba do Brkinov, Sežane in Razdrtega ter zanjo napisala tudi spremno besedo Narecja in govori ter zapisovanje besedil. 11. 2. je lektorica s prispevkom Frazemi iz Glasov in njihova raba v primorskih narecjih nastopila na Slovenskem dialektološkem posvetu 3 v organizaciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. 17.–18. 3. so bili na ekskurziji študentov slovenistike iz Padove,Vidma inTrsta. Aprila je lektorica sodelovala pri snemanju dokumentarne oddaje o slovenskih narecjih, pripravila je »scenarij« za obmocje slovenskega istrskega narecja. 5. 4. je bila gostja na SloVeceru UP FHŠ s predstavitvijo monografije Jezikovna podoba slovenske Istre; pogovor je vodila dr. Jožica Škofic, sodelovala je tudi narecna pesnica Alferija Bržan. 6. 4. je bila sovoditeljica literarnega srecanja Knjiga ob kavi vTržaškem knjižnem središcu: s sovoditeljico prof. Majdo Kavcic Baša in z avtorico mag. Rado Lecic so predstavile ucbenik za Italijane Slovenšcina od A do Ž. 5.–6. 5. se je udeležila Primorskih slovenisticnih dnevov s prispevkom Frazeologija v kratki prozi Marice Nadlišek Bartol. Na slovenistiki v Tübingenu so 16. 11. priredili literarno popoldne Odnos Slovencev do temnopoltih in predavanje slovenskega prevodoslovca dr. JankaTrupeja. 26. 1. 2016 je potekal slovenski kulturni dan, v okviru katerega je imela prof. dr. Aleksandra Derganc s FF UL predavanje Dovršni sedanjik v slovenšcini v primerjavi z rušcino.V kulturnem programu so študenti slovenšcine izvedli recital slovenske poezije, v katerem so predstavili izbor pesmi Franceta Prešerna, Josipa Murna, Frana Milcinskega in Janeza Menarta. 27. 1. je predavala dr.Vida Jesenšek na temoVse poti vodijo v Rim, 28. 4. je imela dr. Saška Štumberger predavanje Slowenische einsprachige Lexikographie im 21. Jahrhundert: Slovar novejšega besedja slovenskega jezika und Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2. izdaja, 29. 4. pa predavanje Slovenski migranti v Nemciji in njihov jezik. 22. 1. je predavala lektorica, in sicer Slovenska literatura v 19. in 20. stoletju. Aprila so izvedli jezikovno delavnico z naslovom Prakticno delo s slovarskim spletišcem Fran. Lotili so se projekta Prevajanje slovenskih literarnih besedil v nemšcino in knjižne izdaje – izbora slovenske kratke proze. Pod mentorstvom lektorice so prevajale študentke slovenšcine Kristina Matkovic, Constanze Becker, Marilena Berlan. Naslovna zgodba je nemški prevod kratke pripovedi Zofke Kveder z naslovom Dekle, ki vse zna. Predstavitev omenjenega dela so združili z obiskom prireditve s koncertom ob praznovanju 25-letnice samostojnosti Slovenije v Stuttgartu, ki jo je organziralo Slovensko veleposlaništvo v Berlinu v sodelovanju z Uradom RS za Slovence po svetu. Prisotna je bila veleposlanica RS v Berlinu Marta Kos Marko, Slovenci, živeci v tem delu Nemcije, predstavniki slovenskih društev in koordinacije slovenskih društev, študenti slovenšcine izTübingena in njihovi prijatelji, namestnica generalnega konzula RS Slovenije v Münchnu Mateja Stojanovic ter Nemci, prijatelji Slovenije, nemški gospodarstveniki in politiki iz pokrajine Baden Württemberg, ki sodelujejo s Slovenijo. Nadaljevali so tudi s filmskimi veceri: Razredni sovražnik, Izlet, Samotni hodec skozi neprijazni cas in Mila, naša Mila. Sodelovali so v mednarodnem projektuTransstar, ki preko procesov prevajanja študentov pod mentorstvom uciteljev povezuje jezike velikih in Slovenšcina na tujih univerzah malih narodov ter promovira literaturo manjših narodov.V konzorcijuTranstar je lektorica sodelovala kot predstavnica FF UL na UniverziTübingen, k sodelovanju je pritegnila oddelek za prevajalstvo FF UL.V tem okviru je bil izveden tudi projekt Prevajalska kocka – šest strani evropske književnosti in prevodov, ki je aprila potekal v Ljubljani, v oktobru pa se je odvil v Berlinu. 21. 10. je na literarnem veceru nastopila slovenska pesnicaVeronika Dintinjana, poleg nje pa sta bila gosta vecera še lirik Andrzej Kopacki izVaršave ter Ondrej Buddeus iz Prage. 28. 6. so se udeležili literarnega izleta Po poteh PrimožaTrubarja vTübingenu, 14. 7. pa so priredili literarno branjeVorancevih Samorastnikov. Na lektoratu v Varšavi so 25. 11. poslušali predavanje dr. Božidarja Jezernika, 8. 2. pa so priredili literarni vecer ob kulturnem prazniku v sodelovanju zVeleposlaništvom RS. Na lektoratu v Vidmu so si decembra s študenti vseh letnikov v Kulturnem domu v Gorici ogledali gledališko predstavo Lepa Vida v izvedbi Slovenskega stalnega gledališcaTrst. Marca so se skupaj s študenti lektoratov slovenšcine iz Padove in Trsta odpravili v Planico na ogled smucarskih skokov in nato v Radovljico na ogled mesta, lectarske delavnice in muzeja. 18. 5. jih je obiskala Rada Lecic, ki je študentom predstavila vse svoje prirocnike za ucenje slovenšcine, posebno pozornost pa je namenila novemu ucbeniku Slovenšcina od A do Ž 2.Veliko je povedala o svoji izkušnji s tujimi študenti in o pogostih težavah pri ucenju slovenšcine.Teden dni kasneje so imeli prevajalsko delavnico s Patrizio Raveggi, ki je v italijanšcino prevedla uspešnico Cefurji raus. Na lektoratu v Vilni so si decembra s študenti v vilenskem kinu Pasaka ogledali film v hrvaško-slovensko-srbsko-crnogorski koprodukciji z naslovom Ti mene nosiš/Tu mane nešioji, ki je bil predstavljen na mednarodnem filmskem festivalu Šeršeliafam. Drugi semester so zaceli s praznovanjem slovenskega kulturnega praznika. Za študente je lektorica pripravila predstavitev Prešerna in njegove poezije, in sicer so se podrobneje ustavili pri Zdravljici in kitici slovenske himne, poslušali so razlicne glasbene izvedbe, virtualno so se sprehodili po Prešernovi poti, vse odVrbe do Ljubljane, Celovca, Kranja itn.V okviru knjižnega sejma so jih v Litvi obiskali ustvarjalci dveh slovenskih pravljic: Antonov cirkus in Groznovilca v Hudi hosti. 26. 2. so se s študenti udeležili predstavitve pravljice Antonov cirkus, na kateri sta nastopila tudi pisatelj Peter Svetina in ilustrator Damijan Stepancic, 27. 2. pa so v povezavi s pravljico Groznovilca v Hudi hosti potekale najprej delavnice, nato pa še literarni dogodek s pisateljico Jano Bauer in ilustratorko CarolineThaw. Obe pravljici sta prevedli dve bivši študentki slovenšcine, prvo KristinaTamuleviciute, drugo pa Gabija Kiaušaite, ki je na dogodkih tudi prevajala in jih pomagala povezovati. Slovenska pravljica Groznovilca v Hudi hosti je bila izbrana za najboljšo prevedeno knjigo za otroke v Litvi. 16. 3. so se s študenti udeležili koncerta slovenske jazz pianistke Kaje Draksler.V okviru 12. Slovenskega vikenda so praznovali tudi 20-letnico slovenšcine na Univerzi vVilni. 11. 5. je v Muzejski hišiTomasaVenclove vVilni nastopil Zoran Predin, ki je s svojim kantavtorskim koncertom popolnoma navdušil litovsko publiko. Dogodek sta povezovali in prevajali bivši študentki slovenšcine Laima Masyte in Gabija Kiaušaite, ki sta tudi prevedli besedila Predinovih pesmi. Po koncertu so nazdravili s slovenskim vinom in se posladkali s potico. 12. 5. se je na Filološki fakulteti Univerze vVilni zvrstilo vec dogodkov. Obiskala jih je namrec delegacija iz Slovenije: dekanja FF UL dr. Branka Kalenic Ramšak, predstojnik Centra za slovenšcino dr. Marko Stabej, vodja Centra in STU dr. Mojca Nidorfer Šiškovic ter dr. Damjan Huber. Dopoldne so imeli srecanje z dekanom Filološke fakultete vVilni doc. dr. Antanasom Smetono, prodekanjo dr. Nijole Juchneviciene in profesorico dr. Jeleno Konicko. ZVeleposlaništva RS vVaršavi se je sestanka udeležila ga. Saša Ivanc. Po sestanku je dekanja FF dr. Branka Kalenic Ramšak študentom hispanistike predavala o Cervantesu, popoldne je o jezikovni politiki zainteresiranim predaval dr. Marko Stabej, za tem pa je dr. Mojca Nidorfer Šiškovic publiki predstavila programe Centra za slovenšcino. Praznovanje 20. obletnice so zakljucili v prostorih slavistike, kjer so se zbrali profesorji, lektorji, sedanji in bivši študenti slovenšcine ter tudi hrvašcine in srbšcine ter nazdravili 20-letnici lektorata slovenšcine. Podatki o lektoratih za študijsko leto 2015/2016 Lektorati tipa A Lektor/-ica Status predmeta Število ur tedensko Slovenistika ima habilitiranega ucitelja Število študentov Status slovenistike v 2016/17 enak/spremenjen Beograd mag. Laura Fekonja dipl., obv. izb., izb. 16 (480) D (1) 67; 700 enak Bruselj Ivana Petric Lasnik obv. izb., izb. 2 (96) / 11 novo: izbirni jezik tudi na prevajalstvu Gent Ivana Petric Lasnik obv. izb., izb. 15 (360) / 8 enak Buenos Aires Tjaša Lorbek izb. 14 (406) / 94 enak La Plata Tjaša Lorbek – dod. lektorat izb. 2 (64) / 5 enak Köln Monika Pemic dipl., izb. 6 (145) D (2 za južno slavistiko) 6 enak Lizbona mag. Mateja Rozman obv. izb., izb. 17,7 (530) / 32 enak Vilna Lara Pižent izb. 14 (448) / 23 enak Lektorati tipa B Lektor/-ica Status predmeta Število ur tedensko Slovenistika ima habilitiranega ucitelja Število študentov Status slovenistike v 2016/17 enak/spremenjen Bratislava dr. Saša Vojtech Poklac dipl. obv. izb., izb. 28 (840) / 98 enak Brno mag. Mateja Kosi dipl., izb. 15 (450) / 17 enak Budimpešta dr. Mladen Pavicic dipl., obv., obv. izb., izb. 23 (491) D (2) 16 enak Bukarešta Boštjan Božic obv. izb., izb. 12 (246) / 20 enak Cleveland Luka Zibelnik izb. 18,7 (598) / 79 enak Gradec Matej Klemen dipl., obv., obv. izb., izb. 11,5 (345) D (1) 39 enak Granada Ana Fras izb. 11,7 (350) / 18 enak Katovice Tina Jugovic dipl., obv. izb., izb. 13 (390) D (1) 23 novo: izbirni lektorat za študente slavistike Kijev Katja Piuzi dipl. 14 (426) D (1) 17 enak Krakov mag. Bojana Todorovic obv. izb., izb. 13 (330) D (1) 110 enak Lodž Vesna Bukovec dipl. 19 (570) D (4) 71 enak Lvov Primož Lubej dipl., obv. izb. 16,8 (504) D (2) 61 enak Moskva Magda Lojk dipl., izb. 14 (246) D (2) 11 enak München Marjana Jerman izb. 8,7 (260) / 20 enak Nottingham Maja Rancigaj izb. 7 (210) / 19 enak London Maja Rancigaj izb. 4 (120) / 15 novo: izbirni predmet na dipl. študiju Padova Polona Liberšar dipl., izb. 13 (388) D (1) 8 enak Pariz Simona Gotal dipl. 14,7 (441) / 8 enak Peking mag. Metka Lokar izb. 10,7 (320) / 20 enak Praga dr. Andrej Šurla dipl., obv. izb., izb. 21 (624) D (1) 24 enak Regensburg Slavo Šerc izb. 6 (180) / 14 enak Rim Sanja Pirc dipl. (B-študij), izb. 11 (332) D (1) 4 enak S. Peterburg dr. Anna Bodrova obv., izb. 9 (270) D (1) 4 enak Slovenšcina na tujih univerzah Lektorati tipa B Lektor/-ica Status predmeta Število ur tedensko Slovenistika ima habilitiranega ucitelja Število študentov Status slovenistike v 2016/17 enak/spremenjen Sarajevo mag. Pavel Ocepek obv. izb., izb., 13,5 (405) / 54 enak Sofija Eva Šprager obv. izb. 15 (450) / 18 enak Sombotel Mojca Jesenovec, Jernej Kljucevšek dipl., obv. izb., izb. 30 (900) D (2) 4 enak Tokio mag. Jelisava Dobovšek Sethna izb. 15 (30) / 19 enak Trst (odd. za humanistiko) mag. Rada Lecic dipl., podipl., izb. 13 (390) D (1) 24 enak Trst (odd. za prevajanje) dr. Karin Marc Bratina dipl., izb 12 (360) / 19 enak Tübingen dr. Irma Kern dipl., obv. izb., izb. 12 (360) D (1) 21 enak Zadar* dr. Klemen Lah izb. 2 (120) D (1) 65 enak Zagreb Ivana Petric Lasnik dipl., izb. 16 (480) D (2) 165 enak Lektorati tipa C Banja Luka dr. Mojca Stritar Kucuk obv. izb. 24 1 (gostujoci iz Slovenije) 31 enak Berlin* dr. Boštjan Dvorak izb. 2 / 10 enak Bern* izb. 3 (90) / - ni ucitelja Bielsko Biala* izb. / - ni ucitelja Celovec dr. Nataša Hribar, Urška Gracner dipl., izb. 16 (480) D (4) 85 enak Dunaj dr. Elizabeta Jenko dipl., obv. izb., izb. 13 (390) D (vec), G 33 enak Gdansk* dr. Maša Guštin obv. izb., izb. D (1) enak Lawrence* Marta Pirnat Greenberg izb. 1 (30) / 1 enak Neapelj* Aleksandra Žabjek Scuteri, Maria Bidovec dipl. 9 (270) D (1) 17 enak Novi Sad dr. Željko Markovic obv. izb. 6,5 (156) / 45 enak Pardubice dr. Aleš Kozár dipl. 20 (600) D (1) 44 enak Perm* Ekaterina Storoževa izb. 2 (60) D (1) 16 enak Seattle* Dr. Michael Biggins izb. 2 (60) 3 (90) - enak Skopje dr. Lidija Arizankovska dipl., izb. 12 (360) D (1) 37 enak Uppsala* Morgan Nilsson izb. 4 (120) D (1) - ni podatka Videm Eva Srebrnic dipl., izb. 16 (480) D (2) 21 enak Legenda Tip lektorata: A: lektor je zaposlen na slovenski strani, ucitelja placuje samo Republika Slovenija; B: lektorat je sistemiziran in financiran na slovenski in tuji strani – ucitelja sofinancirata Slovenija in univerza gostiteljica; C: ucitelj na slovenski strani ni financiran (razen, ce gre za njegov dodatni lektorat), v dolocenih primerih je placan po pogodbi, na voljo ima sredstva za strokovno literaturo ter izobraževanje, na univerzi gostiteljici ima razlicne statuse. dipl. – diplomski študij obv. – obvezni predmet obv. izb. – obvezni izbirni predmet izb. – izbirni predmet D – domaci ucitelj G – gostujoci ucitelj ZS – zimski semester PS – poletni semester * – letnega porocila nismo prejeli, podatki iz preteklih let Bibliografija uciteljev slovenšcine na tujih univerzah v letih 2015 in 2016 Lidija Arizankovska Monografije 2015: Lidija Arizankovska (idr.). Pravopis makedonskega jezika. Skopje: Inštitut za makedonski jezik »Krste Misirkov«; Ministrstvo za kulturo RM. 2016: Lidija Arizankovska (idr.). Macedonian. Peter O. Müller, Ingeborg Ohnheiser, Susan Olsen, Franz Rainer (eds.): Word-Formation. An International Handbook of the Languages of Europe 4. Berlin: De Gruyter mouton. Znanstveni clanki 2015: Lidija Arizankovska:Terminologijata vo služba na preveduvanjeto i tolkuvanjeto – evropski i makedonski iskustva. Mednarodna znanstvena konferenca Jazicni i kulturni proniknuvanja niz preveduvanjeto i tolkuvanjeto. Skopje: Filološka fakulteta »Blaže Koneski«, Katadra za preveduvanje i tolkuvanje. 87–95. 2015: Lidija Arizankovsa: Deminutivite vo makedonskiot jazik i nivnata funkcija. 16. Mednarodna znanstvena konferenca Komisije za slovansko besedotvorje pri MSK. Irena Stramljic Breznik (ur.): Manjšalnice v slovanskih jezikih: oblika in vloga. (Zora 113). Maribor: Filozofska fakulteta. 37–49. 2015: Lidija Arizankovska: Slovnica slovenskega jezika kot tujega jezika za govorce makedonšcine, Mojca Smolej (ur.): Slovnica in slovar – aktualni jezikovni opis. Obdobja 34. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 75–83. Ana Fras Prevod 2016: Feri Lainšcek: Los intocables. Malaga: Eda libros. Urška Gracner 2015: Urška Gracner, Herta Maurer-Lausegger Herausgeber (prevod povzetkov):Symposium Slawistik im Alpen-Adria Raum. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 2015: Urška Gracner: Iskanje identitete v izbranih romanih Maje Haderlap in Florjana Lipuša / Suche nach Identität in ausgewählten Romanen von Maja Haderlap und Florjan Lipuš. Symposium Slawistik im Alpen-Adria-Raum. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 28. 2015: Urška Gracner: Dokumentation der Klagenfurter Slawistik / Dokumentacija celovške slavistike. Symposium Slawistik im Alpen-Adria-Raum. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 17–18. 2016: Urška Gracner: Osebni, kolektivni spomin in identiteta v sodobnem slovenskem romanopisju na avstrijskem Koroškem. Colloquium – New Philologies. Online Journal na Univerzi v Celovcu (v tisku). Elizabeta Jenko https://ucris.univie.ac.at/portal/de/activities/searchall.html?searchall=jenko Tina Jugovic 2016 (v tisku):Tina Jugovic: Pri sosedih za mizo: brezekvivalentna leksika in njene leksikografske rešitve v slovensko-hrvaškem in slovensko-srbskem slovarju. Petar Sotirov (ur.): Zeszyty Cyrylo-Metodianskie. Biala Podlaska: Podlaska Fundacja WspieraniaTalentów. Mentorstvo in jezikovni pregled Mentorstvo in jezikovni pregled prevoda filmov v poljšcino Cefurji raus! in V letu hip hopa v poljšcino. Matej Klemen 2015: Mihaela Knez, Matej Klemen, Damjana Kern,Tjaša Alic: Križ kraž: ucbenik za zacetno ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika za neopismenjene otroke. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 2015: Mihaela Knez, MatejKlemen, Damjana Kern,Tjaša Alic: Križ kraž. Prirocnik za ucitelje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 2015: Mihaela Knez, Damjana Kern, Matej Klemen,Tjaša Alic: Cas za slovenšcino 1. Ucbenik za zacetno ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika za najstnike. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 2015: Mihaela Knez, Damjana Kern, Matej Klemen,Tjaša Alic: Cas za slovenšcino 1. Delovni zvezek za zacetno ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika za najstnike. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Slovenšcina na tujih univerzah 2015: Mihaela Knez,Tjaša Alic, Damjana Kern, Matej Klemen, Katja Kralj: Cas za slovenšcino 2. Ucbenik za zacetno ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika za najstnike. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 2015: Mihaela Knez,Tjaša Alic, Damjana Kern, Matej Klemen, Katja Kralj: Cas za slovenšcino 2. Delovni zvezek za zacetno ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika za najstnike. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Mateja Kosi 2015: Mateja Kosi: Napake ceških študentov slovenšcine pri rabi relativnih in vezniških konektorjev. Výuka jihoslovanských jazyku a literatur v dnešní Evrope. Sborník príspevku prednesených na stejnojmenné konferenci konané v Brne ve dnech 30. 5. – 1. 6. 2013. Brno. Aleš Kozár Monografije 2015: Aleš Kozár: Poezie slovinského expresionismu. Pardubice: Univerzita Pardubice. 2015: Aleš Kozár: Bukovka v promenách casu. 650 let. Bukovka: Obec Bukovka. Študija 2015: Aleš Kozár:Tvorba ceských spisovatelek ve slovinském kontextu a v prekladech. Ivo Ríha, Jirí Studený (eds.): Sedm statecných. Próza psaná ženami v kontextu soucasné ceské literární kultury. Pardubice:Vydavatelství Univerzity Pardubice. 90–110. Knjižni prevodi 2015: Primož Repar: Alchymie srdecního pulsu. Ostrava: Protimluv. Prevodi za revije 2015: Tri slovinské eseje,Tahy: Aleš Debeljak: Literární republika , Dušan Šarotar: Ani more, ani zeme, Meta Kušarová: Masivní banálnost Slovinska Predavanje Aleš Kozár: Menšiny ve Slovinsku a Slovinci jako menšina, obraz menšin ve slovinské literature. Jihoceská univerzita Ceské Budejovice. Rada Lecic Ucbeniki, prirocniki 2015: Rada Lecic: Slovenšcina od A do Ž / Lo sloveno dalla A alla Ž (1. del). Cerkno: Založba Gaya, Gaya d. o. o.2015: Rada Lecic: Fondamenti della lingua slovena – manuale di grammatica. Cerkno: Založba Gaya, Gaya d.o.o. 2015: Rada Lecic: Slovenšcina od A do Ž / Lo sloveno dalla A alla Ž (2. del). Cerkno: Založba Gaya, Gaya d. o. o. Clanki 2015: Rada Lecic:Vabilo študentom slovenistike. Primorski dnevnik, 10. oktober 2015. Magda Lojk 2016: Magda Lojk: Uprizopritve Bulgakova v slovenskih gledališcih. Stefanos 2016/4 (18). Dostopno na: http://stephanos.ru/index.php?cpub=452 Metka Lokar 2015: Metka Lokar: Kadar od blizu te prime priroda s svetlobo in senco obenem ... ali nekaj besed o vizualni poeziji Nejca Slaparja. Andrej Pavlovec idr.: Nejc Slapar: retrospektivna razstava. Galerija in Stebrišcna dvorana v Mestni hiši v Kranju, september–oktober 2015. Kranj: Gorenjski muzej. 32–34. 2015: Metka Lokar: Jezik je življenje. Rodna gruda, dec. 2015. 38–39. Dostopno na: www.rodnagruda.si/zgodilo_se_je/2015100111561079/ 2015: Metka Lokar: Slovenija je fenomenalna, ce ti ni treba tam neprestano živeti (intervju z MatjažemTancicem). Rodna gruda, dec. 2015. 18–23. Dostopno na: www.rodnagruda.si/ mladi/2015120120055592/ 2016: Metka Lokar: Superstoletnik, kitajske pismenke in pinyin. Dostopno na: www.rodnagruda.si/zgodilo_se_je/2016022212400716/ 2016: Metka Lokar: Življenje me samo vodi (intervju z Barbaro Jamnik). Dostopno na: www.rodnagruda.si/mladi/2016071109540228/ Predavanja in drugi javni nastopi 14. 11. 2015: Metka Lokar:The New Silk Road and the interaction of languages and cultures from the Slovenian perspective (predavanje na konferenci Civilizations and regions: Silk Road and the interaction of civilizations, Peking: Capital Normal University, Center for Study of Civilizations). 25. 5. 2016: Metka Lokar:Visual poetry:The images of unspeakable. Surpassing the language boundaries in the Slovenian and international poetry of the 20th century« (predavanje v okviru serije predavanj tujih strokovnjakov na BFSU v Pekingu). Primož Lubej 2015: Ljudmila Vasiljeva, Janja Vollmaier Lubej, Primož Lubej, Bogdan Sokil: Ukrajinsko­slovenski tematski slovar. Lvov: Univerza Ivana Franka. 2015: Primož Lubej, Janja Vollmaier Lubej: Jurij Andruhovic: Dvanajst krogov. Literatura 27/294. 145–160. 2015: Primož Lubej, Janja Vollmaier Lubej: Ukrajinsko-slovenski tematski slovar. Mojca Smolej (ur.): Slovnica in slovar – aktualni jezikovni opis.Obdobja 34. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofkse fakultete. 487–491. 2016: Primož Lubej, Janja Vollmaier Lubej: Jurij Andruhovic: Dvanajst krogov. Ljubljana: Cankarjeva založba. Karin Marc Bratina 2015: Jernej Vicic, Karin Marc Bratina: Narecni frazeološki slovar – prvi koraki. Mojca Smolej (ur.): Slovnica in slovar – aktualni jezikovni opis. Obdobja 34, 2. del. