Učiteljski Tovariš
Stanovsko poliiiško glasilo J. V. V. — sekcije sa Dravsko banovino v Ljubljani
jl^m-	^	. „ . .	— 1 ■ Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno
J^mGSGCH€M J3Ml AmOfjGL	MS %5M.€M«	60Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, ta ek posebe. Pošt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112
Sklepi
banovinske skupščine JUU, sekcije za Dravsko banovino v Ljubljani dne 4. iuiiia 1931.
PREDLOGI GOSPODARSKEGA ODSEKA, SPREJETI NA SKUPŠČINI.
1.	Predlagani proračun za leto 1931./32. se sprejme v celoti soglasno.
2.	Plača pisarniškemu osobju, ki nima drugih dohodkov in je navezano samo na to službo, naj se v okviru v proračunu predvidenega zneska pod 3/a primerno zviša.
3.	Sprejmejo se nastopni predlogi nadzorstvenega odbora
a)	Vsakoletni proračun naj se sestavi na podlagi faktičnih dajatev članstva. Opuščajo naj se vse v -zraku viseče postavke, kakor so dohodki inseratov. Prispevki inseratov naj se zbirajo v posebnem fondu, ki bi služil v korist organizaciji po sklepih in navodilih banovinskih skupščin.
b)	Glede potnin se sklene soglasno, da ono društvo, ki povabi člana banovinske sekcije na zborovanje, nosi potne stroške samo, ako pa pošlje sekcija iz lastne inicija» tive društvu svojega člana, nosi te stroške sekcija sama.
c)	Sklepi lanske pokrajinske skupščine v Novem mestu glede nerednega plačevanja naj ostanejo še nadalje v veljavi.
4.	Nova sekcija JUU naj stopi glede omogočenja nadaljnjega izhajanja »Prosve» te« v stik s kraljevo bansko upravo, da do= seže dovoljno gmotno podporo, ker bi bilo nadaljnje izhajanje tega lista ogroženo, ako bi slonelo skoro izključno na ramenih učitelj» stva, ki to delo zunaj vrši ne v svojem, tem» več v interesu .naroda in države.
5.	Gospodarski odsek ugotavlja po raz» motrivanju položaja naših stanovskih gospodarskih in socialnih ustanov sledeče: Nujno potrebno je:
a)	Gospodarska vzgoja članstva, da se bode zavedalo v polni meri velike važnosti skupnih gospodarskih, socialnih in stanovskih institucij za rdzvoj in napredek našega stanu.
b)	Reorganizacija naših sedanjih stanov» sko»gospodarskih ustanov v tem smislu, da dosežemo med njimi organično zvezo in stike ter jih prilagodimo razmeram in potrebam današnjega časa in današnjih prilik.
Zato naroča delegacija, da se loti vod» stvo sekcije teh vprašanj z vso resnostjo in zastavi vse svoje sile ter jih dovede do rešitve.
6.	Priporoča tovarišem in tovarišicam. ki imajo otroke, da jih vpišejo v »Učiteljsko samopomoč za otroke«.
7.	Sekcija naj stremi za tem. da se go= spodarsko osamosvoji (UGP, učila, šolska oprema, tiskarna).
8.	Člani JUU naj se pozovejo, da vsto» pijo v čim večjem številu kot zadružniki Učiteljskega doma v Ljubljani in Mariboru, podpirajo ob vsaki priliki UGP, potom ka» tere ima Učiteljski dom svoje ugodnosti.
SKLEPI ODSEKA ZA OBMEJNO ŠOLSTVO.
1.	Zadnje ljudsko štetje je pokazalo znatno napredovanje jugoslovenskega živ» lja. Prosimo naše oblasti, da na podlagi tega štetja omeje manjšinske razrede.
2.	Verouk naj se poučuje v šoli, kakor v cerkvah v državnem jeziku.
3.	V obmejnih krajih Prekmurja, kjer živijo Slovenci, naj se že končno odpravijo prepovedi v madžarskem jeziku, katerega mlajše generacije v obče ne razumejo,
4.	Učiteljstvu, ki je v obmejnih krajih, posebno v Prekmurju, vršilo v izvanredno težkih razmerah takoj po zasedbi svojo službo, naj se štejejo leta do cr>rejetja novega uradniškega zakona tako, kakor se je to izvršilo v Južni Srbiji.