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 811–818. 2015: Karin Marc Bratina: Prostor in cas v narecni frazeologiji / Space and Time in Dialectal Phraseology. Erika Kržišnik, Nataša Jakop (ur.): Prostor in cas v frazeologiji: zbornik izvleckov. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 39. 2016, Karin Marc Bratina: Marco Dorigo, Evelina Umek: »Trst in slovenska duša mesta«: traduzione e commento linguistico di una guida storica: prova finale. 101 2016: Karin Marc Bratina: Frazemi iz Glasov in njihova raba v primorskih narecjih. Jožica Škofic, Peter Weiss, Danila Zuljan Kumar (ur.): Povzetki, 3. Slovenski dialektološki posvet (SDP 3), 11.–12. 2. 2016, Ljubljana. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU; Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko. 21. Karin Marc Bratina: Glasnik ZRS Koper. (urednik 2003–). Koper: Znanstveno raziskovalnosredišce Republike Slovenije, 1996–2010. 2016: Jožica Škofic (intervju): Jezikovna podoba slovenske Istre: kulturna semantika slikovitega v slovenskoistrskem narecju: predstavitev knjige in pogovor z avtorico Karin Marc Bratina, 5. 4. 2016. 2016: Karin Marc Bratina: Narecja in govori ter zapisovanje besedil. Marija Stanonik (ur.): Vekuli riti u garžet: folklorne in spominske pripovedi s Kraškega roba do Brkinov, Sežane in Razdrtega (Zbirka Glasovi, 47). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 295–298. Željko Markovic 2015: Željko Markovic: Bugarski i poljski perceptivni glagoli u poredenju. Zbornik Matice srpske za književnost i jezik 63/III. 904–909. 2016: Željko Markovic: Periferni glagoli vizuelne percepcije u srpskom i slovenackom jeziku. J. Dražic, I. Bjelakovic, D. Sredojevic (ur.): Teme jezikoslovne u srbistici kroz dijahroniju i sinhroniju. Novi Sad: Filozofski fakultet u Novom Sadu. 379–388. Pavel Ocepek 2015: Pavel Ocepek: Literatura. Primož Cucnik (ur.): Škorci in Excelova gostovanja ali Nujen odmik od lastnega. Ljubljana: LUD Literatura, mesecnik za književnost. 293, XXVII. Ivana Petric Lasnik 2015: Polona Liberšar, Ivana Petric Lasnik, Nataša Pirih Svetina, Andreja Ponikvar: Naprej pa v slovenšcini, ucbenik za poucevanje slovenšcine na višji nadaljevalni Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Mojca Stritar Kucuk 2015: Andreja Markovic, Mojca Stritar Kucuk: Slovenska beseda v živo 1b: Prirocnik za ucitelje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 2015: Urška Stritar idr.: Planinski zabavnik. Uredila Mojca Stritar Kucuk. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije. 2015: Tjaša Alic et al.: Pocket Slovene/Žepna slovenšcina. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Mateja Rozman Urejanje in prevod 2015: Brane Mozetic: Possesăo. Roma editora. Slavo Šerc Prevod 2015: Hans Keilson: Nasprotnikova smrt. Celje: Celjska Mohorjeva. Eva Šprager Prevodi 2016: Sebastijan Pregelj: Kronika pozabljanja (odlomek). Ljubljana: Javna agencija za knjigo. 2016:Tadej Golob: Kam je izginila Brina? (odlomek). Ljubljana: Javna agencija za knjigo. 2016: Andrej Skubic: Samo pridi domov (odlomek). Ljubljana: Javna agencija za knjigo. 2016: Lojze Kovacic: Otroške stvari (odlomek). Ljubljana: Javna agencija za knjigo. Slovenšcina na tujih univerzah Jasmina Šuler Galos 2016: Jasmina Šuler Galos: Zgodovina v eseju in zgodovina v romanu Draga Jancarja. Magdalena Boguslawska, Joanna Goszczynska, Jasmina Šuler Galos (ur.): Czytac, wedrowac, byc. Tom dedykowany Profesorowi Zdzislawowi Daraszowi.Varšava: Wydzial Polonistyki. 85–97. Cikel predavanj na Univerzi Komenskega v Bratislavi: Modern Slovenian and Polish Novel from the Perspective of CultureTheory. Bojana Todorovic 2016: Cetnarowicz A., Dušan Necak, Pijaj Stanislaw, BojanaTodorovic (ur.): W Galicji i nad Socza. Polacy i Slowency na frontach I wojny swiatowej. / V Galiciji in ob Soci. Poljaki in Slovenci na frontah 1. svetovne vojne. Kraków, Historia Iagellonica (v tisku). 2016: Elzbieta Solak, Barbara Popiolek, BojanaTodorovic (ur.): Male przyjemnosci: katalog slowianski. Kraków, Scriptum (v tisku). Saša Vojtech Poklac 2015: SašaVojtechová Poklac, MiloslavVojtech: Jozef Ambruš a slovinská literatúra. Dana Hucková,TimoteaVráblová (ur.): Jozef Ambruš. Bratislava: Ústav slovenskej literatúry SAV. 13–29. 2015: SašaVojtech Poklac: Hláskoslovie dolenských nárecí medzi riekou Krkou a pohorím Gorjanci v Slovinsku diferenciacné a integracné znaky areálu v porovnaní s jeho okolím. Katarína Balleková, Lubor Králik, Gabriela Múcsková (ur.): Jazykovedné štúdie 32: prirodzený vývin jazyka a jazykové kontakty. Bratislava:Veda. 220–228. 2015:SašaVojtechPoklac: Vrstilništevnikikotsestavinaslovenskihinslovaškihfrazemov. Zuzana Kovácová (ur.): Slovencina v kontexte slovanských a neslovanských jazykov. Nitra: UKF. 223–233. 52. seminar slovenskega jezika, literature in kulture Drugacnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi (4.–15. 7. 2016) red. prof. dr. Alojzija Zupan Sosic, asist. dr. Damjan Huber 1 Uvod 52. Seminarja so se udeležili 103 udeleženci iz 26 držav: 78 študentov, 10 asistentov, profesorjev in lektorjev s tujih univerz ter uciteljev v zamejstvu in 15 udeležencev, ki se s slovenšcino ukvarjajo na drugih poklicnih podrocjih. Na podlagi programov sodelovanja ter za lektorate slovenskega jezika na neslovenskih univerzah smo podelili 74 štipendij. Meddržavne štipendije so bile v države, ki so posebej zahtevale uradno pot pošiljanja (Bolgarija, Ceška, Madžarska, Poljska, Slovaška), poslane preko Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS (MIZŠ). MIZŠ je ustrezne ustanove v teh državah obvestil, da so štipendije namenjene ljudem, ki se strokovno ukvarjajo s slovenskim jezikom oz. potrebujejo slovenšcino pri svojem delu. 9 štipendij smo podelili zamejskim organizacijam, 13 štipendij smo podelili preko seminarskega odbora, 7 pa je bilo samoplacnikov. Vecina udeležencev je prejela delne štipendije, kar pomeni, da so si bivanje v dijaškem domu v celoti ali delno placali sami. 2 Lektorske vaje ter Naloge vodje lektorjev je tretje leto zapored opravljal strokovni sodelavec Seminarja vaje iz konverzacije in dr. Damjan Huber. Uvrstitveni test smo pripravili na Centru za slovenšcino kot drugi in tuji fonetike jezik ter ga razposlali v zacetku leta 2016. Razvrstitev udeležencev v skupine glede na njihovo znanje in tudi interese ter seminarske izkušnje je v osnovi naredil vodja lektorjev, dokoncno uvrstitev udeležencev v skupine pa smo naredili skupaj z lektorji po ustnem testiranju prvi dan Seminarja. Glede ustreznosti razvrstitve udeležencev v skupine je bila v primerjavi s prejšnjim letom (4,57) letos ocena nekoliko nižja (4,45), kar je ob tako heterogeni seminarski publiki (od študentov slovenšcine na tujih univerzah in njihovih profesorjev do zamejskih kulturnih delavcev) še vedno zelo dobra ocena. 2.1 Lektorji in lektorske Devet od desetih lektorjev, ki so letos vodili lektorske skupine na Seminarju, poucuje skupine slovenšcino na tujih univerzah in v okviru svojih rednih delovnih obveznosti na vsakih nekaj let poucujejo tudi na Seminarju; ena lektorica je zaposlena na Oddelku za slovenistiko. Gre za zelo izkušene lektorje oz. ucitelje slovenšcine na univerzah v tujini, kar potrjujejo tudi visoke ocene njihovega dela (povprecna ocena lektoratov je bila 4,74, podobno visoke so bile tudi ocene njihovih metod poucevanja (4,66), vkljucevanja ustreznih tem (4,7) in ocene lektorjevega spodbujanja (4,8); gl. graf 1).Težav pri izvedbi pouka in vodenju lektorske ekipe ni bilo, komunikacija z udeleženci je bila zelo dobra, vsi lektorji so svoje delo opravljali zelo zavzeto, pravocasno so oddali projekcije in porocila, v razrede so odhajali tocno, na ure so bili dobro pripravljeni, vzdušje v lektorski zbornici je bilo odlicno. Z lektorji smo imeli pred zacetkom Seminarja skupni sestanek, na katerem so dobili konkretne napotke za delo, seznanjeni so bili s potekom foneticnih vaj, ekskurzij, konverzacij s študenti, z delom asistentov in drugimi obveznostmi, dobili pa so tudi mape z gradivi, testi in seznamom udeležencev. Drugi skupni sestanek smo imeli v sredo v prvem tednu Seminarja, ko smo tudi zakljucili prehajanje med skupinami. Lektorji so bili preko informacijskih listkov vsako jutro seznanjeni s spremljevalnim dogajanjem in drugimi tako za seminariste kot tudi lektorje pomembnimi informacijami. Med udeleženci, lektorji in organizatorji je bilo vseskozi odlicno vzdušje, ki je pomembno za kakovostno delo, kar poudarjajo tudi lektorji v svojih porocilih; gl. poglavje 2.3. Graf 1: Ocene lektoratov seminar slovenskega jezika, literature in kulture 52. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 52. Lektorje smo v skupine razporedili vecinoma v skladu z njihovimi željami in strokovnimi interesi, sami pa so izvajali tudi konverzacijo (lektorat 2–3 šolske ure/dan, konverzacija 1–2 šolski uri/dan), ki je v zadnjih letih zelo zaželena tudi v nadaljevalnih in izpopolnjevalnih skupinah (povprecna ocena 4,45, lani 4,61). Razpored lektorjev po skupinah (lektorati in konverzacija): mag. Mateja Rozman (Zacetna 1), Eva Šprager (Zacetna 2), Ana Fras (Zacetna 3), Magda Lojk (Nadaljevalna 1), dr. Mladen Pavicic (Nadaljevalna 2), dr. Jasmina Šuler Galos (Nadaljevalna 3), mag. Laura Fekonja (Nadaljevalna 4), dr. Andrej Šurla (Izpopolnjevalna splošna), dr. Mojca Smolej (Izpopolnjevalna jezikoslovna), mag. Pavel Ocepek (Izpopolnjevalna literarna); študentska konverzacija za zacetnike: Špela Antloga, Kaja Cvelbar, Katarina Gomboc, Anamari Mavrin, Lucija Pikš, Katja Piuzi, Klara Šušteršic, MartinaToplišek; foneticne vaje za zacetnike, nadaljevalce in izpopolnjevalce: MartinVrtacnik. Pri razvršcanju udeležencev z najvišjim znanjem slovenskega jezika (izpopolnjevalci; 34 udeležencev v 3 skupinah) smo upoštevali njihove strokovne interese, ki so jih zapisali na testu ali na prijavnici, dolocene popravke pri razvrstitvi pa smo izvedli še v prvem tednu Seminarja (skupna ocena udeležencev o ustreznosti razvrstitve v izpopolnjevalne skupine je bila 4,8, lani 4,55). Udeleženci so bili z delom lektorice in lektorjev zelo zadovoljni, kar potrjujejo zelo visoke ocene iz anket (lektorati med 4,11 in 4,92, konverzacije med 4,17 in 4,89). Pri nadaljevalnih skupinah (43 udeležencev v 4 skupinah) smo tako kot pri drugih skupinah udeležence ustrezno razvrstili (4,48). Delo je bilo zelo kakovostno, lektorice in lektor pa so bili tako pri klasicnem lektorskem delu v skupini (med 4,45 in 5) kot pri konverzaciji (med 4,4 in 4,75) zelo dobro ocenjeni. Tudi v zacetniških skupinah (26 udeležencev v 3 skupinah) so udeleženci razmeroma dobro ocenili svoje lektorice (lektorati med 3,8 in 5, konverzacije med 3 in 4,8). Nekoliko manj so bili zadovoljni z razvrstitvijo v skupine (3,89; vsa povprecja pri zacetniških skupinah mocno znižujejo predvsem ocene ene od udeleženk, ki se ni najbolje znašla na Seminarju in nasploh med bivanjem v Ljubljani), precej bolje kot lani so ocenili izvajalke študentske konverzacije (med 3,82 in 5, lani med 3,42 in 4,75), medtem ko so izvajalcu foneticnih vaj zacetniki namenili povprecno oceno 4,71 (lani 4,73), nadaljevalci 4,8 (lani 4,77) in izpopolnjevalci 4,78 (lani 4,79). Foneticne vaje so potekale v fonolaboratoriju, namenjene so bile uvodu v slovensko fonetiko in vajam iz fonetike slovenskega jezika za zacetnike (180–360 minut) ter izpopolnjevanju izgovora za udeležence nadaljevalnih in izpopolnjevalnih skupin (120 minut), tretje leto zapored pa jih je vodil MartinVrtacnik (povprecna ocena je bila enako kot lani 4,77; gl. graf 2). Obvezne foneticne vaje za nadaljevalce in izpopolnjevalce so potekale že peto leto in ponovno se je potrdilo, da jih udeleženci zelo potrebujejo, kar smo letos upoštevali in jim foneticne vsebine ponudili tudi v obliki popoldanskega izbirnega tecaja. Pri ocenah študentske konverzacije za zacetnike so izvajalke, tj. študentke ljubljanske slovenistike, letos prejele precej višje ocene kot lani (v povprecju 4,53, lani 4,07; gl. graf 2), kar morda lahko pripišemo tudi nekoliko bolje strokovno usposobljenim študentkam, ki so v okviru svojega študija na ljubljanski slovenistiki poslušale vsebine, povezane z didaktiko poucevanja slovenšcine kot tujega jezika. Graf 2: Ocene foneticnih vaj in konverzacij 2.2 Študijsko gradivo Lektorji so imeli na voljo ucbenik, ki so ga uporabljali kot osnovnega, poleg tega so uporabljali tudi lastno gradivo in druge publikacije Centra za slovenšcino, v veliki meri pa so v pouk vkljucevali tudi interaktivne metode poucevanja (od poslušanja do petja pesmi, poslušanja glasbe, gledanja filmov ter diskusije o filmih, predstavah ter drugih dogodkih, ki so jih bili deležni udeleženci med Seminarjem). V celoti so svoje gradivo (brez ucbenika) uporabljali lektorica in lektorja vseh treh izpopolnjevalnih skupin, kot dodatek k ucbenikom pa tudi lektorice in lektor zacetniških in nadaljevalnih skupin, še posebej pri konverzacijah. Osnovno študijsko gradivo po skupinah: Zacetna 1: Slovenska beseda v živo 1a – ucbenik, Zacetna 2: Slovenska beseda v živo 1b – ucbenik, Zacetna 3: Gremo naprej, Nadaljevalna 1: Gremo naprej, Nadaljevalna 2: S slovenšcino nimam težav, Nadaljevalna 3: Slovenska beseda v živo 3a – ucbenik, Nadaljevalna 4: Pot do izpita iz slovenšcine, Izpopolnjevalna jezikoslovna: lastno gradivo, Izpopolnjevalna literarna: lastno gradivo, Izpopolnjevalna splošna: lastno gradivo, Foneticne vaje: lastno gradivo. 2.3 Poudarki iz lektorskih Lektorji so pohvalili odlicno vzdušje na Seminarju, organizacijo, delovne pogoje, porocil spremljevalni program ter delo organizatorjev in asistentov. O koristnosti in smiselnosti vkljucevanja lektorjev, ki poucujejo slovenšcino na univerzah v tujini, v seminarski program pricajo besede ene od lektoric, ki je v svojem porocilu zapisala: »Zadovoljna in vesela sem, da sem lahko bila del te prireditve. Ker na svoji maticni tuji univerzi ucim jezikovno homogene skupine, je poucevanje na Seminarju zame pomembna strokovna spodbuda in obogatitev.« Podobno kot v preteklosti tudi letos lektorji nadaljevalnih in izpopolnjevalnih skupin porocajo o homogenih skupinah, lektorji zacetniških skupin pa o razmeroma heterogenih skupinah, in sicer tako z vidika jezikovnega (pred)znanja, maternih jezikov (slovanski, germanski, romanski, ugrofinski in drugi jeziki), starostnih razlik in/ali osebnih interesov. Težave so lektorji uspešno sproti odpravljali, prenekatera razlika med udeleženci pa jim je služila tudi kot osnova za delo v razredu, kar prica o prilagodljivosti in dobri usposobljenosti lektorjev, ki so poucevali na Seminarju. Lektorji hvalijo tudi motiviranost udeležencev za delo ter porocajo o discipliniranosti in vedoželjnosti vecine udeležencev. Ponovno se je potrdila smiselnost foneticnih vaj za vse udeležence, ki si želijo še vec ur prakticnih vaj iz slovenskega pravorecja, kar bomo v naslednjih letih poskušali upoštevati, in sicer podobno kot letos tudi v obliki dodatnih izbirnih tecajev. 3 Predavanja, Parada mladih Klasicnih predavanj je bilo letos 11, poleg teh pa še 3 v okviru t. i. Parade mladih. Predavanj in izbirna tecaja se je udeleževalo od 56 do 70 slušateljev (v povprecju 61), predavanj v okviru Parade mladih pa se je udeležilo 57 udeležencev. Tema Seminarja, drugacnost, je bila ocenjena podobno kot lani (4,47, lani 4,46), kar velja tudi za predavanja v okviru Parade mladih (4,42, lani 4,45), medtem ko so bila klasicna predavanja ocenjena nekoliko slabše (4,36, lani 4,63; gl. graf 3). Predavali so dr. Miran Hladnik, dr. Lev Kreft, dr. Erika Kržišnik, dr. Vanesa Matajc, dr. Irena Novak Popov, dr. Martina Ožbot, dr. Mateja Pezdirc Bartol (vsi s Filozofske fakultete UL), dr. Silvija Borovnik (Filozofska fakulteta UM), dr. Maja Đukanovic (Filološka fakulteta Univerze v Beogradu; objavljen je samo prispevek v monografiji, medtem ko zaradi smrti v družini predavanja ni bilo), Tomaž Rauch in Suzana Tratnik (samozaposlena v kulturi). V okviru Parade mladih so predavali dr. Aljoša Harlamov (samozaposlen v kulturi), dr. Klara Kožar Rosulnik (zunanja sodelavka ZRC SAZU) in podiplomski študent Luigi Pulvirenti (Universitŕ di Roma »Sapienza«, Facoltŕ di Lettere e Filosofia). Podobno kot lani smo tudi letos organizirali dva izbirna tecaja. Literarnega je vodila Barbara Korun (samozaposlena v kulturi), ki ga je v povprecju obiskovalo 25 udeležencev, ocena 4,37), jezikoslovnega pa dr. Hotimir Tivadar s Filozofske fakultete UL (50 udeležencev, ocena 4,81). 3.1 Zbornik in druge Prispevki s predavanj, Parade mladih in izbirnih tecajev so objavljeni v seminarski publikacije ter e-objave monografiji, ki je bila natisnjen pred zacetkom prireditve, ter na spletni strani v rubriki Zborniki SSJLK, posnetki predavanj pa so dostopni na spletnem portalu Videolectures. Poleg monografije smo natisnili še Vodnik po programu ter plakat in sponzorski plakat. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 52. Graf 3: Ocene seminarske teme, predavanj, izbirnih tecajev in parade mladih Spremljevalni program Seminar smo slovesno odprli v Mestnem muzeju. Udeležence in druge goste so pozdravili ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brencic, prorektor Univerze v Ljubljani prof. dr. GoranTurk, dekanja Filozofske fakultete dr. Branka Kalenic Ramšak, predstojnica Oddelka za slovenistiko dr.Vera Smole in predstojnik Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik dr. Marko Stabej, prisluhnili pa smo glasbenemu nastopu PetreVidmar in Mateja Grahka.V naslednjih dneh smo organizirali spoznavno popoldne s pevsko delavnico (vodila jo jeTanjaVidic) in v okviru literarne delavnice prvic t. i. bralnico (vodila jo je dr. Alojzija Zupan Sosic), ogled gledališke predstave Andreja Rozmana Roze Jezik ne jezi se, literarnozgodovinski (vodil ga je mag. Andrej Bartol) in umetnostnozgodovinski (vodila ga je Katra Meke) sprehod po Ljubljani ter vožnjo z ladjico po Ljubljanici, obisk Ljubljanskega gradu, kjer smo si ogledali razstavo Ohranimo cebele in Lutkovni muzej, ogled slovenskega filma Panika, sprehod na Rožnik in ogled spominske sobe Ivana Cankarja ter literarno­glasbeni vecer Klobuk moj ima tri luknje z Barbaro Korun inTomažem Rauchom, ki sta nastopila tudi kot predavatelja. Zakljucni vecer je potekal v Kavarni Sputnik ob koncertu skupine Same babe, medtem ko smo imeli t. i. delovni zakljucek Seminarja s predstavitvijo skupin na Filozofski fakulteti, posnetek prireditve pa je na voljo naYouTubu. Spremljevalni program so udeleženci ocenili s povprecno oceno 4,41, lani 4,69 (za podrobnejše ocene posameznih dogodkov gl. graf 4). Celodnevno ekskurzijo smo organizirali v Škocjanske jame in na Obalo, kjer smo si ogledali Secoveljske soline in Izolo. Letos smo po nekaj letih ponovno organizirali še popoldansko ekskurzijo naVrhniko, kjer smo si ogledali Cankarjevo spominsko hišo in izvir Ljubljanice v Mocilniku. Fotografije z obeh ekskurzij (in s celotnega seminarskega dogajanja) so na voljo v arhivu 52. Seminarja na spletni strani www.centerslo.si/seminar. Udeleženci so celodnevno ekskurzijo ocenili z odlicno oceno 4,87 (lani 4,92), popoldansko pa s precej slabšo povprecno oceno 3,75 (vzroka bi lahko bila slabo vreme in turisticno verjetno manj mamljiva destinacija v primerjavi s celodnevno ekskurzijo, ki smo jo izvedli nekaj dni prej). Razstavo knjižnih novosti s podrocja slovenskega jezika in literature (tako strokovnih kot leposlovnih) je tudi letos pripravila vodja knjižnice Oddelka za slovenistiko in Oddelka za slavistiko Anka Sollner Perdih s sodelavkami in so si jo udeleženci ogledali v sklopu dela v lektorskih skupinah. Graf 4: Ocene spremljevalnega dogajanja na Seminarju Organizacija, odmevi v medijih in financiranje 5.1 Bivanje Vecina udeležencev je bivala v Dijaškem domu Ivana Cankarja, ocena bivanja je najboljša v zadnjih nekaj letih (4,5, lani 4,44). 5.2 Organizacija seminarske Predsednica letošnjega Seminarja je bila dr. Alojzija Zupan Sosic, za organizacijo sta skrbela prireditve dr. Damjan Huber, ki je opravljal tudi vlogo vodje lektorjev, in dr. Mojca Nidorfer Šiškovic, za založniško dejavnost pa je bila zadolžena mag. Mateja Lutar.V veliko pomoc pri izvedbi Seminarja so bili študenti Špela Antloga, Sandra Boršic, Katarina Gomboc, Luka Horjak, Monika Ivancic, Luigi Pulvirenti in MartinaToplišek. Graf 5: Ocene organizacije, spremljevalnega programa in bivanja v dijaškem domu 5.3 Nekaj poudarkov iz ankete Precej podatkov iz ankete smo sicer že izpostavili, na tem mestu pa velja poudariti udeležencev Seminarja neprecenljivo izkušnjo, da so dva tedna lahko govorili (samo) slovensko z udeleženci z vsega sveta in slovenskimi strokovnjaki za jezik, književnosti in druge družboslovno-humanisticne teme ter navdušenje udeležencev nad organizacijo prireditve (letos 4,87, lani 4,78), delom organizacijskega osebja (4,85, lani 4,88) in celodnevno ekskurzijo (4,87, lani 4,92), medtem ko so bili s celotnim popoldansko-vecernim spremljevalnim programom nekoliko manj zadovoljni (4,41, lani 4,69; gl. graf 5). Pri samooceni izboljšanja znanja je z veliko svoj napredek ocenilo 50 % (lani 35 %) udeležencev, s precej 36 % (lani 40 %), z malo 13 % (lani 25 %) in z nic 1 % (lani nihce); gl. graf 6. Graf 6: Samoocena udeležencev glede napredka v znanju slovenšcine seminar slovenskega jezika, literature in kulture 52. 5.4 Medijska odmevnost Letos smo zasledili (vsaj) 17 medijskih objav. Seminar je odmeval tako na nacionalni RTV Slovenija (5 objav na vseh treh radijskih programih in 2 na prvem televizijskem programu) kot tudi v casopisih (2 objavi v Veceru in Dnevniku) in na spletu (7 objav na razlicnih spletnih portalih). EnkratsooSeminarjuporocalitudi naRadiuTrst.Vseobjavesodostopnevspletnem arhivu 52. Seminarja v rubriki Odmevi v medijih. 5.5 Financiranje Seminar je v veliki vecini financiralo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS v okviru Uredbe o financiranju visokošolskih zavodov v Republiki Sloveniji preko letne pogodbe kot eno od nacionalno pomembnih nalog, tj. Skrb za slovenšcino, na pomoc pa so nam priskocili še Mestna obcina Ljubljana, Filozofska fakulteta, Rektorat Univerze v Ljubljani, Nova Ljubljanska banka, Ustanova patra Stanislava Škrabca in Krka, casopisni hiši Delo in Dnevnik sta vsak dan za udeležence Seminarja pošiljali po deset brezplacnih izvodov svojih dnevnikov, nekaj sredstev pa so prispevali tudi udeleženci, ki se kljub lastnemu financnemu vložku radi vracajo na Seminar (gl. graf 7). Graf 7: Vracanje udeležencev na Seminar Sklep Za kakovostno sodelovanje se lepo zahvaljujeva vsem lektorjem, ki so poucevali na 52. Seminarju, asistentom in izvajalkam študentske konverzacije, strokovnima sodelavkama dr. Mojci Nidorfer Šiškovic in mag. Mateji Lutar, vodji knjižnice Anki Sollner Perdih, predavateljem, izvajalcem spremljevalnega programa in nasploh vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri pripravi in izvedbi letošnjega Seminarja.Velika zahvala gre tudi sponzorjem, brez katerih Seminarja že nekaj zadnjih let ne bi mogli primerno organizirati. 52. seminar slovenskega jezika, literature in kulture je bil torej (ponovno) uspešen, o cemer pricajo tudi izjave udeležencev: skupna ocena je, da je bil Seminar odlicen in da je treba organizatorjem cestitati. Ob koncu tega porocila si lahko samo želiva, da bi nam (zdaj že zvesti) sponzorji prisluhnili vsaj v taki meri kot v zadnjih letih in da bi nam pristojno ministrstvo zagotovilo dodatna financna sredstva, s katerimi bi lahko nadaljevali s še kakovostnejšim prirejanjem te edinstvene mednarodne prireditve tudi v prihodnosti. 35. simpozij Obdobja: Toporišiceva Obdobja (10.–12. 11. 2016) red. prof. dr. Erika Kržišnik, red. prof. dr. Miran Hladnik 1 Organizacijsko porocilo Tudi letošnji mednarodni znanstveni simpozij Obdobja je potekal v prostorih Univerze v Ljubljani. Program sta predsednika zasnovala v sodelovanju s programskim odborom, simpozij • symposium obdobja 35 ki so ga sestavljali Špela Arhar Holdt, Trojina, zavod za uporabno slovenistiko; Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Lidija Arizankovska, Univerza »Sv. Ciril in Metod«, Filološka fakulteta »Blaže Koneski«, Agnieszka Bedkowska Kopczyk, Univerza Karla­ simpozij Obdobja 35. Obdobja program Toporišiceva Franca v Gradcu, Inštitut za slavistiko, Marja BešterTurk, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Aleksander Bjelcevic, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aleksandra Derganc, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Helena Dobrovoljc, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Maja Đukanovic, Univerza v Beogradu, Filološka fakulteta,Tomaž Erjavec, Institut »Jožef Stefan«, Odsek za tehnologije znanja,Vojko Gorjanc, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Marc L. Greenberg, Univerza v Kansasu, Šola za jezike, literature in kulture, Nataša Jakop, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Marko Jesenšek, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Peter Jurgec, Univerza vTorontu, Oddelek za jezikoslovje, Marko Juvan, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede; Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Monika Kalin Golob, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Mihaela Koletnik, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta,Tomo Korošec, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Iztok Kosem,Trojina, zavod za uporabno slovenistiko, Zvonko Kovac, Univerza v Zagrebu, Filozofska fakulteta, Simona Kranjc, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Nataša Logar, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede,Vesna Mikolic, Univerza na Ljubljana, 10.–12. november 2016 1 Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središce; Universitŕ degli Studi diTrieste, Mojca Nidorfer Šiškovic, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Irena Orel, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Janez Orešnik, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; SAZU,Vera Smole, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Mojca Smolej, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Marko Snoj, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Marko Stabej, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Irena Stramljic Breznik, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Matej Šekli, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, HotimirTivadar, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, AdaVidovic Muha, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Rok Žaucer, Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za humanistiko, Andreja Žele, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Clani odbora so bili tudi recenzenti simpozijskih prispevkov. Operativno je simpozij vodil Damjan Huber, tehnicna urednica simpozijskih publikacij je bila Mateja Lutar, pomagala ji je Petra Likar Stanovnik; vsi so s Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik. Vabilo na simpozij je bilo poslano vsem jezikoslovnim institucijam po Sloveniji in na institucije v tujini, ki se ukvarjajo s slovenisticnim raziskovanjem, in bilo objavljeno tudi na strokovnem forumu. Interesenti so se prijavili prek spleta.V program so bili sprejeti le tisti predloženi prispevki, ki so se kakorkoli navezovali na delo JožetaToporišica, ne pa tisti, ki so bili pripravljeni le v njegov spomin. Delež zavrnjenih referatov je bil letos vecji kot druga leta: 11 % (8 od 72 prispelih prispevkov) oz. 25 % (21 od 85 prispelih prijav z izvlecki). Urednika sta vztrajala pri tem, da so glede dolžinske omejitve ostajali med 20.000–26.000 znakov. Recenzijski postopek je bil dvojno slep; kadar sta bili dve recenziji v navzkrižju, sta urednika angažirala še tretjega recenzenta (zunaj programskega odbora je kot recenzentka sodelovala še Boža KrakarVogel, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta) in se odlocala glede na njegovo presojo. Recenzentske pripombe so avtorji bodisi upoštevali bodisi svoj prispevek zaradi neskladja z uredniškimi intencami in konceptom simpozija umaknili. Zbornik s prispevki je izšel tik pred simpozijem. Objava je referentom lajšala predstavitev, ki so jo morali tempirati na 20 minut, poslušalcem in diskutantom pa je ponujala primerno izhodišce za razumevanje trditev in kriticno soocenje z njimi.Vecina referentov je izkoristila možnost racunalniške prezentacije prosojnic, nekateri so pripravili tudi izrocke. Predhodni natis referatov priporocamo tudi za naprej, saj v nicemer ne omejuje referentove kreativne izrabe dodeljenega casa, nasprotno: le-to kvecjemu spodbuja, dokoncno oblikovanje besedila pa avtorje primora v bolj izcišcene formulacije, kot jih dopušca improvizirana izvedba brez natisnjenega teksta. Tockovanje objav v zborniku za potrebe merjenja znanstvene uspešnosti je bilo enako kot prejšnja leta. 20 tock so prispevki vredni zaradi svojega obsega, ki ne dosega 15 strani, dalje zaradi tega, ker število tujih udeležencev ne presega tretjinskega deleža, in morda še cesa. Organizatorji bodo v prihodnje pregledali vse kriterije, potrebne za morebitno višje tockovanje, narobe pa bi bilo, ce bi zaradi njihovega uveljavljanja radikalno simpozij Obdobja35. 2 Financiranje 3 Udeležba 4 Spremljevalne prireditve 5 Odzivi v javnosti 6 Vsebinska zasnova in tematika simpozija spreminjali simpozijski znacaj, se pravi, da bi izlocali iz objave kvalitetne krajše clanke ali dobre prispevke slovenskih avtorjev v korist tujih slabših. Bolj kot selektivno objavljanje se zdi smiselno selektivno sprejemanje simpozijskih prispevkov, pac samo tistih, ki se osredotocajo na simpozijsko temo in so sprejemljivi tudi po drugih strokovnih kriterijih. Kolegi, ki se spoznajo na elektronsko publiciranje, so pohvalili odlocitev, da je ob locenih clankih v formatu pdf zbornik dostopen na spletu tudi v celoti. Simpozij je bil v letu 2016 financiran predvsem iz sredstev Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS, in sicer po Uredbi o financiranju visokošolskih zavodov, clanic Univerz (10.850 EUR), tisk zbornika je sofinancirala Znanstvena založba FF UL (2000 EUR), kotizacija referentov je znesla 2.400 EUR in predstavlja med prihodki simpozija 16 %. Na simpoziju je bilo predstavljeno 58 referatov, ki jih je pripravilo 62 referentov; plenarno predavanje tujega udeleženca je predstavil clan organizacijskega odbora, iz bolezenskih razlogov je odpadla predstavitev 7 referatov.V zborniku je bilo objavljenih 64 prispevkov 68 raziskovalcev iz Slovenije in še devetih držav (Avstrije, Italije, Litve, Madžarske, Nemcije, Poljske, Rusije, Slovaške in Srbije).V glavnem so bili jezikoslovci, med njimi pa tudi posamezni literarni zgodovinarji, didaktiki in jezikovni tehnologi. Sekcije so bile polno zasedene s poslušalci in diskutanti, med drugim se je predavanj udeležilo kar nekaj študentov slovenistike. Štirje referati so bili predstavljen na gradu v Brežicah, kamor je vodila simpozijska ekskurzija.Vzdušje na simpoziju je bilo prijetno, živo, vendar ne konfliktno, in stimulativno. Na otvoritvi je nastopil kvartet flavt Filozofske filharmonije, zvecer smo si ogledali dramsko predstavo Naj gre vse v pi Nika Škrleca, na Mostecu smo obiskaliToporišicevo rojstno hišo in prisluhnili lokalnemu pevskemu zboru Prepelice, v Brežicah pa so si zainteresirani udeleženci ogledali zbirke Posavskega muzeja.V Prešernovi dvorani SAZU sta kolega Helena Dobrovoljc inTomažToporišic za nas pripravila razstavo (Ne)znani Toporišic. Organizatorji simpozija smo po ogledu razstave udeležencem ponudili prigrizek. Na Mostecu smo si privošcili vecerjo. Na slovesni otvoritvi so nas pozdravili podpredsednik SAZU akademik Jože Krašovec, dekanja FF UL Branka Kalenic Ramšak, državni sekretar z Ministrstva za izobraževanje, znanost in športTomaž Boh, v imenu odbora zaToporišicevo leto Alenka Cernelic Krošelj, ki je tudi direktorica Posavskega muzeja Brežice, predstojnica Oddelka za slovenistiko Alenka Žbogar in predstojnik Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik Marko Stabej. Odmeve registriramo na spletišcu Obdobij, tam so do zdaj zbrani naslednji: -Odprtje mednarodnega slovenisticnega znanstvenega simpozija, STA, 9. 11. 2016 -Simpozij Obdobja:Tak junak se ne vda, Dnevnik, 15. 11. 2016, str. 22 -Mednarodni slovenisticni znanstveni simpozij z naslovno temo Toporišiceva Obdobja, (23.55–30.08 min), Radio Slovenija 3, Program Ars, Kulturna panorama, 12. 11. 2016 -SklepToporišicevega leta, (1 min in 31 s), Televizija Slovenija 1, Kultura, 10. 11. 2016 -35. simpozij Obdobja, (21.24–23.13 min), Radio Slovenija 1, Dogodki in odmevi, 10. 11. 2016, 15.30 -Obdobja 2016, terminologizacija, pomisli, Slovlit, 13. 11. 2016 JožeToporišic je bil v drugi polovici 20. stoletja najvecja jezikoslovna avtoriteta na Slovenskem. Na ljubljanski univerzitetni slovenistiki je zaslužen za zasuk jezikoslovne paradigme iz diahronije v sinhronijo in za prenos težišca na raziskovanje knjižnega jezika. V svojem delu je obravnaval vse jezikovne ravnine in uporabil vecino jezikoslovnih pristopov 2. polovice 20. stoletja, nekatere bolj, druge manj celovito, vsakega od njih pa na sebi lasten nacin. Bil je tako rekoc zadnji jezikoslovni enciklopedist. Njegov pogled na jezik, še posebej pogled na knjižni jezik in njegovo podobo, se je v casu njegove skoraj petdesetletne intenzivne prisotnosti v slovenskem prostoru precej spreminjal – konec 50. let 20. stoletja je zacel s strukturalisticno široko odprtostjo in v zacetku 21. koncal s knjigo o slovenski knjižnojezikovni kodifikaciji.Vedno pa so bila njegova jezikovna stališca prepoznavna in odmevna.V širši javnosti so bila zelo vplivna, strokovna javnost pa jih je navdušeno sprejemala ali kriticno zavracala. Namen in cilj tega simpozija je bil to, marsikdaj crno-belo sliko pogledati z nekaj casovne distance in njegovo delo ovrednotiti tako z vidika casa in jezikoslovja, v katerem je ustvarjal, kakor tudi s casovne in teoreticne razdalje sodobnosti. Nacrtovanih devet tematskih sklopov je zajemalo naslednje: 1. jezikoslovni opis (a) jezikovnoravninske obravnave: glasoslovne, oblikoslovne, besedotvorne, besedoslovne, frazeološke, skladenjske, besediloslovne, b) dialektološke raziskave, c) teoreticni pristopi (strukturalizem, tvorbeno-pretvorbena slovnica, pragmatika), c) slovnica in slovar), 2. normativistiko (a) teorija knjižnega jezika, b) normativnost v slovarjih, c) pravopisna pravila, pravopisni slovar, pravopisne polemike), 3. terminologijo (a) jezikoslovna terminologija, b) terminologija drugih strok), 4. zgodovino slovenskega knjižnega jezika in jezikoslovja, 5. jezik in družba (a) jezikovna zvrstnost, sociolingvistika/družbeno jezikoslovje, b) slovenšcina v javnosti – jezikovno razsodišce, jezikovni koticek; zakon o jeziku, c) jezikoslovna slovenistika v javnosti: polemike), 6. slovenšcina v šoli: ucbeniki v 60./70. in 90. letih, 7. stilistika – jezikoslovni in literarnovedni vidik, 8. organizacijsko delo (a) urednikovanje – Škrabec, Bohoric, Breznik itn.; Slavisticna revija, Lingvisticni krožek, b) vodenje slovenisticnih srecanj – Obdobja; Seminar slovenskega jezika, literature in kulture; Pleteršnikovi dnevi, Škrabcevi dnevi), 9. delovanje po svetu: Zagreb, Hamburg; lektorati slovenšcine po svetu. 6.1 Zbornik Toporišiceva Prispevki so razporejeni v enajst sklopov. Devet, in sicer od 2. do 10. sklopa, jih je Obdobja naslovljeno kot poglavja v Toporišicevi slovnici. Tako se je najbolje pokazalo, katera poglavja dandanes zaposlujejo najvec raziskovalcev, hkrati pa tudi, katera so najbolj razširjena z novimi raziskovalnimi temami – ti sklopi imajo namrec dodatne naslove v sivem tisku. Prvo poglavje nosi naslov Slovenska slovnica, ker prispevek nacenja konceptualna vprašanja slovnice. Dodana sta še dva sklopa – v enem so obravnavana didakticna vprašanja ucenja in poucevanja slovenšcine, zadnji sklop pa je namenjen predstavitvi Toporišicevega delovanja za popularizacijo slovenskega jezika in jezikoslovja doma in tudi v tujini. Priloga: Povzetek rezultatov ankete 35. simpozija Obdobja asist. dr. Damjan Huber Kolikokrat ste že bili na Simpoziju Obdobja? simpozij Obdobja 35. Tecaji slovenšcine Branka Gradišar, Tjaša Alic Izvedba tecajev V letu 2016 smo izvedli 23 tecajev slovenšcine za odrasle. slovenšcine Slika 1: Razpored tecajev leta 2016 Tecaji slovenšcine 1.1 Novosti: e-tecaj in internacionalizacija S 1. 4. 2016 se je na programuTecaji slovenšcine zaposlila sodelavkaTjaša Alic, in sicer za podrocje e-vsebin.V letu 2016 se je ukvarjala predvsem s pripravo spletnega portala in tecaja na ravni A1: pregledala je vrsto dokumentov, prirocnikov, ucbenikov, tujejezicnih spletnih portalov in tecajev ipd. ter s sodelavkamiTanjo Jerman, Jano Kete Maticic in Branko Gradišar izdelala vsebinski osnutek portala, ki bo poleg ucenja slovenšcine ponujal tudi osnovne informacije o Sloveniji in slovenšcini ter spodbujal uporabnika k udeležbi na klasicnih tecajih slovenšcine. Portal bo namenjen širokemu krogu uporabnikov, tj. vsem, ki bi se radi samostojno ucili slovenšcino predvsem na zacetnih stopnjah – tujim študentom v Sloveniji, študentom na lektoratih programa Slovenšcina na tujih univerzah, Slovencem po svetu in njihovim potomcem. Spletni tecaj na ravni A1 je sprva obsegal 10 enot, v katerih se uporabnik nauci osnovnega sporazumevanja v najpogostejših vsakodnevnih situacijah, kasneje je bila dodana še enota, ki pokriva študentsko življenje, saj smo iz projekta za izboljšanje procesa internacionalizacije visokega šolstva dobili sredstva za izdelavo e-tecaja. Iz sredstev za izboljšanje procesa internacionalizacije, ki jih je Univerza v Ljubljani (UL) pridobila na razpisu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, je bil sofinanciran tudi Intenzivni tecaj slovenšcine za tuje študente in visokošolske ucitelje, ki smo ga izvedli septembra in se ga je udeležilo 18 udeležencev. Konec leta smo se intenzivno pripravljali tudi na izvedbo 60-urnih tecajev za tuje študente, vpisane v študijske programe UL (redne in izredne), in visokošolske ucitelje, ki se bodo na vec clanicah UL izvajali v letnem semestru študijskega leta 2016/17. 200 150 100 50 0 Poleg rednega Žepnega tecaja slovenšcine, ki ga vsako sredo popoldne od junija do konca septembra izvajamo na Slovenskem turisticnem informacijskem centru in je za udeležence (vecinoma turiste) brezplacen, smo avgusta izvedli tudi dva tecaja za udeležence poletne akademije Studienstiftung des deutschenVolkes, ki je potekala na Filozofski fakulteti. 2 Udeleženci Skupno število udeležencev v letu 2016 je bilo 848. Najvec jih je bilo na Intenzivnem tecaju slovenšcine za študente Erasmus+ (187), tecaju Slovenšcina za študente (118), Poletni šoli (107) in Žepnem tecaju (105). Graf 1: Število udeležencev po posameznih tecajih 2016 in 2015 250 2016 2015 Erasmuus Štuud PPŠ Žepni JUUT POOP SSŠ IntJUUT JJŠ ZZŠ Indiv Innt Univerzza Prip VVR Posebnii t Okusimmo Prip OOR Erasmus+ = Intenzivni tecaj slovenšcine za študente Erasmus+, Štud = Slovenšcina za študente, PŠ = Poletna šola, Žepni = Žepni tecaj, JUT = Jutranji tecaj, POP = Popoldanski tecaj, SŠ = Spomladanska šola, Int JUT = Intenzivni jutranji tecaj, JŠ = Jesenska šola, ZŠ = Zimska šola, Indiv = Individualni pouk, Int = Intenzivni tecaj, Univerza = Intenzivni tecaj slovenšcine za tuje študente in visokošolske ucitelje, Prip VR = Priprava na izpit iz slovenšcine na višji ravni, Posebni t = Posebni tecaji, Okusimo = Okusimo slovenšcino, Prip OR = Priprava na izpit iz slovenšcine na osnovni ravni Leta 2016 smo imeli 26 udeležencev manj kot leto prej, najvecji upad udeležbe so imeli Intenzivni tecaj slovenšcine za študente Erasmus+ (2015: 231, 2016: 187), Jutranji tecaj (2015: 74, 2016: 58), Jesenska šola (2015: 42, 2016: 29) in Priprava na izpit na osnovni ravni (2015: 9), ki je v letu 2016 zaradi premajhnega števila prijav za posamezni termin sploh nismo izvedli. Najvecji porast so imeli Popoldanski tecaj (2015: 33, 2016: 55), Slovenšcina za študente (2015: 100, 2016: 118), Intenzivni tecaj (2015: 10, 2016: 26) in Intenzivni tecaj slovenšcine za tuje študente in visokošolske ucitelje (2016: 18), ki smo ga v letu 2016 izvedli prvic, in sicer v okviru projekta Izboljšanje procesa internacionalizacije visokega šolstva. Graf 2: Primerjava skupnega števila udeležencev v preteklih štirih letih 1283 1200 1000 800 800 600 400 200 0 848 874 905 2016 2015 2014 2013 Tecajev za odrasle so se udeležili udeleženci 68 razlicnih narodnosti, najvec jih je bilo iz Nemcije (14,9 %), Španije (6 %), Italije (5,3 %), Francije (4,8 %), ZDA (4,8 %) in Rusije (4,1 %). Graf 3: Narodnost udeležencev tecajev Udeleženci so opravljali 74 razlicnih poklicev, najvec je bilo študentov in dijakov (57,6 %), uciteljev (4,6 %), zdravnikov (3,3 %) in inženirjev (2,6 %). Graf 4: Poklic udeležencev tecajev Po spolu so prevladovale ženske. Graf 5: Spol udeležencev tecajev Publikacije V okviru Zimske, Spomladanske, Poletne in Jesenske šole so izšli casopisi s prispevki udeležencev Zimopis, Dobesednik in Pošopis. Arhiv publikacij od leta 2009 naprej smo objavili tudi na spletni strani Centra. Dobesednik Dobesednik ZIMOPIS Casopis udeležencev Jesenske šole, Jutranjega in Casopis udeležencev Spomladanske šole, Jutranjega in Popoldanskega tecaja slovenskega jezika Popoldanskega tecaja slovenskega jezika Casopis udeležencev 22.Zimske šole slovenskega jezika Ljubljana, januar 2016 Ljubljana, maj 2016 4 Ucitelji Leta 2016 je v programuTecaji slovenšcine ucilo 24 uciteljic in uciteljev, od tega 18 profesorjev slovenskega jezika in 6 študentov. Vecina sodelujocih je stalnih honorarnih sodelavcev Centra. 4.1 Sodelavci Tecajev slovenšcine 2016 Tjaša Alic Meta Klinar Nina Skubic Mateja Arnež Katja Krajnc Anja Strajnar Neža Bohinc Katja Kralj Aljaž Škrlep Anja Corel Polona Liberšar Helena Šter UrškaGracner AndrejaMarkovic TinaToplišek SvetlanaJandric StašaPisek MelitaVešner TanjaJerman NatašaPodhraški MagdaVolk BorisKern PetraPucnik GitaVuga Ob koncu vecine tecajev smo izvedli anonimno anketo, v kateri so udeleženci ocenili aktivnost pri pouku, razumljivost razlage in uporabo razlicnih metod pri posameznem ucitelju. Povprecna ocena teh dejavnosti pri vseh uciteljih je bila 4,88 (na lestvici od 1 do 5). V letu 2016 so bile na programu Tecaji slovenšcine zaposlene strokovne sodelavke Tjaša Alic (od 1. 4. 2016 za e-vsebine), Branka Gradišar (vodja programa), Jana Kete Maticic inTanja Jerman (vodja uciteljev). 5 Financiranje programa in Intenzivni tecaj slovenšcine za študente Erasmus+ sofinancira Evropska komisija, in sicer organiziranost 65 EUR na udeleženca. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v sodelovanju s CMEPIUS-om ter Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu podeljujeta štipendije za kritje šolnin zamejcem in potomcem slovenskih zdomcev in izseljencev za Zimsko, Spomladansko, Poletno in Jesensko šolo. V letu 2016 so bile podeljene 4 štipendije za Zimsko šolo (MIZŠ: 1.620 EUR), 6 za Spomladansko (MIZŠ: 7.920 EUR), 42 za Poletno šolo (MIZŠ – bilateralni sporazumi: 8.607 EUR, MIZŠ: 2.700 EUR, Urad: 17.350 EUR) in 3 za Jesensko šolo (MIZŠ: 3.960 EUR). MIZŠ je iz sredstev za izboljšanje procesa internacionalizacije visokega šolstva sofinanciralo tudi septembrski Intenzivni tecaj slovenšcine za tuje študente in visokošolske ucitelje, in sicer po 150 EUR na študenta (skupina 15–20 udeležencev) oziroma 250 EUR na študenta (skupina 8–14 udeležencev). Tri štipendije iz Štipendijskega sklada Jane Zemljaric Miklavcic (1.620 EUR) za Poletno šolo smo namenili tudi sami iz svojih tržnih sredstev. S sprejetjem novega pravilnika Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik je program Tecaji slovenšcine (skupaj s programom Slovenšcina za otroke in mladostnike) dobil tudi programski Svet, ki ga sestavlja 5 clanov: predstojnik CSDTJ (hkrati predsednik Sveta), predstojnik Oddelka za slovenistiko (ali po njegovem pooblastilu drug oddelcni predstavnik), predstavnik ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo, predstavnik ministrstva, pristojnega za šolstvo, in predstavnik Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. V Svet so bile za mandatno dobo 4 let imenovane Saša Zabukovec (podrocje visokega šolstva) in Bronka Štraus (podrocje šolstva) z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Suzana Martinez z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Slovenšcina za otroke in mladostnike Slovenšcina za otroke in mladostnike dr. Mihaela Knez, dr. Damjana Kern 1 Uvod V letu 2016 sva sodelavki programa Slovenšcina za otroke in mladostnike ob rednih dejavnostih, ki potekajo v okviru programa (tecaji za otroke in mladostnike, izobraževanja za ucitelje, priprava gradiva za ucenje in poucevanje slovenšcine kot drugega in tujega jezika …), vsebinsko in organizacijsko sodelovali tudi pri nekaterih drugih projektih. Po dveh letih sva bili na pobudo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ponovno naprošeni za izvedbo seminarja za ucitelje slovenšcine v ZDA in Kanadi. Posebno pozornost sva namenili tudi zakljucku evropskega projekta WRILAB2, v katerem smo pripravili spletni ucni portal za razvijanje pisne zmožnosti v slovenšcini za potrebe šolanja. 2 Tecaji V tecaje programa Slovenšcina za otroke in mladostnike je bilo v letu 2016 vkljucenih 253 otrok in mladostnikov, izvedli pa smo jih s pomocjo 26 honorarnih sodelavcev. Graf 1: Število udeleženih otrok in mladostnikov na tecajih slovenšcine v obdobju od 2006 do 2016 V nadaljevanju so posamezne dejavnosti in projekti natancneje predstavljeni. 2.1 Mladinska poletna šola Od 27. junija do 8. julija 2016 smo v Ljubljani organizirali 11. Mladinsko poletno šolo slovenšcine, ki je potekala pod geslom S slovenšcino nimam težav. Udeležilo se je je 125 mladostnikov iz 14 držav (Argentine, Kanade, Italije, Avstrije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Nemcije, Ukrajine, Poljske, Švedske, ZDA in Malezije). Najvecjo skupino so predstavljali maturanti iz Argentine, ki se naše poletne šole že tradicionalno udeležujejo ob zakljucku slovenskega srednješolskega tecaja, ki ga ob sobotah obiskujejo v Buenos Airesu. Letošnje Mladinske poletne šole so se udeležili tudi dijaki slovenske šole vTorontu, ki k nam redno prihajajo vsako drugo leto. Med preostalimi udeleženci so bili v vecjem številu udeleženi še dijaki iz slovenskih ali dvojezicnih šol v Italiji in Avstriji ter ucenci, ki so vpisani k dopolnilnemu pouku slovenšcine v tujini. Slednji so bili vecinoma iz republik nekdanje SFR Jugoslavije.Vsi omenjeni se za poletno šolo odlocajo v glavnem zato, ker se želijo izpopolniti v znanju slovenšcine, ker želijo ohranjati jezik svojih prednikov ali pa razmišljajo o selitvi v Slovenijo ali o študiju na kateri od slovenskih univerz.V številnih primerih gre za ucence, ki imajo pri svojem rednem šolanju zaradi omejenega znanja slovenšcine težave, ter ucence, ki imajo v svoji državi zelo omejene možnosti ucenja slovenšcine. Udeležba na Mladinski poletni šoli predstavlja pomembno dopolnilo njihovega celoletnega ucenja, saj je obseg pouka slovenšcine na poletni šoli razmeroma velik (40 ur), pouk pa intenziven in v celoti prilagojen dejanskim potrebam in sporazumevalni zmožnosti ucencev. Program Mladinske poletne šole je bil tudi v letu 2016 oblikovan dvodelno.V dopoldanskem casu je potekal intenzivni jezikovni pouk, kjer so se udeleženci slovenšcino ucili v enajstih po znanju homogenih skupinah. Popoldne in zvecer pa smo zanje pripravili pester spremljevalni program, sestavljen iz raznovrstnih kulturnih, športnih in družabnih dejavnosti, pri katerih so imeli udeleženci možnost druženja, poglabljanja svojega znanja slovenšcine ter seznanjanja s slovenskimi naravnimi znamenitostmi, kulturo in stvarnostjo. Skupini maturantov iz Argentine in Kanade sta tudi letos udeležencem MPŠ in zunanjim povabljenim v Dijaškem domu Bežigrad predstavili svoj kulturni program.V sklopu vseslovenskega srecanja Dobrodošli doma, ki ga vsako leto v tem casu pripravlja Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, se je ekipa, sestavljena iz udeležencev MPŠ, udeležila nogometnega turnirja, drugi udeleženci MPŠ pa so bili prisotni kot navijaci. Vecina udeležencev je bivala v Dijaškem domu Bežigrad, pouk pa je potekal v prostorih Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana (Kardeljeva plošcad 28a). Z obema ustanovama že vec let zelo uspešno sodelujemo. Tabela 1: Spremljevalni program 11. Mladinske poletne šole slovenšcine od 15.00 Izlet v Terme Snovik Prihod udeležencev, ki stanujejo v DDB 19.30 19.00 Gledališka predstava ŠK-abaret Sestanek s starši, predstavniki skupin (DDB) 9.00 9.00–12.30 Otvoritev (SVŠGL) Jezikovni tecaj (SVŠGL) 9.30–12.30 15.00 Jezikovni tecaj (SVŠGL) Ustvarjalne delavnice z asistenti 15.00 20.00 Ogled Ljubljane 20.00 Spoznavni vecer (DDB) 9.00–12.30 9.00–12.30 Jezikovni tecaj (SVŠGL) Jezikovni tecaj (SVŠGL) 14.30 14.30 Kopanje Popoldne v BTC-ju 20.00 20.00 Ogled slovenskega filma Glasbeni vecer s harmonikarjema M. Debevcem in T. Rožancem 9.00–12.30 9.00–12.30 Jezikovni tecaj (SVŠGL) Jezikovni tecaj (SVŠGL) 14.30 14.30 Pohod na Šmarno goro Turnir v odbojki/nogometu (SVŠGL) 20.00 Nastop slovenskih dijakov iz Argentine in Kanade (DDB) 9.00 –12.30 9.00–12.30 Jezikovni tecaj (SVŠGL) Jezikovni tecaj (SVŠGL) 14.00 14.30 Izlet na Bled Kopanje 20.00 Zakljucni vecer 9.00–12.30 9.00–12.30 Jezikovni tecaj (SVŠGL) Jezikovni tecaj (SVŠGL) 14.30 12.30 Popoldne v Ljubljani Zakljucek MPŠ s starši udeležencev: predstavitev skupin in podelitev potrdil 20.00 Dobrodošli doma Izlet v Lipico in na morje Slovenšcina za otroke in mladostnike Ustvarjanje pri pouku in vtise o Mladinski poletni šoli smo tudi tokrat zbrali v Poletniku, casopisu MPŠ. Ob koncu tecaja so imeli ucenci možnost oceniti delo lektorjev pri jezikovnem pouku ter organizacijo in izvedbo Mladinske poletne šole. Oboje je bilo ocenjeno kot zelo dobro. Povprecna ocena lektorjev je bila 4,75, povprecna ocena dodatnih dejavnosti pa 4,1 (najvišja možna ocena je bila 5).Vecinoma so ugotavljali, da so se na Mladinski poletni šoli veliko naucili, navdušeni so nad Ljubljano in obiskanimi slovenskimi kraji, všec jim je bil spremljevalni program, zlasti izleti, delavnice in koncert harmonikarjev ter tudi to, da so imeli možnost spoznati slovenske vrstnike iz drugih držav. Pohvalili so tudi ekipo sodelavcev Mladinske poletne šole. Graf 2: Povprecna ocena lektorjev, ki so poucevali na 11. Mladinski poletni šoli slovenšcine 2.2 Tecaji za dijake v zamejstvu Tudi 11. Mladinska poletna šola slovenšcine je bila v obliki podeljenih štipendij (60 štipendij za tecaj in bivanje ter 35 štipendij za tecaj) sofinancirana s strani MIZŠ ter UradaVlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. S tem je bila dana tudi možnost, da lahko pripravimo kakovosten program in ga ponudimo velikemu številu slovenskih mladostnikov, ki se v želji, da bi poglobili svoje znanje slovenšcine in še bolj spoznali Slovenijo, želijo vkljuciti v ta tecaj. V okviru prakse Erasmus + sta bili med asistente Mladinske poletne šole vkljuceni tudi Martyna Dziedzic in Alicja Pyciak, študentki slovenistike na Poljskem. Intenzivni tedni slovenšcine za dijake slovenskih, dvojezicnih ter nekaterih drugih šol v zamejstvu, ki ponujajo možnost ucenja slovenšcine, so postali stalnica tako v ponudbi našega programa kot tudi v šolskem koledarju šol, ki že vec let prihajajo v Ljubljano. V letu 2016 smo izvedli 4 intenzivne tecaje za 109 ucencev, ki obiskujejo slovenske in dvojezicne šole v zamejstvu: . od 2. do 6. februarja 2016 za dijake Zvezne gimnazije in Zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu (39 dijakov), . od 16. do 20. februarja 2016 za dijake Dvojezicne zvezne trgovske akademije v Celovcu in za dijakeVišje šole za gospodarske poklice in Strokovne gospodarske šole Št. Peter iz Šentjakoba v Rožu (24 dijakov), . od 13. do 17. junija 2016 za dijake Državnega izobraževalnega zavoda Jožef Stefan izTrsta (13 dijakov), . od26.do30.septembra2016zadijakeizGimnazijeAlpeJadraninTrgovskeakademije izVelikovca (33 dijakov). 30-urni tecaji slovenšcine so pripravljeni v skladu z željami in pricakovanji šol oziroma uciteljev slovenšcine, ki skupine dijakov najveckrat tudi spremljajo. Dijaki imajo na tecajih možnost intenzivnega ucenja slovenšcine v razredu in tudi v okolju, kar je po njihovem mnenju in mnenju maticnih uciteljev pomembno tako z vidika na novo usvojenega jezikovnega znanja kot tudi z vidika motivacije, poleg tega pa izkušnja lajša tudi delo pri rednem pouku. Šole na tecaje vecinoma pošiljajo dijake prvih letnikov, ki jim teden v Ljubljani predstavlja eno od zacetnih spodbud pri ucenju. ZG in ZRG za Slovence, s katero sodelujemo najdlje, pa na jezikovni teden pošilja dijake 7. razreda (predzadnji letnik gimnazije), ki teden v Ljubljani izkoristijo kot pripravo na maturo iz slovenšcine – poleg jezikovnega pouka jim organiziramo tudi razlicne delavnice, s pomocjo katerih razširjajo svoje vedenje o literaturi ter drugih temah, ki jim bodo koristile pri opravljanju mature iz slovenšcine. Izvedbo tecajev že od vsega zacetka delno sofinancira ZRSŠ oz. MIZŠ, in sicer se dijakom treh šol: slovenski gimnaziji in dvojezicni trgovski akademiji iz Celovca ter višji šoli za gospodarske poklice iz Šentpetra krijejo stroški bivanja, stroške tecaja in prevoza pa morajo placati sami. Dijaki izVelikovca (Gimnazija Alpe JadranVelikovec in Zvezna trgovska akademijaVelikovec) pa morajo v celoti sami poskrbeti za financiranje tecaja, zato se navadno glede števila ur in poteka tecaja dogovarjamo v skladu z razpoložljivimi sredstvi. Novost v letu 2016 je bil tecaj za dijake Državnega izobraževalnega zavoda Jožef Stefan iz Trsta.Tudi oni so za financiranje tecaja in bivanja poskrbeli sami. Na šoli so izrazili željo po konstantnem vkljucevanju njihovih dijakov v tako obliko ucenja slovenšcine, vendar bi bilo to mogoce le, ce bi bil tecaj lahko delno sofinanciran. Graf 3: Število udeležencev tecajev za dijake v zamejstvu v obdobju od 2008 do 2016 2.3 Tecaj slovenšcine za dijake priseljence 3 Projekti 3.1 WRILAB2 V letu 2016 smo zakljucili triletni mednarodni projekt WRILAB2 – spletni laboratorij za branje in pisanje v cešcini, nemšcini, italijanšcini in slovenšcini kot drugem jeziku, ki ga je v okviru programaVseživljenjsko ucenje sofinancirala Evropska komisija (gl. poglavje Raziskovalni in aplikativni projekti). 3.2 Izzivi medkulturnega Mihaela Knez je bila imenovana v Strokovno skupino za pripravo Predloga vkljucevanja sobivanja otrok priseljencev, ki deluje v okviru ESS projekta »Izzivi medkulturnega sobivanja«. Projekt v sodelovanju z OŠ Koper vodi ISA Insitut. Center sicer v projektu nima statusa partnerske institucije, saj je bil k sodelovanju povabljen po prijavi projekta, ko se je izkazalo, da bi potrebovali njegovo pomoc pri oblikovanju jezikovnega dela Predloga vkljucevanja otrok in tudi pri izobraževanju uciteljev – multiplikatorjev, sicer zaposlenih na projektu.Tako smo poleg sodelovanja v delovni skupini sodelovali tudi pri izvedbi 2. Modula profesionalnega usposabljanja multiplikatorjev in clanov strokovnih skupin za izvajanje programa SIMS (Soocanje z izzivi medkulturnega sobivanja), ki je od 14. do 16. novembra potekalo v Snoviku.V 8-urni delavnici so bili uciteljem multiplikatorjem predstavljeni pristopi poucevanja slovenšcine kot drugega jezika, ki so jih Centrovi sodelavci razvili pri poucevanju ucencev priseljencev, in ucno gradivo za poucevanje slovenšcine. 3.3 Ucni nacrt za dopolnilni Spomladi 2016 se je zakljucila priprava novega Ucnega nacrta za dopolnilni pouk pouk slovenšcine v slovenšcine v tujini. Sodelavke Centra, Nataša Pirih Svetina, Mihaela Knez (kot avtorici) tujini in Ina Ferbežar (kot recenzentka), so predlog novega ucnega nacrta pripravile že leta 2011.V tem casu je bil ucni nacrt dopolnjen še s strani drugih soavtoric in je od aprila 2016 prosto dostopen na naslednji povezavi: http://www.zrss.si/pdf/Ucni-nacrt-dopolnilni-pouk­ slovenscine.pdf 4 Izobraževanje Obe sodelavki programa sva vpeti tudi v izobraževanje uciteljev, ki poucujejo otroke in mladostnike. Svoje izkušnje pri poucevanju slovenšcine kot drugega in tujega jezika sva v organizaciji CSDTJ in v sodelovanju s programom Izobraževanje (prim. tudi porocilo programa Izobraževanje) ali na seminarjih, ki jih organizira Zavod RS za šolstvo ter Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu delili z vec kot 250 ucitelji. 4.1 Izobraževanja v V okviru Zavodovih izobraževanj je Mihaela Knez sodelovala na letnem izobraževanju Sloveniji uciteljev, ki v Sloveniji poucujejo materne jezike ucencev priseljencev. Predstavljena jim je bila raba ucnega pripomocka Slika jezika pri razvijanju slovnicne zmožnosti (ZRSŠ je vsem uciteljem podaril komplet tega ucnega gradiva), za udeležence mednarodnega seminarja Govorim – I speak v organizaciji CMEPIUS-a (seminar je bil namenjen uciteljem in Slovenšcina za otroke in mladostnike 4.2 Izobraževanje uciteljev v ZDA in Kanadi 4.3 Sodelovanje s šolami v zamejstvu Sodelovanje na posvetih in konferencah ravnateljem razlicnih evropskih šol, ki poucujejo ucence priseljence) pa je pripravila dvourni tecaj zacetnega ucenja slovenšcine. Maja je na povabilo šolske svetovalke Srednje strojne in kemijske šole za celotni uciteljski kolektiv izvedla dvourno predavanje Slovenšcina kot drugi jezik v razredu. Na šolo se namrec pogosto vpisujejo dijaki priseljenci, zato se je vodstvo odlocilo, da uciteljem ponudi posebno izobraževanje s podrocja slovenšcine kot drugega jezika. Predavanja se je udeležilo vec kot 50 uciteljev. Gre za prvo tovrstno izobraževanje, ki smo ga na CSDTJ izvedli s celotnim uciteljskim kolektivom. Ucitelje smo skušali seznaniti z jezikovnimi potrebami in zmožnostmi dijakov, ki se slovenšcine šele ucijo, in jim predstaviti nekaj pristopov, ki bi jim bili lahko v pomoc pri delu s takimi dijaki, seveda pa smo se zaradi velike casovne omejitve osredotocili le na najbolj bistvene napotke. Kot lansko študijsko leto smo se tudi v tem letu s svojimi vsebinami vkljucili v program stalnega strokovnega izpopolnjevanja KATIS (glej poglavje Izobraževanje). Sodelavki programa Slovenšcina za otroke in mladostnike sva na pobudo UradaVlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu v okviru projekta Seminar za ucitelje slovenskih sobotnih/nedeljskih šol v Kanadi in ZDA izvedli 36 ur izobraževanja. Seminar je pomenil neke vrste nadgradnjo oz. nadaljevanje izobraževanja, ki sva ga za ucitelje istih šol izvedli že jeseni 2014.Tudi tokrat je seminar potekal v obliki predavanj in delavnic, izvedli sva ga v Hamiltonu,Torontu, Clevelandu in Lemontu. Seminar je obsegal tri vsebinske sklope: . oblike dela v razredu in krepitev motivacije za ucenje (Damjana Kern), . pouk slovenšcine kot drugega jezika: delo z besedilom in razvijanje slovnicne zmožnosti (Mihaela Knez), . predstavitev novih ucbenikov in gradiv za poucevanje slovenšcine kot drugega jezika (Mihaela Knez, Damjana Kern). Izobraževanja se je skupaj udeležilo 40 uciteljev. Na predavanjih oziroma delavnicah so jim bile predstavljene razlicne oblike dela pri jezikovnem pouku in dejavnosti, ki spodbujajo motivacijo za ucenje jezika, ter pristopi za delo z besedilom in razvijanje jezikovne zmožnosti v slovenšcini. Del programa je bil namenjen tudi predstavitvi ucnih gradiv za poucevanje slovenšcine za otroke in odrasle, ki so na Centru za slovenšcino kot drugi in tuji jezik izšli v letu 2015. Tako kot pred dvema letoma so naju tudi tokrat ucitelji zelo lepo sprejeli in lepo sodelovali pri vseh dejavnostih izobraževanja. Spodbudili sva jih tudi k obiskom izobraževanj v Sloveniji, ki jih zanje organizira ZRSŠ, saj bi bilo zanje obsežnejše izobraževanje v Sloveniji zelo dobrodošlo tako z jezikovnega kot tudi s strokovnega vidika. Junija sva sodelavki programa na povabilo ravnateljice ga. Sonje Klajnšcek obiskali Državno vecstopenjsko šolo s slovensko-italijanskim dvojezicnim poukom v Špetru. Dopoldne sva bili prisotni pri pouku v vec razredih in tako imeli priložnost videti, kako v tej šoli poteka pouk, popoldne pa je Mihaela Knez za ucitelje izvedla predavanje Pristopi pri poucevanju slovenšcine kot drugega jezika. Šola namrec želi temeljito prenoviti pouk slovenšcine oz. pouk zastaviti tako, da bi vsi ucenci ob zakljucku šolanja po nižji srednji šoli dosegli znanje slovenšcine na ravni B2. Novembra sva v okviru Pedagoške visoke šole na Koroškem – Visoka šolaViktorja Frankla izvedli celodnevno izobraževanje za ucitelje celovške slovenske gimnazije in drugih dvojezicnih šol na avstrijskem Koroškem. Predstavili sva jim pristope pri poucevanju slovenšcine kot drugega jezika, ucna gradiva za otroke in mladostnike in spletni portal za pisanje WRILAB2. Decembra pa sva na povabilo goriških uciteljev in ravnateljev v prostorih Državnega izobraževalnega zavoda s slovenskim ucnim jezikomTrubar – Gregorcic izvedli dve predavanji. Prvo (izvedla ga je Mihaela Knez) je bilo namenjeno uciteljem na srednjih šolah in višjih srednjih šolah, drugo (izvedla ga je Damjana Kern) pa vzgojiteljem in uciteljem slovenskih vrtcev in osnovnih šol na Goriškem. Mihaela Knez je 15. aprila sodelovala na drugi nacionalni konferenci Jeziki v izobraževanju – Jeziki nas povezujejo, ki sta jo organizirala Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Zavod RS za šolstvo. Naslov njenega predavanja je bil Ucenci priseljenci med možnostmi, zmožnostmi, zahtevami in pricakovanji. Sodelovala je tudi na mednarodnem posvetu Vkljucenost priseljencev v vzgojno-izobraževalni sistem, ki je 5. maja potekal na Brdu pri Kranju, in sicer s predavanjem Slovenšcina kot drugi in ucni jezik. 28. in 29. novembra se je udeležila mednarodne znanstvene konference Slovenski jezik, literatura in kultura v slovanskem in evropskem kontekstu v Moskvi. Raziskovalno delo Obe sodelavki programa sva v študijskem letu 2015/2016 zakljucili doktorski študij. Damjana Kern je pripravila doktorsko disertacijo z naslovom Ohranjanje identitete s poucevanjem slovenšcine med Slovenci v Avstriji, Mihaela Knez pa doktorsko disertacijo z naslovom Jezikovna zmožnost v slovenšcini pri otrocih migrantih, vkljucenih v drugo in tretjo triado slovenskih osnovnih šol. 7 Sodelovanje v komisijah 8 Sodelavci programa 9 Sklep Sodelavki programa sva clanici razlicnih komisij in delovnih skupin. Mihaela Knez je bila v letu 2016 clanica Komisije za ucitelje slovenšcine v tujini, Damjana Kern pa je clanica mešane komisije za sodelovanje na podrocju šolstva med Ministrstvom RS za šolstvo in šport in Deželnim šolskim svetom za Koroško in clanica Komisije za pripravo avstrijske standardizirane mature iz maternega jezika, v okviru katere sodeluje kot zunanja revizorka izpitnih nalog. Damjana Kern je tudi clanica Komisije za izbor jezikovnih asistentov na avstrijskem Koroškem. Dejavnosti v programu smo izvedli s pomocjo zunanjih sodelavcev. Lektorji Tjaša Alic Tina Jugovic Helena Šter Jasna Cernjak Boris Kern Maja Urbanc Mateja Eniko Katja Kralj Urška Vranjek Ošlak Zorka Herman Irina Lešnik Irena JerovšekVogrinc Lara Pižent Asistenti Anja Cevzar Miša Bitenc Herncic Nika Merljak Marija Cemažar Marko Klemen Lucija Pikš Manca Cernivec Mateja Klinc Maja Đevic Tjaša Kocjan Program Slovenšcina za otroke in mladostnike izvaja in razvija dejavnosti, povezane s poucevanjem slovenšcine kot drugega in tujega jezika otrok in mladostnikov. Redno delo programa (placilo zaposlenih in honorarnih sodelavcev), še zlasti razvojne dejavnosti, je v veliki meri odvisno od sredstev, ki jih sodelavki programa uspeva pridobiti na trgu v obliki projektov in samoplacniških storitev.Tak nacin financiranja otežuje strateško nacrtovanje dejavnosti za doloceno casovno obdobje oz. postavljanje razvojnih prioritet. Tako smo npr. morali prenehati z izvajanjem nekaterih dejavnosti (npr. z brezplacnimi intenzivnimi tecaji za ucence priseljence in brezplacnimi izobraževanji za njihove ucitelje, s tecaji za dijake iz Porabja, pripravo spletnega gradiva za otroke in mladostnike in drugih gradiv, razvijanje ucinkovitih modelov poucevanja slovenšcine na ljudskih šolah v Avstriji), ki so se izkazale za ucinkovite in bi jih veljalo sistematicno razvijati še naprej. Razvoj podrocja se zaradi vse vecjih potreb govorcev slovenšcine kot drugega jezika in novih okolišcin (vecanje števila priseljencev, spreminjanje jezikovne stvarnosti v zamejstvu in izseljenstvu), ki terjajo sistemske spremembe in tudi drugacno infrastrukturo poucevanja in ucenja slovenšcine (specializirana ucna gradiva, razvoj in uvedba novih pristopov), kaže kot pomemben in potreben, kakovostno in primerno hitro pa ga lahko razvijamo le usklajeno s pristojnimi državnimi institucijami in ob zadostni financni podpori. Izpitni center dr. Ina Ferbežar, Petra Likar Stanovnik Izpitni center Udeležba na izpitih iz Izpitov iz znanja slovenšcine po programu Slovenšcina kot drugi in tuji jezik (SDTJ) se je v znanja slovenšcine letu 2016 udeležilo skupaj 2.588 oseb. Kako so se razporejali po ravneh, kaže graf 1. Graf 1: Udeležba na izpitih iz znanja slovenšcine po ravneh Vecina kandidatov in kandidatk (2.488) se je udeležila izpita na osnovni ravni (umešcen je na ravni A2 in B1 SEJO). Zelo malo oseb je opravljalo izpit iz govornega sporazumevanja, ki je namenjen nepismenim kandidatom in kandidatkam za potrebe pridobitve slovenskega državljanstva (le 12; v nadaljevanju jih pri analizi ne bomo upoštevali). Po Uredbi o nacinih in obsegu zagotavljanja programov pomoci pri vkljucevanju tujcev, ki niso državljani Evropske unije (Uredba), se je izpita na osnovni ravni v letu 2016 udeležilo 1.032 kandidatov in kandidatk (približno 40 % vseh na osnovni ravni). Izpita na višji ravni (umešcen na B2 SEJO) se je udeležilo le 81 oseb, izpita na ravni odlicnosti (umešcen na C1 in C2 SEJO) pa 19. Velik porast udeležbe (za približno 400 oseb oz. 20 % v primerjavi z letom 2015) med drugim pripisujemo tudi dejstvu, da so dosežki na izpitu po programu SDTJ na splošno nekoliko nižji, kot so bili po programu Slovenšcina za tujce, posledicno pa je vec kandidatov in kandidatk, ki se izpita udeležijo drugic ali vec (v letu 2015 manj kot 14 % kandidatov, v letu 2016 dobrih 21 %). Izpitov se malce pogosteje udeležujejo moški (približno 58 %) kot ženske (približno 42 %), na višji ravni in ravni odlicnosti pa je delež žensk višji (75 % na višji ravni, 79 % na ravni odlicnosti). Graf 2: Udeležba na izpitih na osnovni ravni glede na spol Namen opravljanja izpita (podatki o tem se zbirajo ob prijavi na izpit) se mocno razlikuje glede na raven: na osnovni ravni prevladuje državljanstvo (57,3 %), na višji ravni zaposlitev (32,1 %) in šolanje (35,8 %), na ravni odlicnosti pa zaposlitev (84,2 %). Na osnovni ravni delež tistih, ki potrdilo o znanju slovenšcine potrebujejo za delo, ostaja razmeroma stabilen (okoli 10 %). Kot pa kaže graf 3, precej velik delež kandidatov in kandidatk na osnovni in višji ravni ni odgovoril na vprašanje o namenu opravljanja izpita (domnevamo, da gre v vecini primerov na osnovni ravni za pridobitev državljanstva in delo, na višji pa šolanje in delo). Podatek o tem doslej ni bil obvezen, bi ga pa bilo dobro poznati – tako zaradi statistike kot tudi zaradi vsebine izpita; zato v IC razmišljamo, da bi bil tudi namen opravljanja izpita z letom 2017 na prijavnici za izpit obvezen podatek. Graf 3: Razlogi za udeležbo na izpitu po ravneh 1.1 Izpitni roki in izvajalci V letu 2016 so bili na osnovni ravni štirje redni izpitni roki in pet izrednih izpitnih rokov. Pri tem so zunanji izvajalci – v letu 2016 jih je bilo 11 – izvedli kar 2.298 izpitov (dobrih 92 % vseh izpitov na osnovni ravni). Na višji ravni so bili prav tako izvedeni štirje redni izpitni roki, izpiti na ravni odlicnosti pa so bili izvedeni v dveh rokih. Izpiti na višji ravni in na ravni odlicnosti se zaradi majhnega števila kandidatov izvajajo samo v Izpitnem centru.V Izpitnem centru smo poleg tega izvedli še osem individualnih izpitov: pet na osnovni ravni, dva na višji ravni in enega na ravni odlicnosti. Takoj po uvedbi programa SDTJ v letu 2015 smo sodelavci IC spremljali vse zunanje izvajalce pri prvi izvedbi izpita na osnovni ravni. Na Ljudski univerzi Rogaška Slatina so izpite prvic izvajali v letu 2016, zato smo jih sodelavci IC spremljali na obeh izvedbah, pri izvedbi na UPI Ljudski univerzi Žalec pa so zaradi pomanjkanja ustreznega kadra sodelavke IC sodelovale tudi kot testatorke. 1.2 Uspešnost na izpitih Na izpitih je bila na vseh treh ravneh uspešna približno polovica kandidatov in kandidatk, kot je razvidno iz grafa 4. Graf 4: Uspeh v % po ravneh Raven odlicnosti Uspešni Neusppešni Višja raven Osnovna raven 4 7,37 % 52,63 % 4 9,38 % 50,62 % 55,25 % 44,75 % 0 % 20 % 40% 60 % 80 % 100 % Kandidati in kandidatke na osnovni ravni so bili na izpitu nekoliko uspešnejši (izpit jih je opravilo 55,3 %) kot kandidati na višji ravni (49,4 %) in na ravni odlicnosti (47,4 %). Razloge za na splošno nižje dosežke na izpitih po programu SDTJ v primerjavi s programom Slovenšcina za tujce smo ugotavljali že v porocilu za leto 2015 in jih med drugim pripisujemo nekoliko drugacnemu formatu izpita: ta od kandidatov in kandidatk zahteva vec samostojnosti pri produkciji v slovenšcini. Dejstvo je, da kandidati in kandidatke, še posebej tisti na osnovni ravni, niso vajeni daljšega samostojnega govorjenja (npr. ob predstavljanju, opisovanju slike) in pisanja, zato jim takšen format ocitno povzroca težave. Izpitni center Razlog za nižji dosežek so, vsaj kar zadeva osnovno raven, tudi ocenjevalna merila: glede na ta merila je produkcija kot celota ocenjena z nic tockami, ce je kateri od parametrov (vsebina, besedišce, jezikovna pravilnost, zgradba) ocenjen z nic tockami. Ob ugotavljanju zanesljivosti ocenjevanja in ob evalvaciji po enoletnem izvajanju programa smo ugotovili, da je takšno merilo morda prestrogo, zato bomo z letom 2017 nic tock za celotno pisno produkcijo omejili le na primere, ko je z nic tockami ocenjena vsebina (gl. tudi v nadaljevanju). Verjetno ni zanemarljivo, da je od uvedbe novih izpitov le kratek cas in je na voljo zelo malo gradiva, po katerem bi se kandidati lahko pripravljali na izpit oz. po katerem bi jih lahko pripravljali ucitelji (trenutno so na voljo le vzorcni testi na spletni strani, je pa povpraševanje po dodatnem gradivu veliko). Zato bo ena od pomembnih prihodnjih nalog IC prav priprava gradiva za pripravo na izpit. Osnovna raven: Kandidati in kandidatke, ki se udeležujejo programa Zacetna integracija priseljencev (ZIP), na izpitu iz znanja slovenšcine na osnovni ravni v primerjavi z ostalimi dosegajo boljši uspeh (13,3 % vec jih je na izpitu uspešnih).To ugotavljamo že od samega zacetka uresnicevanja Uredbe, zato bi si želeli, da bi pravico do udeležbe v programu ZIP izkoristilo cim vec upravicencev oz. da se ta ne bi omejevala le na izpit na osnovni ravni. Graf 5: Uspeh kandidatov, ki se izpita udeležujejo po Uredbi, v primerjavi z drugimi Brez tecaja ZIP Uspešni Neusppešni S tecajem ZIP 49,72 % 50,28 % 62,98 % 37, 02 % 0% 20% 40% 60% 80% 100% V letu 2016 so bili na osnovni ravni rezultati pri posameznih podtestih podobni kot v letu 2015 (od septembra do decembra). Kandidati in kandidatke so bili zelo uspešni pri receptivnih delih (v povprecju 93,7 % pri poslušanju in 91,5 % pri branju), manj uspešni pa pri produktivnih delih (v povprecju 63,9 % pri pisanju in 76,5 % pri govorjenju). Nekatere razloge za nižji dosežek pri produkciji smo navedli zgoraj, glavni razlogi za tako visoke dosežke pri receptivnih delih pa so verjetno prvi jezik kandidatov in kandidatk (vecina jih kot prvi jezik govori katerega od slovenšcini sorodnih jezikov), majhna težavnost nalog (statisticno gledano je test na osnovni ravni zelo lahek) ter izkušnje kandidatov in kandidatk z branjem in poslušanjem besedil v slovenšcini (teh imajo glede na anketo, ki smo jo junija 2016 izvedli med njimi, vec kot s produkcijo). Graf 6: Dosežena raven pri posameznih podtestih Govorjenje Pisanje Pod A2 A2 Branje B1 Poslušanje 582 1335 559 894 927 655 211 798 1467 157 1045 1274 0% 20 % 40% 60 % 80% 100 % Višja raven in raven odlicnosti: Natancne analize za obe višji ravni zaradi majhnega števila udeleženih na posameznem izpitnem roku (na višji ravni povprecno 20, na ravni odlicnosti 10 oseb) nismo naredili. Da bi dobili vsaj približno dovolj velik statisticni vzorec, smo se odlocili uporabiti isto izpitno gradivo na razlicnih izpitnih rokih. Analiza bo tako na voljo prihodnje leto. 2 Drugo delo Drugo delo IC je povezano s pripravo izpitnega gradiva: to se pripravlja v dveh delovnih skupinah (ena pripravlja gradivo za osnovno raven, druga gradivo za višjo raven in raven odlicnosti). Rezultati kandidatov in kandidatk se po izvedenem izpitu na osnovni ravni statisticno obdelajo (analizo za IC izvaja Center za psihološko merjenje in svetovanje pri Oddelku za psihologijo FF), in sicer se pri tem meri težavnost nalog, njihova obcutljivost in zanesljivost merjenja. Na tem mestu velja poudariti, da imajo testi na osnovni ravni zelo visoko zanesljivost (v treh analiziranih testih 0,94, v enem 0,95). Tovrstnih kvantitativnih analiticnih postopkov zaradi majhnega števila kandidatov ni mogoce izvesti za izpite na obeh višjih ravneh (se pa za ti dve ravni izvajajo kvalitativni postopki). Po statisticni analizi se naloge oz. vprašanja v njih vsebinsko še enkrat pregledajo in ustrezno revidirajo, posamezna naloga pa se ali ne vkljuci v banko nalog. Ta banka je namenjena t. i. sidranju oz. uporabi starih nalog v novih testih, vsak test je namrec sestavljen iz starih in novih nalog. Ceprav so testi sestavljeni po natancnih specifikacijah, je težko zagotoviti natancno primerljivost med njimi, zato vecjo stopnjo primerljivosti skušamo dosegati s sidranjem (že uporabljene statisticno ustrezne naloge imajo v posameznih podtestih obicajno od 25-do 50-odstotni delež). Izvedba vseh projektov, ki smo se jih v IC lotili v letu 2016 (gl. tudi v nadaljevanju), ne bi bila mogoca, ce ne bi junija zaposlili nove strokovne delavke Petre Likar Stanovnik. Prevzela je številne odgovornosti v IC, kjer je zaposlena dvotretjinsko (tretjinsko opravlja delo v okviru programa Založništvo). Ker se delo v IC nenehno širi – ne le po številu kandidatov in kandidatk (900 oseb v enem izpitnem roku, kot se je zgodilo junija 2016, je, kar zadeva administracijo, na meji obvladljivega), ampak tudi z nacrti za številne nove projekte –, razmišljamo o dodatni kadrovski okrepitvi. 2.1 (Samo)evalvacija izpitov in Jeseni 2016 smo po enoletnem izvajanju programa SDTJ in izpitov opravili (samo)evalvacijo ocenjevalnih lestvic izpita in ocenjevalnih lestvic na osnovni ravni. To pomeni, da smo ponovili postopek iz pilotne faze: ena skupina skupina 10 sodelavcev in sodelavk je dolocila mejno vrednost za branje in poslušanje: vprašanja (postavke) iz izbranega testa so bila razporejena po težavnosti od najlažje do najtežje, skupina pa je dolocila mejno vrednost tako, da je dolocila postavko, za katero je menila, da je »mejna« – da je torej vecina kandidatov in kandidatk, govorcev slovenšcine na ravni A2, ne bi rešila. Druga mejna vrednost je bila v istem testu postavljena na B1. Druga skupina 10 sodelavk je naloge in postavke v istem testu umestila na ravni SEJO. Rezultata smo primerjali, pri cemer se je pokazalo, da je bila mejna vrednost v receptivnih delih na osnovni ravni pri konkretnem testu ustrezno postavljena (da pa so bile naloge oz. postavke nekoliko prelahke in s tem »prenizko«, tj. bolj na ravni A2 kot pa na B1). Tretja skupina 10 sodelavk je umestila 24 pisnih produkcij na osnovni ravni na ravni SEJO. Uvrstitve smo primerjali z dejanskimi rezultati na izpitu (z ocenami po analiticni in celostni lestvici). Pokazalo se je, da je tudi za pisanje mejna vrednost postavljena ustrezno oz. tako, kot doloca program SDTJ (60 % za A2, 85 % za B1). Postopek bomo v letu 2017 izvedli tudi za govorno produkcijo na osnovni ravni, za višjo raven pa, ko bo na voljo dovolj statisticnih podatkov. Po enoletnem izvajanju programa SDTJ in izpitov po njem smo izvedli tudi dvoje anket: za vse izvajalce in za kandidate in kandidatke. Pri obojih smo želeli preveriti organizacijsko in vsebinsko ustreznost tako zastavljenega sistema preverjanja (pri prvih tudi uporabnost ocenjevalnih lestvic). Rezultati so pokazali, da obe skupini deležnikov tako zasnovan sistem ocenjujeta kot ustrezen oz. zelo ustrezen. Na tem mestu velja zapisati, da je v okviru IC MartinaToplišek izdelala in uspešno zagovarjala magistrsko nalogo z naslovom Evalvacija rezultatov testiranja po novem programu Slovenšcina kot drugi in tuji jezik – Interpretacija statisticne analize prvih izpitnih rokov na osnovni ravni (mentor Marko Stabej, somentorica Ina Ferbežar). Naloga pomeni enega od korakov v postopku (samo)evalvacije programa oz. na njem temeljecih izpitov. 2.2 Zanesljivost Prav tako smo po enem letu želeli preveriti zanesljivost ocenjevanja in skladnost med ocenjevanja ocenjevalci in ocenjevalkami, ki sodelujejo na izpitih na osnovni ravni. Vsem testatorjem in testatorkam (vseh skupaj je približno 90) smo dvakrat zapored (aprila in septembra 2016) dali oceniti iste pisne produkcije. Ugotovili smo precejšnje neskladje med ocenjevalci in odstopanje od t. i. referencnega ocenjevanja, pri nekaterih pa se je kot problematicna izkazala tudi zanesljivost ocenjevanja (isti ocenjevalci in ocenjevalke so isto produkcijo Izpitni center razlicno ocenjevali). Takšen rezultat je po eni strani lahko posledica neskladja v razumevanju ocenjevalnih meril, morda tudi njihove neustreznosti, po drugi pa tudi dejstva, da so testatorji in testatorke v takšnem ocenjevanju še premalo izkušeni (za sabo so imeli le 3 oz. 4 izvedbe izpita ter le dve strokovni usposabljanji). Pokazalo se je tudi, da se nekateri, ki so sodelovali tudi pri izpitih po starem, le težko prilagajajo novemu nacinu ocenjevanja. To za IC pomeni še vec strokovnega usposabljanja na seminarjih in natancnejšega spremljanja testatorjev in testatork, pa tudi razmislek o ustreznosti ocenjevalnih meril. Decembra 2016 smo enak postopek zaceli tudi za govorno produkcijo (drugi del ocenjevanja je predviden za april 2017). Za obe višji ravni ugotavljanje zanesljivosti ocenjevanja ni tako zelo nujno, saj je zanju število testatorjev zelo omejeno (šest do osem testatorjev in testatork), poleg tega ves cas delamo skupaj, s cimer je nad ocenjevanjem zagotovljen vecji nadzor. 2.3 Izvedba seminarjev Za izvajalce izpita na osnovni ravni smo izvedli dva seminarja, aprila in decembra. Namenjena sta bila ugotavljanju zanesljivosti ocenjevanja in s tem usposabljanju za ocenjevanje produkcij pa tudi predstavitvi rezultatov anket in dela IC. Decembra je kolegica Leska Schwarz z Instituta Test DaF iz nemškega Bochuma za avtorje izpitnih gradiv izvedla enodnevni seminar o pripravi gradiv za poslušanje. Seminar je bil zelo uspešen in IC bo tudi v prihodnje skušal zagotoviti tovrstno (in redno) strokovno izpopolnjevanje svojih in drugih sodelavce CSDTJ (lektorjev, avtorjev ucbenikov). Ina Ferbežar je v okviru CPI FF UL izvedla tudi dva seminarja o preverjanju znanja slovenšcine kot neprvega jezika za ucitelje osnovnih in srednjih šol, decembra pa se je udeležila seminarja o kakovosti jezikovnega testiranja (v izvedbi Leske Schwarz, gl. zgoraj), ki ga je skupaj z Goethejevim institutom v Ljubljani pripravil Oddelek za germanistiko FF UL. 3 Sodelovanje z IC je intenzivno sodeloval z 11 zunanjimi izvajalci izpitov ter drugimi institucijami. institucijami Ministrstvo za kulturo, Sektor za slovenski jezik, je IC prosil za strokovni komentar novega zakona o zdravstvenih delavcih. Naše pripombe so upoštevali; novi zakon, ki v veljavo stopa z letom 2017, poenotuje in zvišuje zahteve po znanju slovenšcine za zdravnike in druge zdravstvene delavce (zahtevana raven znanja slovenšcine je po novem C1 za zdravnike in B2 za medicinske sestre in tehnike). Poleg tega sta Ministrstvo za zdravje in Zdravniška zbornica Slovenija izrazila namero, da bi skupaj s strokovnjaki CSDTJ razvili poseben program in izpit, namenjena zdravstvenim delavcem. Spomladi 2016 je Senat FF sprejel Pravilnik CSDTJ, ki je za vse programe dolocil nove sestave svetov. Za IC to pomeni predvsem nekoliko razširjeno sestavo sveta, in sicer se njegova sestava poleg dosedanjih predstavnikov MNZ, MIZŠ, MK širi tudi na predstavnika MDDSZ in predstavnika kandidatov (ZSSS). Svet se je v novi sestavi srecal na redni seji decembra. 3.1 Mednarodno Ina Ferbežar je kot clanica Izvršnega in Strokovnega odbora združenja ALTE sodelovala sodelovanje na dveh rednih srecanjih združenja, in sicer aprila v Stockholmu in novembra v Helsinkih. Kot clanica delovne skupine LAMI (Language for Migration and Integration) in soavtorica programa Opismenjevanje v slovenšcini za odrasle govorce drugih jezikov je bila povabljena k projektu izdelave opisnikov za jezikovno zmožnost, ki je pod ravnjo A1 (raven opismenjevanja). IC je jeseni 2016 zacel s postopkom zunanje evalvacije, ki jo za svoje clane vsakih pet let zahteva združenje evropskih jezikovnih testatorjev ALTE. Za zunanjega evalvatorja je bil dolocen Henk Kuijper iz Nizozemske. Do konca leta je bilo, kot zahteva postopek, podrobno opisanih vseh 17 minimalnih standardov, evalvator pa je poslal svoje prve odzive na nekatere med njimi. Ugotavljamo, da je zunanja evalvacija kljub temu, da je izredno zahtevna (vsak od minimalnih standardov mora biti opisan v anglešcini na dveh do treh straneh), za razvoj IC in izpitov tudi zelo koristna, saj omogoca sprotno nadgrajevanje našega dela ter nakazuje možne poti za njegovo izboljšanje. 3.2 Projekti Strokovni sodelavki CSDTJ Ina Ferbežar in Nataša Pirih Svetina sta skupaj s kolegicama Natalijo Vrecer in Sašo Vrbancic v okviru Andragoškega centra Slovenije že leta 2014 pripravili program Opismenjevanje v slovenšcini za odrasle govorce drugih jezikov. Program je bil z dopolnitvijo za mladoletne prosilce za mednarodno zašcito sprejet spomladi 2016 (gl. poglavje Raziskovalni in aplikativni projekti). Spomladi 2016 smo se v IC na povabilo UPI Ljudske univerze Žalec skupaj s še sedmimi ustanovami prijavili na projekt v okviru programov Erasmus+ K2 Working with volunteers in migrant language education: roles and competences (VIME; gl. poglavje Raziskovalni in aplikativni projekti). Nacrti Nekaj nacrtov je bilo izpostavljenih zgoraj.Tako za leto 2017 nacrtujemo nadaljevanje in zakljucek projekta Ugotavljanja zanesljivosti ocenjevanja na osnovni ravni, prav tako sodelavce IC caka (samo)evalvacija izpita na višji ravni in na ravni odlicnosti (z enakimi postopki, kot so zgoraj opisani za osnovno raven). V tem okviru IC caka vzpostavitev nove banke nalog. Poleg tega bi radi omogocili ustrezno spletno komunikacijo z zunanjimi izvajalci.Tako bi bilo mogoce bolj redno spremljati izvajanja izpitov zunaj IC, hkrati pa bi se odprla možnost hitrega in bolj zanesljivega reševanja težav med samo izvedbo izpita (npr. v primerih, ko je poslano izpitno gradivo pomanjkljivo, ustrezno bi lahko poskrbeli za gradivo za umerjanje ocenjevalcev itn.). Pricakujemo, da bo zunanja evalvacija z obiskom evalvatorja in njegovim porocilom zakljucena do poletja 2017. V kratkorocni nacrt sodi tudi razvoj jezikovnih testov za zdravstvene delavce ter izdelava testov za otroke in mladostnike (ob spremembah zakonov o osnovni šoli in gimnaziji, ki bo predvideno dodatno poucevanje slovenšcine ucencem in ucenkam dodeljevalo na podlagi njihovega predznanja). Trenutno najbolj primanjkuje ustreznih gradiv za pripravo na izpite. Za zdaj so na voljo le vzorcni testi (po eden za vsako raven) in primeri pisnih produkcij z ocenami in njihovimi utemeljitvami (te služijo tudi ocenjevalcem in ocenjevalkam za umerjanje, preden zacnejo ocenjevati pisne produkcije). Ponudbo bi bilo treba razširiti in pripraviti ustrezno gradivo, kot so bile pred leti zbirke testov, le da bi ga ponudili v dostopnejši e-obliki in ob tem odprli možnost tudi za tecaj pisanja, ki bi se izvajal na daljavo. Izobraževanje uciteljev slovenšcine kot drugega in tujega jezika Izobraževanje uciteljev slovenšcine kot drugega in tujega jezika doc. dr. Nataša Pirih Svetina 1 Uvod Koledarsko leto 2016 je prineslo nekaj pomembnih sprememb na podrocju delovanja programa Izobraževanje. Delno so te spremembe povezane z dolgo pricakovanimi spremembami bolonjskih študijskih programov. Prvic so tudi na magistrski ravni študenti pedagoške smeri, torej bodoci ucitelji slovenšcine, lahko izbrali predmet s podrocja poucevanja slovenšcine kot tujega jezika. Uvedba in izvajanje sicer za zdaj še izbirnega predmeta Poucevanje slovenšcine kot tujega jezika bosta v prihodnosti najbrž tudi sistemsko vplivali na stalno ponudbo Centrovih usposabljanj za ucitelje slovenšcine kot tujega jezika in jo preoblikovali. Delno so bile spremembe Centrovega programa Izobraževanje povezane z angažiranjem zaposlene na programu na podrocju internacionalizacije UL in s tem povezanih projektov. Še vedno pa dejavnosti znotraj programa lahko razdelimo na vec podrocij, ki jih predstavljamo v nadaljevanju. 2 Usposabljanja za Tradicionalni junijski dvodnevni izobraževalni seminar je potekal v sredo, 29., in v cetrtek, zaposlene na Centru in 30. junija. Poleg pestrega in zanimivega programa je prvi dan postregel tudi s skoraj za izvajalce programov rekordno udeležbo – 70 in vec udeležencev se je udeležilo posameznih predavanj in delavnic Centra za slovenšcino kot v sklopu seminarja. Kot rezultat ene od izvedenih delavnic na tem seminarju je bil ob koncu drugi in tuji jezik leta 2016 v Vestniku za tuje jezike objavljen clanek na temo medjezikovnega (spo)razumevanja. Na junijskem seminarju so bila v obliki delavnice prvic v celoti za Centrove sodelavce predstavljena didakticna gradiva za otroke in mladostnike Križ kraž in Cas za slovenšcino. V okviru seminarja, ki je zajemal jezikovne, pedagoško-didakticne, splošno kulturne in literarnovedne teme, je sodelovalo 12 razlicnih predavateljev, udeleženci pa so si pod vodstvom dr. Ferdinanda Šerbelja ogledali tudi prenovljeno stavbo Narodne galerije in novo postavitev njene stalne zbirke. Uciteljem, ki poucujejo slovenšcino na lektoratih slovenšcine na univerzah v tujini, sta posebej namenjeni avgustovsko izobraževalno srecanje in decembrsko prednovoletno srecanje, ti sta podrobneje predstavljeni v porocilu STU, prav tako so v porocilu IC predstavljeni seminarji, ki so bili v letu 2016 izvedeni za testatorje, to je izpraševalce in ocenjevalce na izpitih iz znanja slovenšcine. 3 Izvedba izobraževalnih Na Centru za slovenšcino smo v letu 2016 že dvanajstic zapored izvajali izobraževalne dejavnosti za razlicne seminarje za ucitelje in vzgojitelje s slovenskih izobraževalnih ustanov v Italiji, ki so na narocnike podlagi dolocil Osimskih sporazumov upraviceni do enoletnega usposabljanja v jeziku in stroki na visokošolskih izobraževalnih ustanovah v Sloveniji.Vsako leto strokovna komisija pri Deželnem šolskem uradu Dežele Furlanije – Julijske krajine za slovenske šole izbere 8 pedagoških delavcev, ki jim je s štipendijo in z nadomešcanjem na šoli omogoceno sobotno študijsko leto, ki ga preživijo na izpopolnjevanju v Sloveniji. O drugih izobraževanjih, izvedenih v skladu z narocniškimi pogodbami, vec v porocilu programa Tecaji za otroke in mladino. 4 Zacetno in nadaljevalno Zaradi stalnega povpraševanja in velikega zanimanja sta bili v zacetku leta 2016 v Mariboru usposabljanje za na izobraževalni ustanovi Doba in na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru izpeljani dve poucevanje slovenšcine izvedbi zacetnega usposabljanja za poucevanje slovenšcine, ena v sredini januarja (15. in kot tujega jezika 16. 1. 2016), druga v zacetku marca (5. in 6. 3. 2016), ki se ju je udeležilo skupaj 68 udeležencev. V sredini marca (11. in 12. 3.) je bilo nato prav tako na Filozofski fakulteti v Mariboru izvedeno nadaljevalno usposabljanje, na katerem je bilo prisotnih 30 udeleženk. Programi so se izvajali ob petkih in sobotah, vsak je trajal 16 ur. Pri izvedbi smo sodelovali Tjaša Alic, Tanja Jerman, Jernej Kljucevšek in Nataša Pirih Svetina. Zaradi premajhnega števila prijavljenih v aprilu 2016 nadaljevalnega usposabljanja za poucevanje slovenšcine v Ljubljani nismo izvedli. V zacetku novega študijskega leta, v oktobru in novembru 2016, pa je bilo nato v Ljubljani ponovno izvedeno 20-urno zacetno usposabljanje z 18 udeleženkami. 5 Seminarji v okviru CPI Tudi v letu 2016 je Center za slovenšcino z namenom vecje prepoznavnosti in lažje dostopnosti predvsem uciteljem slovenšcine na osnovnih in srednjih šolah nekatere izmed vsebin, ki jih tudi sicer ponujamo razlicnim naslovnikom, ponudil preko Centra za pedagoško izpopolnjevanje FF UL (CPI). Dejavnosti, ki se ponujajo v okviru CPI, so uvršcene v katalog stalnih strokovnih izpopolnjevanj KATIS, s cimer je zagotovljen vecji krog naslovnikov, ki jim je hkrati omogocena relativno poceni udeležba na sicer placljivih seminarjih (kotizacijo za udeležbo subvencionira MIZŠ). V katalogu KATIS za šolsko leto 2016/17 je bilo uciteljem ponujenih vec razlicnih seminarjev, od katerih je bil v oktobru leta 2016 izveden zgolj en sam na temo Ucenja in preverjanja znanja slovenšcine kot tujega jezika pri ucencih OŠ in SŠ; v drugi polovici šolskega leta pa je bil seminar, kljub zadostnem številu prijavljenih, odpovedan, ker MIZŠ ni moglo zagotoviti sofinanciranja. 6 Druge dejavnosti V okviru drugostopenjskega slovenisticnega programa pedagoške smeri je bil v študijskem letu 2015/16 prvic ponujen izbirni predmet Poucevanje slovenšcine kot tujega jezika, ki ga honorarno izvaja zaposlena na Centrovem programu Izobraževanje. Prakticni del predmeta se je izvajal v obliki zelo uspešnega projekta, pri katerem so študentke, ki so si predmet izbrale, prostovoljno poucevale slovenšcino na OŠ Zalog oz. nudile ucno pomoc ucencem, katerih prvi jezik ni slovenšcina. Skupaj so opravile vec kot 200 ur prostovoljnega dela. Od študijskega leta 2013/14 je zaposlena na programu Izobraževanje izvajala tecaje slovenšcine za tuje študente univerze v Ljubljani. Svojo dejavnost je predstavila tudi v okviru ministrske konference, ki jo je v zacetku maja 2016 na Brdu pri Kranju organiziralo MIZŠ. Nato je bila na isto ministrstvo povabljena k pripravi projektnega razpisa za okrepitev procesa internacionalizacije slovenskega visokošolskega prostora. Poleti je na UL sodelovala pri pripravi dokumentacije, s katero se je UL prijavila na razpis. Rezultati razpisa so bili objavljeni novembra 2016; takrat je steklo pospešeno delo na projektu Izboljšanje procesa internacionalizacije slovenskega visokega šolstva. V okviru internacionalizacije se je oktobra 2016 udeležila dveh sejmov s predstavitvami visokošolskih ustanov in študijev (v Reki in Zagrebu). 7 Sklep Program Izobraževanje še naprej deluje kot eden izmed osmih programov Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik. Z nekaterimi v uvodu navedenimi spremembami se poslanstvo programa Izobraževanje postopno vraca k svojemu bistvu: predvsem k nadaljnjemu izobraževanju in poglobljenemu usposabljanju zaposlenih na Centru oz. drugih izvajalcev razlicnih programov Centra za slovenšcino za kakovostnejše delo na podrocju slovenšcine kot tujega jezika. Založniška dejavnost Založniška dejavnost mag. Mateja Lutar 1 Uvod Na Centru za slovenšcino kot drugi in tuji jezik smo v sodelovanju z Oddelkom za slovenistiko v letu 2016 izdali zbornik predavanj strokovne prireditve – Drugacnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi (52. SSJLK) in znanstveno vecavtorsko monografijo Toporišiceva Obdobja (Obdobja 35). Ob organizaciji tecajev, strokovnih in znanstvenih srecanj smo prav tako pripravili informativne brošure in vodnike ter prispevke udeležencev zbrali v publikacijah, kot so Poletnik, Pošopis, Zimopis, Dobesednik (januar), Dobesednik (maj) ipd. Ponatisnili smo ucna in prirocniška gradiva, nadaljujemo pa tudi s pripravo novih ucnih gradiv. Decembra smo v okviru projekta v sodelovanju s programom Slovenšcina na tujih univerzah izdali knjižico Svetovni dnevi slovenske kulture in pripravili promocijsko gradivo za razlicne priložnosti. S svojimi publikacijami smo sodelovali na Sejmu akademske knjige Liber.ac in Slovenskem knjižnem sejmu. S sodobnimi smernicami založništva in pestro ponudbo najrazlicnejših publikacij ter tudi razlicnimi strokovnimi vsebinami smo se seznanili na knjižnem sejmu v Londonu, z udeležbo na mednarodni znanstveni konferenci v Moskvi pa smo predstavili postopek uvršcanja Centrovih ucbenikov glede na lestvice Skupnega evropskega jezikovnega okvirja. Od junija 2016 pa se je na programu založništva delno zaposlila nova sodelavka Petra Likar Stanovnik. 2 Seminar slovenskega jezika, Za 52. seminar slovenskega jezika, literature in kulture je bila razpisana tema drugacnost. literature in kulture Razmišljanja o krovni temi je prispevalo 16 avtorjev, njihovi prispevki pa so zbrani v zborniku Drugacnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi (136 str.; 450 izvodov), ki ga je uredila red. prof. dr. Alojzija Zupan Sosic. Zbornik se zacenja z uvodno besedo predsednice in urednice, v kateri razmišlja o pozitivnem in negativnem vplivu drugacnosti ter o naših odzivih na drugacno, nepoznano. Meni, da je spoznavanje in posledicno s tem tudi približevanje drugacnosti, posebnosti hkrati spoznavanje sebe. Osrednji del zbornika predstavlja 11 predavanj, v katerih avtorji razmišljajo o slikanici, homoeroticni književnosti, vecslojnosti lirskega subjekta, slovenski literarni zgodovini, slovenski ljudski glasbi ter drugacnosti v kontekstu slovenstva in postkolonialnega diskurza, jezikovna razmerja med istostjo, drugostjo, drugacnostjo ter izbranimi frazemi, analizirajo pa tudi drugacnost prevodov in jezikovnih prestopov v književnosti. Izbirna tecaja ponujata razmislek o drugacnosti poezije žensk in fonetiki za tuje študente. Sledijo trije prispevki mladih avtorjev, zbrani v sklopu Parada mladih, ki se ukvarjajo z drugostjo telesa v modernisticnem romanu, ucenjem žensk-migrantk ter strategijami podomacevanja. Celoten zbornik je dostopen v elektronski obliki na spletni strani Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik. Simpozij Obdobja Vecavtorsko monografijo Simpozija Obdobja 35 z naslovom Toporišiceva Obdobja (568 str.; 450 izvodov) sta uredila red. prof. dr. Erika Kržišnik in red. prof. dr. Miran Hladnik. Z razpisano temo smo želeli pregledati in ovrednotiti delo akademika prof. dr. Jožeta Toporišica z vidika sodobnega pogleda na jezikoslovje in glede na cas, v katerem je ustvarjal. 64 prispevkov smo razdelili na 11 sklopov: uvodni sklop z naslovom Slovenska slovnica prinaša razprave o teoreticnih premišljevanjih o slovnici kot jedrnem delu jezikoslovja.V nadaljevanju so sklopi razvršceni po zgleduToporišiceve Slovenske slovnice z dopolnili, in sicer Glasoslovje, Besedoslovje, frazeologija, slovar, Besedotvorje, Oblikoslovje, Skladnja, Sporocanje, besediloslovje, diskurz, Slovenski jezik v casu, Sodobna vprašanja, norma, družbenost, dialektologija. Sledita še dva dodatna sklopa: Ucenje in poucevanje slovenšcine in OToporišicu. Celotna monografija Toporišiceva Obdobja je dostopna tudi v elektronski obliki na spletni strani Centra za slovenšcino. Ucbeniki in prirocniki za ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika V procesu priprave slovnicnih preglednic Oblike v oblakih, v avtorski zasedbi Mihaela Knez, Andreja Ponikvar inTanja Jerman, smo pripravili zgibanko petih listov, na katere smo umestili osnovne slovnicne vsebine. Oblike v oblakih – izbor slovnicnih preglednic je uporaben ucni pripomocek, ki na nekaj straneh predstavlja osnovne oblikoslovne vzorce. Zgibanka je oblikovana uporabniku prijazno in tako so osnovne slovnicne vsebine lahko vedno pri roki kot pomoc pri ucenju, utrjevanju ali preverjanju. Ponatisnili smo ucbenik Slovenšcina ekspres 1, ki so ga pripravile avtoriceTanja Jerman, Staša Pisek in Anja Strajnar. Ucbenik je namenjen odraslim, ki želijo spoznati ali obnoviti osnovno besedišce in sporazumevalne vzorce za osnovno vsakdanje sporazumevanje v slovenšcini. Primeren je za kratke tecaje slovenšcine (do 40 ur). Nadaljujemo s pripravo gradiva Fonetika 1, ki so ga testirali na lektoratih v Bruslju, Gradcu, Katovicah, Zagrebu in na tecajih slovenšcine. Povratne informacije vseh, ki so bili vkljuceni v proces testiranja, so izredno dobrodošle in se jih trudimo upoštevati pri vsebinskem dopolnjevanju ter tehnicni pripravi gradiva. Delno prenovo in posodobitev pripravljamo tudi za ucbenik A, B, C … 1, 2, 3, gremo, v avtorski ekipi pa se je Andreji Ponikvar in Nataši Pirih Svetina pridružila še Ivana Petric Lasnik. Gradivo smo uskladili z recenzentskimi pripombami in konec jeseni zaceli z oblikovno prenovo. Poleg novih besedil in nekoliko spremenjene razporeditve vsebin želimo obliko približati nadaljevalnima ucbenikoma Gremo naprej in Naprej pa v slovenšcini, da bo serija ucbenikov imela cim bolj enotno podobo ter nacin podajanja ucnih vsebin, kar olajša tudi sam proces ucenja. V sklopu projekta Svetovni dnevi slovenskega jezika (2014) je nastal prevod knjižice Žepna slovenšcina. Knjižica je bila prevedena v 22 jezikov: anglešcino, argentinsko španšcino, bolgaršcino, cešcino, francošcino, hrvašcino, italijanšcino, japonšcino, kitajšcino, litovšcino, madžaršcino, makedonšcino, nemšcino, nizozemšcino, poljšcino, portugalšcino, romunšcino, rušcino, slovašcino, srbšcino, španšcino in ukrajinšcino. Nekatere jezikovne variante so bile ponatisnjene v razlicnih nakladah (npr. italijanšcina leta 2016), hkrati pa je še vedno aktualno zanimanje za nove prevode, zato je v nacrtu prevod v albanšcino, arabšcino in korejšcino. Projekt Svetovni dnevi je potekal tudi v letu 2016.Tema tokratnega projekta je bila kultura v najširšem pomenu besede. Ob tej priložnosti je nastala knjižica Svetovni dnevi slovenske kulture, v kateri je na kratko predstavljenih enajst podrocij slovenske kulture: Država in narod, Zgodovina, Naravna in kulturna dedišcina, Gospodarstvo,Turizem in kulinarika, Znanost in tehnologija, Književnost, Glasba, Likovna umetnost, arhitektura in oblikovanje, Uprizoritvene umetnosti in film in Šport. Osnovni cilj projekta pa je bil priprava e-gradiv za poucevanje slovenske kulture na tujih univerzah.V ta namen so lektorji pripravili predstavitve (PPT) z aktualnimi vsebinami ter dodali spletne povezave in naloge za študente. Predstavitve so dostopne v e-ucilnici Svetovni dnevi slovenske kulture. Na lektoratu vTübingenu so z lektorico dr. Irmo Kern izdali knjižico Das Mädchen, das alles weiß, Eine Auswahl slowenischer Kurzgeschichten (Dekle, ki vse zna. Izbor slovenske kratke proze).V nemšcino so prevedli dve besedili Zofke Kveder (Das Mädchen, das alles weiß in Meine Freundin) in eno besedilo Jožeta Kranjca (Das Glück in der dunklen Straße). Prevode so pod mentorstvom dr. Irme Kern pripravili Kristina Matkovic, Constanze Becker in Marilena Berlan. Spomladi smo sodelovali na Sejmu akademske knjige Liber.ac, aprila pa sem se udeležila knjižnega sejma v Londonu. Londonski knjižni sejem je predvsem informativne in predstavitvene narave, sejemsko ponudbo so bogato dopolnjevala številna predavanja in debatni koticki z razlicnimi temami s podrocja založništva (e-založništvo in sodobne oblike trženja ucnih gradiv, gradivo za poucevanje, urejanje avtorskih pravic, prevajanje in sozaložniški projekti, sestavljanje informacijskih baz itn.). Jeseni smo z gradivi za ucenje slovenšcine kot drugega ali tujega jezika v okviru Znanstvene založbe FF in Knjigarne FF sodelovali tudi na 32. slovenskem knjižnem sejmu in Dnevih slovenske knjige. Konec novembra (28.–29. 11. 2016) sem se udeležila mednarodne znanstvene konference v Moskvi – Slovenski jezik, literatura in kultura v slovanskem in evropskem kontekstu, ki je potekala na Filološki fakulteti moskovske univerze Lomonosov. Na konferenci sem predstavila projekt uvršcanja ucbenikov Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik glede na SEJO, prispevek pa bo objavljen v reviji Stephanos. Raziskovalni in aplikativni projekti dr. Ina Ferbežar, Petra Likar Stanovnik, dr. Mihaela Knez, dr. Damjana Kern Opismenjevanje v slovenšcini 2 Pomoc prostovoljkam in prostovoljcem 3 VIME 4 Projekt WRILAB2 V okviru Andragoškega centra Slovenije je bil izdelan in sprejet program Opismenjevanje v slovenšcini za odrasle govorce drugih jezikov. Pri njegovi pripravi sta skupaj s kolegicama NatalijoVrecer in SašoVrbancic sodelovali tudi strokovni sodelavki CSDTJ Ina Ferbežar in Nataša Pirih Svetina. Program je bil na zahtevo MNZ v letu 2016 dopolnjen z dodatkom za mladoletnike, prosilce za mednarodno zašcito, in sprejet na Strokovnem svetu za izobraževanje odraslih, Nataša Pirih Svetina pa je dopolnila dokument Preživetvena raven v slovenšcini, ki je bil leta 2004 izdelan za potrebe projekta v takratnem programu Sokrates Lingua 2Testiranje v poljšcini in slovenšcini. V CSDTJ so v letu 2016 prihajale številne prošnje po strokovni podpori prostovoljkam in prostovoljcem, ki prosilcem in prosilkam za mednarodno zašcito pomagajo pri ucenju slovenšcine. Zato sta Marko Stabej in Ina Ferbežar pripravila 10 kratkih video posnetkov s priporocili, ki naj bi prostovoljkam in prostovoljcem pomagali oz. jih usmerjali pri zacetnem poucevanju. Projekt je bil zasnovan za spletni portal Jezikovna Slovenija, zakljucen bo poleti 2017. ProjektVIME (Working with volunteers in migrant language education: roles and competences –Vkljucevanje prostovoljcev v jezikovno izobraževanje priseljencev: vloge in kompetence) sodi med projekte v okviru programa Erasmus+ K2 (sodelovanje za inovacije in izmenjavo dobrih praks – strateško partnerstvo za izobraževanje odraslih). Poleg Slovenije, ki jo zastopata UL in UPI LU Žalec, v projektu sodelujejo še tri države s po dvema partnerjema, in sicer Nizozemska (ena od institucij projekt koordinira),Velika Britanija in Danska. Glavni cilj projekta je opremiti prostovoljke in prostovoljce z ustreznimi znanji za jezikovno pomoc migrantom in migrantkam. Pricakovani rezultati projekta so: 1. izdelava modela za ucinkovito sodelovanje med poklicnimi ucitelji in prostovoljci; 2. izdelava prirocnika za vse, ki delajo na podrocju jezikovnega izobraževanja migrantov; 3. priprava smernic za jezikovno politiko (neke vrste vodic z opisom dobrih praks) – ta del projekta bomo koordinirali v CSDTJ; 4. priprava modela usposabljanja za razlicne vloge prostovoljcev. Vse partnerje v projektu smo oktobra 2016 gostili na prvem srecanju v Ljubljani, poleg tega smo že v decembru zaceli s konkretnimi nalogami prve faze, in sicer z izvedbo intervjujev razlicnih deležnikov. Prvi rezultati bodo prikazani aprila 2017 na strokovnih posvetih, ki bodo socasno izvedeni v vseh štirih državah (v Sloveniji bodo dogodek pripravili Žalcani). Od leta 2014 do 2016 je v sodelovanju z videmsko (Dipartimento di Lingue e Letterature Straniere, Universitŕ di Udine), freiburško (Pädagogische Hochschule Freiburg), celovško (Alpen-Adria-Universität) in praško (Ústav bohemistických studií, Univerzita Karlova) univerzo potekal projekt WRILAB2 – Spletni laboratorij za branje in pisanje v cešcini, nemšcini, italijanšcini in slovenšcini kot drugem jeziku. Glavni cilj projekta je bil pripraviti spletni portal z dejavnostmi za pisanje, namenjen zlasti ucencem in študentom, katerih prvi jezik ni slovenšcina, vendar se šolajo v slovenskem jeziku oz. je slovenšcina eden od jezikov njihovega šolanja, npr. ucencem priseljencem, ucencem v slovenskih in dvojezicnih šolah v zamejstvu, študentom na lektoratih slovenšcine v tujini in tujim študentom, ki študirajo v Sloveniji. Na portalu je v vsakem izmed sodelujocih jezikov pripravljenih 12 enot, v vsaki od njih pa je predstavljena ena od dvanajstih izbranih besedilnih vrst (življenjepis, pritožba, prošnja, e-pismo, ocena knjige/filma/predstave, predstavitev osebe ali kraja, porocilo o ekskurziji, porocilo o eksperimentu/praksi, povzetek, referat, razpravljalni esej, idejna zasnova šolskega projekta ali raziskave), katerih nabor se pri vsakem od jezikov tudi nekoliko razlikuje. Gre za besedilne vrste, s katerimi se ucenci in študenti srecujejo pri svojem šolanju in tudi v vsakdanjem življenju in ki se v skladu z opisniki Skupnega evropskega jezikovnega okvira vecinoma uvršcajo na višje ravni jezikovnega znanja (B2–C1), nekatere pa so z izborom enostavnejših sporazumevalnih in slovnicnih vzorcev ter besedišca dostopne tudi govorcem na ravni B1. V projektu se je odvijalo vec dejavnosti. Najprej sta bili opravljeni raziskava med dijaki in študenti o njihovih navadah in potrebah glede pisanja v drugem jeziku v šolskem kontekstu ter analiza pisnih besedil dijakov. Rezultati obojega so bili osnova za izbiro in pripravo ucnih enot. Sledila sta priprava in testiranje enot, portal smo predstavili tudi razlicnim uciteljem. Raziskovalni in aplikativni projekti Ob zakljucku projekta smo 21. novembra pripravili konferenco (vsak partner jo je organiziral v svoji državi, prvo predavanje pa je bilo v obliki videokonference skupno). Na slovenski konferenci so poleg skupnega predavatelja dr. Gerda Bräuerja s freiburške univerze, ki je bil skupaj s celovškimi partnerji tudi strokovni vodja projekta, sodelovali še slovenski strokovnjaki. Program zakljucne konference: 9.30–10.40 Didaktika pisanja v drugem in tujem jeziku (dr. Gerd Bräuer, predavanje je potekalo preko Skypa v angleškem jeziku in se je hkrati odvijalo vVidmu, Celovcu, Pragi in Ljubljani) 10.45–11.15 Kljucni problemi pisne produkcije (dr. Marko Stabej) 11.15–12.15 Priprava iztocnic za pisanje in uciteljeva povratna informacija (dr. Meta Lah) Odmor 12.45–13.15 Ocenjevanje pisne produkcije govorcev slovenšcine kot drugega jezika (Petra Likar Stanovnik) 13.15–14.30 Predstavitev projekta in portala WRILAB2 (dr. Mihaela Knez, dr. Damjana Kern) 14.30–15.00 WRILAB2 v razredu (dr. Jana Kenda,Vesna Jagodic, dr. Boris Kern) diskusija Izdana je bila tudi vecavtorska monografija z naslovom WRILAB2 – A didactical Approach to Develop Text Competences in L2, v kateri so didakticni pristopi pri pisanju in tudi portal podrobneje predstavljeni. Portal je pripravljen v programu Moodle in je prosto dostopen na naslednji povezavi: https://www.wrilab2.eu/?lang=sl. Objave v medijih Obdobja 35 52. SSJLK Slovenšcina na tujih univerzah Vse objave so dostopne v arhivu 35. simpozija Obdobja. . Odprtje mednarodnega slovenisticnega znanstvenega simpozija, STA, 9. 11. 2016 . SimpozijObdobja:Takjunaksenevda, Dnevnik, 15. 11. 2016, str. 22 . MednarodnislovenisticniznanstvenisimpozijznaslovnotemoToporišicevaObdobja, Radio Slovenija 3, Program Ars, Kulturna panorama, 12. 11. 2016 . SklepToporišicevegaleta, Televizija Slovenija 1, Kultura, 10. 11. 2016 . 35. simpozij Obdobja, Radio Slovenija 1, Dogodki in odmevi, 10. 11. 2016, 15.30 . Obdobja 2016, terminologizacija, pomisli, Slovlit, 13. 11. 2016 Vse objave so dostopne v arhivu 52. SSJLK. . 52. seminar slovenskega jezika, literature in kulture – pogovor z dr. Alojzijo Zupan Sosic, Radio Trst A, Kulturni dogodki, 1. 7. 2016, 18.00 . Center za slovenšcino pripravil šolo in seminar slovenskega jezika, STA, Kultura, 4. 7. 2016 . Bogata tradicija v spoznavanju slovenskega jezika in kulture, MMC RTV Slovenija, 4. 7. 2016 . 52. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Radio Slovenija 1, Prvi program, 4. 7. 2016 . Ministrica na otvoritvi 52. Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, MIZŠ, 4. 7. 2016 . Makovec Brenciceva: Raziskovanje drugacnosti sodi med najlepša raziskovanja, STA, Kultura, 4. 7. 2016 . Center za slovenšcino pripravil šolo in seminar slovenskega jezika, Ljubljanske novice, 4. 7. 2016 . Center za slovenšcino pripravil šolo in seminar slovenskega jezika, Demokracija.si, 4. 7. 2016 . 52. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Radio Slovenija 1, Dogodki in odmevi, 4. 7. 2016, 15.30 . Seminar slovenskega jezika, Televizija Slovenija 1, Poletna scena, 4. 7. 2016 . Seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Ob soocanju z drugacnostjo spoznavamo sebe, Dnevnik, 5. 7. 2016, str. 22 . 52. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 2016, Radio Slovenija 3, Program Ars, Arsov forum, 6. 7. 2016, 14.05 . Najlepše je raziskovati drugacnost, Dostop.si, Kultura, 6. 7. 2016 . Odkritje Prešernovih rokopisov in Seminar slovenskega jezika na FF, Radio Slovenija 3, Program Ars, Kulturna panorama, 9. 7. 2016 . 52. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Televizija Slovenija 1, Dnevnik Slovencev v Italiji, 10. 7. 2016 . Drugacnost v jeziku, literaturi in kulturi, Vecer, 16. 7. 2016, str. 8 . Fenomen besede FUL, Radio Slovenija 3, Program Ars, Jezikovni pogovori, 26. 7. 2016 Beograd . Bilten Društva Slovencev v Beogradu Sava: vec prispevkov o slovenskem jeziku in dogodkih na beograjski slovenistiki . Bilten Slovenskega poslovnega kluba v Srbiji: predstavitev slovenšcine v Srbiji (avtorica prof. dr. Maja Đukanovic) Bratislava . Študenti slovinciny na FiF UK oslavili 25. výrocie slovinskej samostatnosti, Naša univerzita, http://uniba.sk/fileadmin/ruk/ovv/2016/Nasa_univerzita_-_jun_2016.pdf, str. 23 . Výstava Slovensko-slovinská dimenzia v Dvorane Ministerstva kultúry SR, Naša univerzita, https://uniba.sk/fileadmin/ruk/ovv/2016/160922_septembrove_cislo_ NU.pdf, str. 33 Objave v medijih Celovec . Herta Maurer-Lausegger, Urška Gracner, 2015: Dva dneva v znamenju slavistike v Celovcu. Novice 14 (13. 12. 2015), str. 8 . Mateja Rihter, 2015: Simpozij na Inštitutu za slavistiko. 40 let sodelovanja. Nedelja 45 (8. 11. 2015), str. 13 . Herta Maurer-Lausegger, 2016: Dan jezikov in kultur: »Slavistika v živo«. Novice 7 (19. 2. 2016), str. 12 . N. N., 2016: »Slavistika v živo« – Dan jezikov in kultur na celovški univerzi. Nedelja 9 (28. 2. 2016), str. 9 . Urška Gracner, 2016: 75-letnica prof. Gerharda Neweklowskega. Življenje za slavistiko. Nedelja 19 (8. 5. 2016) . N. N., 2016: Slavisticna ekskurzija po slovensko-italijanskem primorju. Novice 21 (27. 5. 2016), str. 12 . N. N., 2016: Slavistika na poti. Nedelja 22 (29. 5. 2016), str. 14 Cleveland . AmbassadorDr.CerarVisitsDiasporainCleveland,25.9.2015, http://washington.embassy.si/fileadmin/user_upload/dkp_51_vwa/newsletter/2015/ Newsletter_25_09_2015_final.pdf . ForgiveUs,ForgiveUs,OhYou,theDead, www.slonnect.com,18.9.2015, https://www.slonnect.com/exhibit-slovenian-museum-and-archives/ . Jewish Soldiers expo at Slovenian museum, www.clevelandpeople.com, 17. 11. 2015, http://www.clevelandpeople.com/groups/slovenian/2015/jewish-soldiers.htm . Connecting with Cleveland Slovenians, www.jewishfederation.com, 23. 11. 2015, http://www.jewishcleveland.org/news/blog/connecting_cleveland_slovenian_ community/ . Slovenian Poetry and Arts Evening, www.slonnect.com, 3. 12. 2015, https://www.slonnect.com/slovenian-poetry-and-arts-evening/ . A Newsletter for Faculty and Staff in the College of Liberal Arts and Social Sciences, dekanovo odprto pismo, december 2016, http://www.csuohio.edu/class/newsletter/ volume-10-issue-4 . Prepletanje zgodb rojakov v tujini, RTV Slovenija, Radio Prvi, Slovencem po svetu, 8. 1. 2016, http://radioprvi.rtvslo.si/2016/01/slovencem-po-svetu-48/ . Slovenšcine vseh dežel, oglasite se! Delo, 31. 1. 2016, intervju http://www.delo.si/ nedelo/slovenscine-vseh-dezel-oglasite-se.html . Business Slovenian Seminar at CSU, www.sloaba.com, 21. 4. 2016, http://www.sloaba.com/news/item/70-business-slovenian-seminar-at-csu . Free slovenian language seminar for beginners, www.slovenia25.si, 31. 5., 1. 6. 2016, http://www.slovenia25.si/event/n/free-slovenian-language-seminar-for-beginners/ . Slovenian Language Class at the Embassy, Embassy Newsletter, 10. 6. 2016, http://washington.embassy.si/fileadmin/user_upload/dkp_51_vwa/newsletter/2016/ Newsletter_10_06_2016_final.pdf . »Hvala za vašo zvestobo Sloveniji!«, Moja Slovenija, 16. 7. 2016, https://issuu.com/moja­ slovenija/docs/moja-slovenija-julij-16-za-tisk . V Clevelandu odkrili dva Prešernova rokopisa pesmi: »Gre za izjemno gesto«, RTV Slovenija, MMC, 3. 7. 2016, http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/v-clevelandu-odkrili-dva­ presernova-rokopisa-pesmi-gre-za-izjemno-gesto/397238 . Izjava dneva: Luka Zibelnik, RTV Slovenija, MMC, 3. 7. 2016, http://www.rtvslo.si/izjava­ dneva/luka-zibelnik/397260 . V ZDA našli dva Prešernova rokopisa, Primorske novice, 3. 7. 2016, http://www.primorske.si/Zanimivo/Zanimivosti/V-ZDA-nasli-dva-Presernova-rokopisa . V ZDA našli dva nova Prešernova rokopisa, Delo, 3. 7. 2016, http://www.delo.si/kultura/ knjiga/v-zda-nasli-dva-nova-presernova-rokopisa.html . V Ameriki našli nova Prešernova rokopisa, Nova24TV, 3. 7. 2016, http://nova24tv.si/ sprosceno/v-ameriki-nasli-nova-presernova-rokopisa/ . V ZDA našli dva Prešernova rokopisa, Štajerski tednik, 3. 7. 2016, http://www.tednik.si/ kultura/1381-v-zda-nasli-dva-presernova-rokopisa . Rare Prešeren's manuscripts found in the US, The Slovenia Times, slonnect, 4. 7. 2016, http://www.sloveniatimes.com/rare-preseren-s-manuscripts-found-in-the-us, https://www.slonnect.com/rare-preserens-manuscripts-found-us/ . Two Manuscripts of Prešeren's Poetry Discovered in Cleveland, RTV Slovenija, 4. 7. 2016, http://www.rtvslo.si/news-in-english/two-manuscripts-of-preseren-s-poetry-discovered-in-cleveland/397317 . Zwei Manuskripte von Prešeren in den USA entdeckt, Radio SI, 4. 7. 2016, http://radiosi.eu/novice/article/Zwei-Manuskripte-von-Preseren-in-den-USA-entdeckt/ . Novo odkriti Prešernovi rokopisi, RTV Slovenija, Dnevnik, 5. 7. 2016, http://4d.rtvslo.si/ arhiv/prispevki-in-izjave-dnevnik/174415256 . V Clevelandu najdeni Prešernovi rokopisi, dobranovica.si, 5. 7. 2016, http://dobranovica. si/v-clevelandu-najdeni-presernovi-rokopisi/ . Luka Zibelnik o odkritju Prešernovih rokopisov, RTV Slovenija, Radio Prvi, Sredin intervju, 6. 7. 2016, http://radioprvi.rtvslo.si/2016/07/intervju-49/ . Luka Zibelnik: »Imel sem solzne oci, ko sem držal rokopisa«, Delo (tiskano in spletno), 6. 7. 2016, http://www.delo.si/kultura/knjiga/luka-zibelnik-imel-sem-solzne-oci-ko­ sem-drzal-rokopisa.html . Izjemno odkritje za Slovenijo: v ZDA našli Prešernova rokopisa, www.24ur.com, 6. 7. 2016, http://www.24ur.com/novice/slovenija/izjemno-odkritje-za-slovenijo-v-zda­ nasli-presernova-rokopisa.html . Slovo od Mladosti in Dohtar, 24 ur, TV Dnevnik, 6. 7. 2016, http://www.24ur.com/ novice/slovenija/izjemno-odkritje-za-slovenijo-v-zda-nasli-presernova-rokopisa. html#video . Iz Sveta: Prešernovi rokopisi, Svet na Kanalu A, 6. 7. 2016, http://www.24ur.com/novice/ slovenija/izjemno-odkritje-za-slovenijo-v-zda-nasli-presernova-rokopisa.html#video . LukaZibelnik:Treslesosemirokeinimelsemsolzneoci, zurnal24.si, 6. 7. 2016, http://www.zurnal24.si/luka-zibelnik-tresle-so-se-mi-roke-in-dobil-sem-solzne-oci­ clanek-273933 . »Clovek izgubi upanje, pa pride Prešeren«, MMC Knjige, 6. 7. 2016, http://www.rtvslo.si/ kultura/knjige/clovek-izgubi-upanje-pa-pride-preseren/397538 . V Ljubljani na ogled javnosti še neznana Prešernova rokopisa, SIOL.net, 6. 7. 2016, http://siol.net/trendi/kultura/v-ljubljani-na-ogled-dva-nova-presernova­ rokopisa-421298 . Hladnik: Rokopisi izpod Prešernove roke v Sloveniji dobijo status svetosti, Ljubljanske novice, 6. 7. 2016, http://www.ljnovice.com/default.asp?podrocje=6&menu=6&novi ca=212562 . NajdbanovihPrešernovihrokopisov:TudiPrešerenjeverzepilil,popravljalin preobracal, Dnevnik, 7. 7. 2016, https://www.dnevnik.si/1042742197/kultura/knjiga/ najdba-novih-presernovih-rokopisov-tudi-preseren-je-verze-pilil-popravljal-in­ preobracal . Primorski izseljenci v ZDA hranili Prešernove rokopise, Primorske novice, 7. 7. 2016, http://www.primorski.it/stories/kultura/258944_primorski_izseljenci_v_zda_hranili_ preernove_rokopise/#.V-v3zcmrESk . Prešernova rokopisa v domovini, Družina (spletna stran, v tiskani še intervju), 7. 7. 2016, http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/48B559DDA1DD158DC1257FE9002DFD 9A?OpenDocument . Slovenci u SAD-u otkrili rukopise Prešernovih pjesama, Novo vrijeme, 7. 7. 2016, http://novovrijeme.ba/slovenci-u-sad-u-otkrili-rukopise-presernovih-pjesama/ . »Pravi mit«: Slovenci u SAD-u odtkrili rukopise Prešernovih pjesama, Bljesak.info, 7. 7. 2016, http://bljesak.info/rubrika/kultura/clanak/pravi-mit-slovenci-u-sadu-otkrili-rukopise-presernovih-pjesama/163026 . Otkriveni spisi Franca Prešerna stari više od 150 godina, Bktvnews.com, 7. 7. 2016, http://www.bktvnews.com/kultura/knjiga/otkriveni-spisi-franca-preserna-stari-vise-od­ 150-godina/39614 . Slovenci u SAD-u otkrili rukopise Prešernovih pjesama, tportal.hr, 7. 7. 2016, http://m.tportal.hr/kultura/435635/Slovenci-u-SAD-u-otkrili-rukopise-Presernovih­ pjesama.html . Otkriveni spisi Franca Prešerna stari više od 150 godina, blic.rs, 7. 7. 2016, http://www.blic.rs/kultura/vesti/otkriveni-spisi-franca-preserna-stari-vise-od-150­ godina/jprxg1t . SAD: Otkriveni rukopisi dvije Prešernove pjesme, MNE magazin, 7. 7. 2016, Objave v medijih http://mnemagazin.me/2016/07/07/sad-otkriveni-rukopisi-dvije-presernove-pjesme/ . Original Prešeren's Manuscripts Found in the U.S., Newsletter of the Slovenian Embassy in Washington, 8. 7. 2016, http://washington.embassy.si/fileadmin/user_upload/ dkp_51_vwa/newsletter/2016/Newsletter_08_07_2016_final.pdf . U SAD otkriveni rukopisi Prešernovih pesama, RTV Srbija, 8. 7. 2016, http://www.rtv.rs/ sr_lat/zivot/kultura/u-sad-otkriveni-rukopisi-presernovih-pesama_735263.html . Mladi zdomci upajo, da bodo nekoc slovensko govorili tudi njihovi otroci, RTV Slovenija, Radio Prvi, Slovencem po svetu, 8. 7. 2016, http://radioprvi.rtvslo.si/2016/07/slovencem­ po-svetu-74/ . Prešeren bo doma tudi v ZDA, Gorenjski glas, 9. 7. 2016, http://www.gorenjskiglas.si/art icle/20160709/C/160709772/1122/preseren-bo-doma-tudi-v-zda- . Osebno z Luko Zibelnikom: Lektor v jezeru slovenstva, Delo, Ozadja, 10. 7. 2016, http://www.delo.si/ozadja/osebno-z-luko-zibelnikom-lektor-v-jezeru-slovenstva.html . RTV Slovenija, Val 202, Ime tedna, 10. 7. 2016, http://val202.rtvslo.si/2016/07/jan­ klavora/ . V ZDA našli dva Prešernova rokopisa, Moja Slovenija, 16. 7. 2016, https://issuu.com/ moja-slovenija/docs/e-revija-ms-julij16 . FLUID: Luka Zibelnik, lektor slovenšcine v Clevelandu, Vecer, 23. 7. 2016, http://www.vecer.com/fluid-luka-zibelnik-lektor-slovenscine-v-clevelandu-6243102 . Bob dneva, Vecer, 23. 7. 2016, http://www.pressreader.com/slovenia/ vecer/20160723/281522225443585 . Prešeren manuscripts discovered in Cleveland, SNPJ Prosveta, 27. 7. 2016, http://www.snpj.org/getattachment/a6b2021e-2df3-407b-a4da-33260d0389de/ Publications/PROSVETA-Archives/2016/July-27.pdf . Prešeren ima dom tudi v ZDA, Demokracija (tiskana in spletna), 3. 8. 2016, http://www.demokracija.si/tednik/preseren-ima-dom-tudi-v-zda . Jelincic ima vec Prešernovih rokopisov kot Amerika, Svet24.si, 19. 8. 2016, http://svet24.si/clanek/novice/slovenija/57b6e6ca61a4c/ima-vec-presernovih­ rokopisov-kot-amerika . Learn the Slovenian language online at your leisure, SNPJ Prosveta, 23. 8. 2016, http://www.snpj.org/getattachment/9626eaf0-1004-4e66-975d ff924d9ce7b4/ Publications/PROSVETA-Archives/2016/August-23.pdf . V Clevelandu je tudi slovenski vrt, Radio Ognjišce, 29. 8. 2016, http://radio.ognjisce.si/ sl/181/ssd/21599/ Gradec . Radio Slovenija, Prvi program, Slovencem po svetu, 29. 1. 2016 Granada . Teden slovenskega jezika v Granadi: http://www.madrid.embassy.si/index. php?id=1336&tx_ttnews%5Btt_news%5D=26986&cHash=0f372355816adccfe7daa365 7a404b43 Katovice . Medijski portal Balkanistyka.org: http://balkanistyka.org/balkanski-nacjonalizm­ dlaczego-balkanscy-nacjonalisci-sa-tak-bardzo-wojowniczy-i-nietolerancyjni-wyklad­ bozidara-jezernika/, 31. 3. 2016 . Medijski portal Balkanistyka.org: http://balkanistyka.org/o-kawie-przy-kawie­ spotkanie-z-bozidarem-jezernikiem/, 26. 3. 2016 . Spletna stran Šlezijske univerze: http://www.us.edu.pl/spotkanie-pt-o-kawie-przy­ kawie, 31. 3. 2016 Köln . Slovenija ni nemški Minimundus, Delo, 3. 11. 2015, http://www.delo.si/kultura/razno/ slovenija-ni-nemski-minimundus.html Krakov . prispevek o gostovanju slovenskih pesnikov v okviru festivala Zlati coln: http://zwrot.cz/2015/10/poezja-slowenska-w-czeskim-cieszynie/ Lizbona . Predstavitev prevoda knjige Possessăo: http://www.letras.ulisboa.pt/ . Predstavitev prevoda knjige Possessăo: http://www.culturafnac.pt/pocessao/ Lodž . Promocijskifilmjebilobjavljennaspletnistranifakultete,Youtubu,Facebooku… London in Nottingham . Lavrinov svet, Delo, Sobotna priloga, 12. 3. 2016, http://www.delo.si/sobotna/lavrinov­ svet.html . Full house at the British-Slovene societys carol service, zapis na spletni strani The British Slovene society, 15. 12. 2016, http://www.britishslovenesociety.org/full-house­ at-the-british-slovene-societys-carol-service/ Lvov . Predstavitev Ukrajinsko-slovenskega tematskega slovarja, Galinfo, 19. 11. 2015, http://galinfo.com.ua/articles/chym_unikalnyy_ukrainskoslovenskyy_tematychnyy_ slovnyk_212164.html Moskva . Svetski dani slovenskog jezika u Moskvi. Glas Rusije, http://rs.sputniknews.com/ serbian.ruvr.ru/2014_12_01/Svetski-dani-slovenachkog-jezika-u-Moskvi-5011/ Padova . Praznovanje 50-letnice Katedre za slovenski jezik in književnost je odmevalo tudi v slovenskih medijih, RTV Slovenija, Radio Prvi, http://radioprvi.rtvslo. si/2015/10/slovencem-po-svetu-38/, http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave­ dnevnik/174369785; istocasno enak prispevek tudi na radiu RTV Slovenija, http://www.rai.tv/dl/RaiTV/programmi/media/ContentItem-d6893cdc-2872-4e1b-8dfa­ e012e5bb2bd7.html#p=0 . RTV Slovenija, Sotocja, http://4d.rtvslo.si/arhiv/sotocja/174370166 (od 41. min) Pariz . porocilaodogodkih,organiziranihnaINALCO,soposredovanaVeleposlaništvuRSv Parizu, ki jih redno objavlja na svoji strani in FB-strani veleposlaništva Peking . Dialog:PredsednikVladeRepublikeSlovenije, Weixin/WeChat, http://mp.weixin. qq.com/s?__biz=MzA3NDgyNzk4Ng==&mid=401768099&idx=2&sn=1dd0baab46757e da40ec45c69b7f97d7&scene=2&srcid=1125TTmPNhxThcRFWu1d8WD0&from=timelin e&isappinstalled=0#wechat_redirect, 25. 11. 2015 . China still interested in Koper and Slovenia’s railways, RTV Slovenija , MMC, http://www.rtvslo.si/news-in-english/china-still-interested-in-koper-and-slovenia-s-railways/379600, 26. 11. 2015 . Kitajce še vedno zanimajo Koper in Slovenske železnice, RTV Slovenija, MMC, http://www.rtvslo.si/svet/kitajce-se-vedno-zanimajo-koper-in-slovenske­ zeleznice/379565, 26. 11. 2015 . Slovenski premier Cerar predaval na Beiwai, China Daly, http://video.chinadaily.com. cn/2015/1126/7274.shtml, 26. 11. 2015 . Exclusive interview with Slovenian Prime Minister, China Daly, http://video.chinadaily. com.cn/2015/1127/7293.shtml, 27. 11. 2015 . PredsednikVladeRepublikeSlovenijeobiskalnašouniverzoinpredaval, Spletne novice BFSU, http://news.bfsu.edu.cn/archives/252746, 27. 11. 2015 . Ucenje slovenšcine na univerzah po svetu. Lektorat Peking: Metka Lokar, Slovenija.si, http://www.slovenija25.si/simboli-slovenstva/slovenscina/, 22. 12. 2015 . Tretji festival slovanskih kultur, Spletne novice BFSU, http://news.bfsu.edu.cn/ archives/254751, 26. 5. 2016 . 27. predavanje iz serije predavanj tujih strokovnjakov: Metka Lokar, Spletne novice BFSU, http://news.bfsu.edu.cn/archives/254766, 26. 5. 2016 . Slovenska ministrica za izobraževanje, znanost in šport obiskala našo univerzo, Spletne novice BFSU, http://news.bfsu.edu.cn/archives/255099, 17. 6. 2016 . Kitajci razmišljajo sto let vnaprej. Na Daljnem vzhodu se ucijo slovensko in gledajo Kekca (intervju z Metko Lokar), Zarja 33, 16. 8. 2016 (gl. tudi Svet24, http://svet24.si/ clanek/zanimivosti/57d1632f47407/kitajci-razmisljajo-sto-let-vnaprej, 18. 9. 2016 Rim . clanek in fotografija v Primorskih novicah o pesniškem veceru Cez planke, 20. 11. 2016 Objave v medijih Sarajevo . mag. Pavel Ocepek – intervju, RTV Slovenija, Radio Slovenija, Slovencem po svetu, 23. 9. 2016, 2.10 min–13.07 min, http://4d.rtvslo.si/arhiv/slovencem-po-svetu/174427947 . Ob otvoritvi lektorata je bilo kar nekaj medijskih objav, npr.: . Ucitelj je imel na radiu Slovenija intervju, in sicer v petkovi oddaji Slovencem po svetu, 2. 10. 2015, od 4 min 52 sek. . http://4d.rtvslo.si/arhiv/slovencem-po-svetu/174363157 . http://unsa.ba/s/index.php?option=com_content&task=view&id=2447&Itemid=348 . RTV Slovenija, MMC: http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/na-univerzi-v-sarajevu­ znova-odprli-lektorat-slovenskega-jezika/375320 . https://www.youtube.com/watch?v=vp0WlKgoTFg Skopje Promocija prevodov štirih slovenskih romanov v makedonšcino: . http://republika.mk/?p=568891 . http://puls24.mk/mislenja/izdvojuvame/promocija-na-prevodite-na-prof-d-r-lidija­ arizankovska-na-cetiri-romani-od-slovenecki-na-makedonski-jazik . http://plusinfo.mk/vest/61870/promocija-na-prevodite-na-prof-d-r-lidija-arizankovska­ na-cetiri-romani-od-slovenecki-na-makedonski-jazik . http://pozitiv.mk/......-..........-......-..-......-../ . http://turlitava.com/promotsija-na-prevodite-na-prof-d-r-lidija-arizankovska-na­ chetiri-romani-od-slovenechki-na-makedonski-jazik/ Trst – Oddelek za humanisticne študije clanki . Slovenšcina za tujce – Rada Lecic poskrbela za nov ucbenik, Primorski dnevnik, 4. 2. 2016 . Slovenšcina od A do Ž / Lo sloveno dalla A alla Ž (O ucbeniku Rade Lecic), Novi glas, 12. 3. 2016, http://www.noviglas.eu/slovenscina-od-a-do-z-/-lo-sloveno-dalla-a-alla-z . http://bardo-lusevera-news.blogspot.si/2016/03/lo-sloveno-dalla-alla-z.html, 15. 3. 2016 . Na kavi s knjigo jutri Slovenšcina od A do Ž, Primorski dnevnik, 5. 4. 2016 . Slovenšcina od A do Ž v besedi, glasu in sliki, Primorski dnevnik, 7. 4. 2016 . Most med Slovenci in Italijani, Primorske novice, 14. 4. 2016, http://www.primorske. si/2016/04/13/Most-med-Slovenci-in-Italijani . Slovenšcina od A do Ž, Novi glas, 14. 4. 2016 posnetki . TV Koper, Oddaja S-prehodi, 24. 11. 2015, http://4d.rtvslo.si/arhiv/s-prehodi/174373211 . RAI Trst, pogovor o ucbeniku Slovenšcina od A do Ž, 26. 11. 2015 ob 11.30 . RAI Trst, 12. 12. 2015, http://www.rai.tv/dl/RaiTV/programmi/media/ContentItem­ 6653950d-e735-4e3c-b0b7-d8f564643a2a.html#p=0 . TV Koper, 2. 1. 2016, http://4d.rtvslo.si/arhiv/nocni-obisk/174380249, http://radioprvi. rtvslo.si/2015/12/nocni-obisk-306/ . RAI Trst, 6. 4. 2016, http://4d.rtvslo.si/arhiv/dnevnik-slovencev-v-italiji/174398498 Trst – Oddelke za pravne in jezikoslovne vede, tolmacenje in prevajanje . V frazemih se zrcali kultura vsake skupnosti, Primorski dnevnik, 13. 12. 2015 . Intervju ob predstavitvi monografije, RAI, slovenska redakcijaTDD, 8. 5. 2016; Radio Koper, Radio bla bla, 15. 12. 2015, http://4d.rtvslo.si/arhiv/radio-bla-bla/174399205 . Portal Slovencev v Italiji, 31. 3. 2016, http://www.slomedia.it/jezikovna-podoba­ slovenske-istre . Raziskava o istrskih frazemih, Slovenska Istra, Primorske novice, maj 2016 . o jezikovnem srecanju s Karin Marc Bratina, TDD, 17. 12. 2015, http://4d.rtvslo.si/arhiv/ dnevnik-slovencev-v-italiji/174377779 . o Kavi s knjigo – predstavitev ucbenika mag. Rade Lecic (pogovor vodili dr. Majda Kavcic Baša in dr. Karin Marc Bratina), TDD, 6. 4. 2016, http://4d.rtvslo.si/arhiv/dnevnik­ slovencev-v-italiji/174398498 Tübingen . pogovorzIrmoKern:SlovenšcinanaUniverzivTuebingenu, RTV Slovenija, 30. 10. 2015, http://radioprvi.rtvslo.si/2015/10/slovencem-po-svetu-38/ Slovenšcina za otroke in mladostnike Center za slovenšcino . Trubar – naš tübinški Slovenec, Slovlit, 2. 11. 2015 in Silektornet, 2. 11. 2015 . OdnosSlovencevdotemnopoltih,predavanjedr.JankaTrupejavTübingenu, Slovlit, 18. 11. 2015 . Tübingen: slovenski kulturni praznik 2016, predavanje, prof. Aleksandra Derganc: Das Perfektive Präsens im Slowenischen/ Dovršni sedanjik v slovenšcini – v primerjavi z rušcino, Slovlit, 8. 2. 2016 in Silektornet, 8. 2. 2016 . Nemški Slavlist, Slovlit, 24. 3. 2016 . IzTübingena–Dekle,kivsezna,eineAuswahlslowenischerKurzgeschichten, Slovlit, 1. 7. 2016 . Slovlit: redne objave o dogajanju na lektoratu slovenšcine vTübingenu na diskusijskem forumu slovenistov in slavistov Slovlit (glej: Slovlit arhiv (http://mailman.ijs.si/ pipermail/slovlit/ – clanki pod imenom avtorice: irma.kern) . redneobjaveodogajanjunalektoratuslovenšcinevTübingenunadiskusijskemforumu lektorjev slovenšcine Silektornet. . Newsletter Transstar Europa: http://transstar-europa.com/newsletter-transstar­ europa-32015/, http://transstar-europa.com/ . SlovenskikulturnidanvTübingenu– VsepotivodijovRim, Rodna gruda, 10. 2. 2015, http://www.rodnagruda.si/aktualno/2015021019531277/ . Brezplacni slovar slovenskega knjižnega jezika na spletu, kulturna rubrika v KD Slovenija Stuttgart, Kulturno društvo Slovenija Stuttgart – spletni casopis – Novice, 5. 6. 2015 http://www.kd-slovenija.de/brezplacni-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika­ na-spletu . 29. 4. 2015: Die slowenischen Migranten in Deutschland und ihre Sprache, gostovanje Saške Štumberger vTübingenu, Erasmus, 27. 4. 2015–1. 5. 2015, kulturna rubrika v KD Slovenija Stuttgart, Kulturno društvo Slovenija Stuttgart – spletni casopis Novice, 5. 6. 2015, http://www.kd-slovenija.de/slovenscina-pri-slovencih-v-nemciji . IzTübingena–slovenskiLuter(IrmaKern), http://www.kd-slovenija.de/slovenski-Luter . UniverzaTübingen–PrimožTrubarvLeksikonureformatorjev, Moja Slovenija, http://www.mojaslovenija.net/slovenska-drutva-in-organizacije/slovenska-drutva-in­ organizacije-2/1069-univerza-tuebingen-primoz-trubar-v-leksikonu-reformatorjev Varšava . http://www.forumeditrice.it/eventi/sul-tradurre...-cefuri-raus . http://qui.uniud.it/notizieEventi/ateneo/lingua-slovena-didattica-e-traduzione-due­ incontri-in-ateneo . http://4d.rtvslo.si/arhiv/dnevnik-slovencev-v-italiji/174407640 Vilna . Raganiuke Gudžiojoje girioje, Nieko rimto, 5. 9. 2015 . Zoran Predin, Literatura ir menas, 6. 5. 2016 . SrecanjezdekanomFilološkefakultetevVilni, Veleposlaništvo RS v Varšavi, 13. 5. 2016 . Maj je bil ..., Revija Zvezde, 8. 6. 2016 . Literaturos pavakare: Slovenija ir Lietuva, Nemunas, 30. 6.–13. 7. 2016 . Seminar za uciteljice slovenske šole, Vestnik (glasilo slovenske župnije sv. Gregorja Velikega v Hamiltonu) 43/57, str. 387 . pogovor z Mihaelo Knez, RTV 4, TDT, http://4d.rtvslo.si/arhiv/tdd-predstavlja/174414964 Simpozij Obdobja:Tak junak se ne vda, Dnevnik, 15. 11. 2016, str. 22. V Clevelandu odkrili dva Prešernova rokopisa pesmi: »Gre za izjemno gesto«, RTV Slovenija, MMC, 3. 7. 2016. Knjige Rokopisa bosta v sredo na ogled na Filozofski fakulteti 3. julij 2016 ob 10:37 LjubljanaMMC RTV SLO "Zelo sem vesel, da sem lahko sploh držal dragocena rokopisa v rokah," pravi lektor slovenšcine Luka Zibelnik, ki je v ZDA naletel na dve doslej neevidentirani razlicici Prešernovih rokopisov pesmi in bosta v sredo na ogled v Ljubljani. Gre za pesmi Slovo od mladosti in Dohtar. Kot je za MMC povedal Zibelnik, lektor, ki prostovoljno dela tudi v Slovenskem muzeju in arhivu, je od slovenskega generalnega konzula v Clevelandu Andreja Gregorja Rodeta prejel elektronsko pošto, da mu je Evgen Favetti poslal sporocilo, da ima dva Prešernova rokopisa. "Povabil me je, naj pridem pogledat, za kaj gre. Dejstvo je namrec, da je tako sporocilo najprej izzvalo malce skepse, izkljuciti je bilo treba možnost, da gre za ponaredke ali faksimile." A kot pravi, je aprila, ko so se srecali na konzulatu, vsak dvom o pristnosti takoj izginil. Bilo je jasno, da je pred njimi izjemna kulturna dedišcina. Favetti je hitro izrazil željo, da bi rokopisa podaril Slovenskemu muzeju in arhivu, in je že cez nekaj dni prišel v muzej, kjer so mu pojasnili, da bi želeli rokopisa postaviti na ogled širši javnosti. "Favetti se je po drugem sestanku odlocil, da bo to podaril slovenskemu muzeju, kjer smo že organizirali veliko razlicnih dogodkov, od koncertov do razstav." In kako je Favetti prišel do dragocenih rokopisov? "Favettijev oce, prav tako Evgen Favetti, je bil knjigarnar pred vojno pri Janezu Dolžanu, ki je leta 1936 odprl knjigarno na Stritarjevi ulici pri Magistratu. Favettijev oce je bil izjemno podjeten. Dragocena rokopisa je dobil v dar, pri cemer pa ni jasno, ali je šlo za darilo ob rojstvu sina ali kot placilo." Družina se je po vojni preselila v ZDA, kjer je rokopisa potem pred dobrimi 10 leti oce pred smrtjo dal sinu. "Rekel mu je: 'Ti boš že vedel, kaj storiti z njima.' Vseskozi so se zavedali, za kako dragocena rokopisa gre. Zelo sem vesel, da se je zdaj odlocil, da rokopisa podari muzeju," navdušenja ne skriva Zibelnik. Zibelnik je potem rokopisa z diplomatsko pošto poslal v Ljubljano in se povezal z domacimi strokovnjaki. "Strokovnjakinja Jana Kolar bo delala spektralno analizo. Radi bi interdisciplinarno povezali dve veji znanosti: tehniško znanost in humanistiko," je še dejal Zibelnik. Rokopisa bodo potem vrnili v Slovenski muzej in arhiv v Clevelandu, kjer bodo uredili Prešernovo sobo. "Ko sem iskal vec o Prešernu, potem ko sem že imel rokopisa, sem našel tudi sliko AlojzijoŠubica, gre za portret Prešerna, ki jo je Šubic leta 1902 prinesel s seboj v ZDA. V vseh dokumentih je ta slika veljala za izgubljeno." Pomembno odkritje Gre za pomembno odkritje, saj so zadnja vecja odkritja Prešernovih rokopisov iz 60. let prejšnjega stoletja, poudarja profesor na oddelku za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani Miran Hladnik. "Glede na to, kako lepo se novi varianti umešcata med doslej poznanih pet oz. šest besedilnih variant, je dvom o avtenticnosti sicer izkljucen, lepo pa bo septembra v Slavisticni reviji prebrati, kako se da z inovativno metodo spektralne analize datirati rokopise 19. stoletja, radiokarbonska analiza je za tako mlada besedila namrec neuporabna." Hladnik je glede poti, po kateri sta rokopisa prišla do Dolžana, dejal, da še ni znana. "Mogoce sta bila v rokah skrbnika Levstikove zapušcine Emila Gutmana. Levstikova zapušcina je vsebovala Copove, Kastelceve, Prešernove in druge rokopise, katerih glavnino je Gutman iz Gorice leta 1904 izrocil ljubljanski študijski knjižnici (danes NUK), posamezni dokumenti iz nje pa so lahko ubrali tudi druga pota. Druga možnost je, da je Prešeren zapisal pesmi za priložnostno darilo in sta se ohranili v lasti dedicev obdarovanca, dokler se ni eden izmed njih odlocil za prodajo antikvarju Dolžanu." Oba Prešernova rokopisa sta podpisana in lepo ohranjena, Slovo od mladosti je še v bohoricici, Dohtar pa že v gajici. Rokopisa se v posameznostih razlikujeta od poznanih petih oz. šestih variant teh pesmi. Slovo je iz casa pred prvo objavo v prvi Krajnski cbelici 1830, Dohtar pa je iz casa po objavi v 4. zvezku Krajnske cbelice 1833 in pred cenzurnimi rokopisi Poezij iz leta 1846, sta sporocila Zibelnik in Hladnik. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Ob soocanju z drugacnostjo spoznavamo sebe, Dnevnik, 5. 7. 2016, str. 22. Drugacnost v jeziku, literaturi in kulturi, Vecer, 16. 7. 2016, str. 8. Objave v medijih Bogata tradicija v spoznavanju slovenskega jezika in kulture, MMC RTV Slovenija, 4. 7. 2016. Drugo false Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik, ki deluje v okviru oddelka za slovenistiko ljubljanske filozofske fakultete, tujce že dolgo vabi k ucenju slovenšcine in spoznavanju slovenske kulture, družbe in naravnih lepot. Poletna šola slovenskega jezika letos poteka 35. leto, Seminar slovenskega jezika, literature Poletna šola in seminar slovenskega jezika in kulture 52. leto. Foto: BoBo privabita vec tujcev 4. julij 2016 ob 09:20 Sorodne novice LjubljanaMMC RTV SLO, STA 5. julij 2015 Poletna šola slovenskega jezika in Seminar Seminar slovenskega jezika, literature in slovenskega jezika, literature in kulture bosta kulture letos na temo države znova združila vec kot sto udeležencev z vseh 30. junij 2014 koncev sveta. Jubilejni seminar o prihodnosti slovenšcine po svetu Seminar slovenskega jezika, literature in kulture 1. julij 2013 je tradicionalna prireditev, ki vsako leto v juliju Všeckam slovenšcino: Šole je konec, naj se na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani zacne poletna šola! združi množico udeležencev z vseh koncev sveta 3. junij 2011 v skupnem prizadevanju pridobiti cim vec znanja Slovenšcina je lažja, kot se zdi, obenem pa o slovenskem jeziku, literaturi in kulturi ter izvrstna tkalka prijateljstev spoznati in obcutiti slovensko aktualno življenje in dogajanje. Letos se bo na 52. seminarju zbralo 108 udeležencev iz 26 držav – študentov in univerzitetnih profesorjev slovenšcine, slavistov ter drugih znanstvenih delavcev, prevajalcev ter kulturnih delavcev iz slovenskega zamejstva. Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik, ki deluje v okviru oddelka za slovenistiko ljubljanske filozofske fakultete bogato zgodovino spoznavanja slovenskega jezika, kulture in družbe gradi tudi s Poletno šolo slovenskega jezika, ki bo letos potekala že 35. leto. Poletno šolo slovenskega jezika bo letos obiskalo vec kot sto udeležencev iz 33 držav. Potekali bodo programi za zacetnike (konverzacija s fonetiko), nadaljevalce (konverzacija za nadaljevalce, slovenska literatura s kulturo, slovnica) in za izpopolnjevalce (konverzacija za izpopolnjevalce, slovenska literatura s kulturo). Šolo bo pospremil bogat spremljevalni program, namenjen spoznavanju slovenske kulture, zgodovine in sodobne stvarnosti. Seminar na temo drugacnosti Seminarski program je razdeljen na dopoldanski strokovni in popoldansko-vecerni spremljevalni program. Strokovni del programa seminarja sestavljajo lektorske vaje, konverzacijski tecaji, vaje iz fonetike, posebni izbirni tecaji in predavanja uglednih strokovnjakov s podrocja slovenskega jezikoslovja, literature, humanisticnih in drugih ved. Predavanja bodo potekala na temo Drugacnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Odprtje seminarja bo v prostorih filozofske fakultete potekalo ob 12.30, zvecer pa so organizatorji pripravili še slovesnost v atriju Mestnega muzeja Ljubljana, na kateri bosta nastopila glasbenika Petra Vidmar in Matej Grahek, piše na spletnih straneh Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik. Med drugim se bodo udeleženci lahko podali na literarnozgodovinsko in umetnostnozgodovinsko vodstvo po Ljubljani, si ogledali slovenski film Panika Barbare Zemljic in gledališko predstavo Jezik ne jezi se Andreja Rozmana - Roze. Seminar za uciteljice slovenske šole, Vestnik (glasilo slovenske župnije sv. Gregorja Velikega v Hamiltonu) 43/57, str. 387. S E M IN A R Z A U C IT E L JIC E S L O V E N S K E Š O L E V cetrtek 20. in v petek 21. oktobra, so se ucitelji/ce naše Slovenske sobotne šole zopet zbrale na seminarju, ki sta ga vodili profesorici Miahela Knez in Damjana Kern. Podoben tecaj sta imeli že pred dvema letoma. Predstavili sta nove vsebine in zanimive metode ucenja slovenšcine, ki so jih pripravili v njihovem centru. Veliko uporabnega prakticnega materiala je sedaj dostopnega tudi na spletni strani: www. centerslo.si. Podoben tecaj sta že imeli nekaj dni prej v Clevelandu in Chicagu, od nas pa sta šli še v Toronto. Za uciteljice je vedno dobro, da obnovijo svoje znanje, ga prilagodijo novim rodovom, uporabijo primerno literaturo in pripomocke. In taki tecaji lahko zelo olajšajo delo in organizacijo ucenja v slovenski šoli. Center za slovenšcino kot drugi in tuji jezik s svojimi programi celovito strokovno skrbi za podrocje slovenšcine kot drugega in tujega jezika ter slovenski jezik, literaturo in kulturo ter slovenistiko mednarodno promovira. Deluje v okviru Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Njegova dejavnost je organizirana v osmih posebnih programih. Dejavnosti Centra sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. VESTNIK 2016 | 387 Bibliografija strokovnih delavcev Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik 2016 Bibliografija strokovnih delavcev Centra Ina Ferbežar . Ina Ferbežar: Kako realno je idealno? O konceptu avtenticnosti pri pouku slovenšcine obToporišicevem Zakaj ne po slovensko. Erika Kržišnik, Miran Hladnik (ur.): Toporišiceva obdobja. Obdobja 35. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 489–496. http://centerslo.si/wp-content/uploads/2016/11/Ferbezar.pdf . Ina Ferbežar: NPZ-jem na rob – na rob: k clanku Ksenije Cernigoj – ŠR št. 8, 15. aprila 2016. Šolski razgledi 67/9. 5. . Ina Ferbežar: NPZ-jem na rob – na rob 2: o nalogah, ki zahtevajo samostojen zapis odgovora. Šolski razgledi 67/10. 5. . Ina Ferbežar: NPZ-jem na rob – na rob 3: še zadnjic pod drobnogledom; za zdaj. Šolski razgledi 67/11. 5. . Ina Ferbežar, Nataša Pirih Svetina: Vkljucevanje v slovensko družbo: prirocnik za izvajalce izobraževalnega programa Zacetna integracija priseljencev. 1. elektronska izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. . InaFerbežar,NatašaPirihSvetina,AleksandraVrbancic,NatalijaVrecer: Izobraževalni programi, Opismenjevanje v slovenšcini za odrasle govorce drugih jezikov (z dodatkom za mladoletnike – prosilce za mednarodno zašcito). Ljubljana: Andragoški center Republike Slovenije. http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/odrasli/ Dolgan/Opismenjevanje_cistopis_koncenMIZS_29_8_16.pdf . MartinaToplišek: Evalvacija rezultatov testiranja po novem programu Slovenšcina kot drugi in tuji jezik: interpretacija statisticne analize prvih izpitnih rokov na osnovni ravni. Magistrsko delo. Somentorica Ina Ferbežar. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Damjan Huber . DamjanHuber:BesedilnofoneticnevsebinevToporišicevislovnici.ErikaKržišnik, Miran Hladnik (ur.): Toporišiceva Obdobja. Obdobja 35. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 27–34. http://centerslo.si/wp-content/uploads/2016/11/Huber.pdf Tanja Jerman . MihaelaKnez,AndrejaPonikvar,TanjaJerman: Oblike v oblakih. Izbor slovnicnih preglednic. Uredila Mateja Lutar. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Damjana Kern . Damjana Kern: Ohranjanje identitete s poucevanjem slovenšcine med Slovenci v Avstriji. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta. . Mihaela Knez, Damjana Kern: Razvijanje pisne zmožnosti v slovenšcini kot drugem jeziku s pomocjo spletnega laboratorija za branje in pisanje – WRILAB2. WRILAB2 – A Didactical Approach to Develop Text Competences in L2. Zürich: LITVERLAG GmbH & Co. KG Wien. Mihaela Knez . Mihaela Knez: Jezikovna zmožnost v slovenšcini pri otrocih migrantih, vkljucenih v drugo in tretjo triado slovenskih osnovnih šol. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta. . MihaelaKnez,AndrejaPonikvar,TanjaJerman: Oblike v oblakih. Izbor slovnicnih preglednic. Uredila Mateja Lutar. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. . Mihaela Knez: Razvitie navykov pis´ma na slovenskom jazyke kak vtorom s pomošc´ju setevoj laboratorii ctenija i pis´ma (WRILAB2) / Razvijanje pisne zmožnosti v slovenšcini kot drugem jeziku s pomocjo spletnega laboratorija za branje in pisanje. Marina Leont´evna Remnëva (ur.): Slovenskij jazyk, literatura i kul´tura v slavjanskom i evropejskom kontekste: tezisy Meždunarodnoj naucnoj konferencii. Moskva: Moskovskij Gosudarstvennyj universitet im. M. V. Lomonosova, Filologiceskij fakul´tet, 28-29 nojabrja 2016 goda. Moskva: MAKS Press. . MihaelaKnez,NatašaPirihSvetina,DragicaMotik,MelitaSteiner,EvaJurman,Tatjana Jurkovic (ur.): Ucni nacrt. Dopolnilni pouk slovenšcine v tujini. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport: Zavod RS za šolstvo. http://www.zrss.si/pdf/ Ucni-nacrt-dopolnilni-pouk-slovenscine.pdf . Mihaela Knez, Damjana Kern: Razvijanje pisne zmožnosti v slovenšcini kot drugem jeziku s pomocjo spletnega laboratorija za branje in pisanje – WRILAB2. WRILAB2 – A Didactical Approach to Develop Text Competences in L2. Zürich: LITVERLAG GmbH & Co. KG Wien. Mateja Lutar . MihaelaKnez,AndrejaPonikvar,TanjaJerman: Oblike v oblakih. Izbor slovnicnih preglednic. Uredila Mateja Lutar. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. . Mojca Nidorfer Šiškovic (ur.): Svetovni dnevi slovenske kulture.Tehnicno uredila Mateja Lutar. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Mojca Nidorfer Šiškovic . Mojca Nidorfer Šiškovic (ur.): Svetovni dnevi slovenske kulture. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Nataša Pirih Svetina . Nataša Pirih Svetina: Od kod sinteticna metoda poucevanja slovenšcine? Erika Kržišnik, Miran Hladnik (ur.): Toporišiceva obdobja. Obdobja 35. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 505–512. http://centerslo.si/wp-content/uploads/2016/11/PirihSve. pdf . Ina Ferbežar, Nataša Pirih Svetina: Vkljucevanje v slovensko družbo: prirocnik za izvajalce izobraževalnega programa Zacetna integracija priseljencev. 1. elektronska izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. . InaFerbežar,NatašaPirihSvetina,AleksandraVrbancic,NatalijaVrecer: Izobraževalni programi, Opismenjevanje v slovenšcini za odrasle govorce drugih jezikov (z dodatkom za mladoletnike – prosilce za mednarodno zašcito). Ljubljana: Andragoški center Republike Slovenije. http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/odrasli/ Dolgan/Opismenjevanje_cistopis_koncenMIZS_29_8_16.pdf . Nataša Pirih Svetina, Mojca Schlamberger Brezar, Gregor Perko, Patrice Pognan: Ko vsak uporablja svoj lastni jezik in razume svojega sogovorca. Vestnik za tuje jezike 8/1. 99–111. http://revije.ff.uni-lj.si/Vestnik/article/view/7179/6884 . Mirjam Furlan Brec, Lara Godec Soršak, Lidija Golc, Marjana Hodak, Silva Kastelic, Maruša Kolar, Andrejka Korman, Mira Hedžet Krkac, Jana Kvas,Vlado Pirc, Nataša Pirih Svetina, Adrijana Špacapan, JericaVogel, Mateja Jagodic (ur.), JožiTrkov (ur.): Slovenšcina na poklicni maturi: zbirka maturitetnih nalog z rešitvami 2009–2014 (Zbirke nalog za poklicno maturo). Ljubljana: Državni izpitni center. . MihaelaKnez,NatašaPirihSvetina,DragicaMotik,MelitaSteiner,EvaJurman,Tatjana Jurkovic (ur.): Ucni nacrt. Dopolnilni pouk slovenšcine v tujini. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Zavod RS za šolstvo. http://www.zrss.si/pdf/ Ucni-nacrt-dopolnilni-pouk-slovenscine.pdf Letno porocilo 2016 Center za slovenšcino kot drugi in tuji jezik Pripravili: Sodelavke in sodelavci Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik Uredila: Mateja Lutar Oblikovanje in prelom: Lavoslava Bencic Izdal: Center za slovenšcino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za založbo: Roman Kuhar, dekan Ljubljana, oktober 2017 Publikacija je brezplacna in dostopna na www.centerslo.si. ISSN 1581-9442