5.	Opaža se, da je na obmejnih šolah več učiteljskih mest nezasedenih, ali pa, da so na tako eksponiranih mestih same ženske učne moči. Prosimo, da se taki nedostatki odpravijo in se namesti na ta mesta narodno zavedno in delavno učiteljstvo, predvsem moški
6.	Prosimo, da se učiteljstvo na obmej» nih šolah v izvenšolskem delovanju za narod in državo primerno zaščiti in od državnih oblasti primerno podpre. Vsled delovanja raznih elementov, in ker je v obmejnih kra» jih skoraj vsa vplivna gospodarska premoč v tujih rokah, obstoja bojazen, da postanejo gospodarsko in nacionalno delavni učitelji žrtve svojega državotvornega udejstvovanja
7.	V nacionalno prosvetnem delu na meji ni nobenega sistema. Vse delo je le slučajno in večinoma brezplodno, ker dela vsaka nacionalna organizacija ali pa posamez» niki samo zase, ne oziraje se na drugo. Pro» simo vsa nacionalna, narodno»obrambna društva, da izvolijo skupni odbor, ki bo or= ganiziral in usmeril bodoče delo sporazumno z učiteljstvom obmejnih šol.
8.	Narodno»obrambne organizacije naj posvečajo pažnjo našim manjšinam v ino» zemstvu in jih podpirajo s knjigami, časopisi in podobno.
9.	Več pažnje je treba posvečati tudi našim šolam v inozemstvu.
SKLEPI ODSEKA ZA KMETSKO IN GOSPODINJSKO NADALJEVALNO ŠOL* STVO.
1.	Banska uprava (prosvetni oddelek) naj z odlokom na sreze naroči, da se šole po krajevnih šolskih odborih naroče na Kme» tijsko Matico
2.	Banovinska skupščina JUU skleni, da se postavi na dnevni red prve državne skup» ščine v naši banovini referat: »Naša kmet-sko-nadaljevalna šola«. Začasno pa sekcija Ljubljana informiraj odločilne tovariše JUU o kmetsko-nadaljevalnem šolstvu.
SKLEP ODSEKA ZA OBRTNO IN TR» GOVSKO NADALJEVALNO ŠOLSTVO.
Odsek sprejme sklepe za spremembo po» glavja II. oddelek 1. (člen 179., odstavek 1. in oddelek 3., čl. 220. do 231. osnutka nove» ga zakona o obrtih), ki obravnava vprašanje vajencev in vajeniške nadaljnje izobrazbe. Spreminjevalni predlog temelji na sklepih lanske redne skupščine UJU v Novem me» stu. Prebran predlog se po predhodnem pre» tresu soglasno odobri in ga je skupščina sprejela z naročilom, da ga sekcija nemu» doma predloži na pristojno mesto (Predlog priobčimo v eni prihodnjih številk).
SKLEPI PEVSKEGA ODSEKA.
1.	Ker mora pevski zbor UJU, poverjeništvo Ljubljana po čl. 76. uradniškega zakona likvidirati, predlagamo, da postane učiteljski pevski zbor odsek JUU, sekcije za Dravsko banovino.
II.	Zbor naj goji jugoslovensko, pred» vsem slovensko pesem.
III.	Sekcija naj izda na učiteljstvo apel, da se pevski zbor ne omalovažuje. Pevci naj se z ljubeznijo oprimejo dela, ostali pa naj jih radevolje vsestransko podpirajo.
IV.	Zbor naj se imenuje »Učiteljski pev» ski zbor JUU — sekcija za Dravsko banovino v Ljubljani.
SKLEPI ODSEKA ZA MLADINSKI TISK.
1 Predloga Učiteljskih društev iz Mežiške doline in kamniškega okraja glede ločitve »Našega roda« in Mladinske Matice se zavrneta, ker je sedanja fuzija pokazala velik uspeh.
2.	»Naš rod« naj izhaja vsak mesec 15. ter naj prične s 15. oktobrom.
3.	Vpliva naj se na učiteljstvo, da skuša takoj ob začetku šole nabrati čim večje šte» vilo naročnikov, ki plačajo vsaj polletno na» ročnino, in sicer prvi obrok do 15. oktobra, ostanek pa do 15. februarja.
4.	Knjige Mladinske Matice naj se raz» pošljejo v času od 15. maja do 1. junija.
5.	Poleg rednih naj izdaja Mladinska Matica tudi izredne publikacije, za katere naj se uvede subskripcija Pri teh publika» cijah naj se upoštevajo zlasti knjige, ki bodo služile učiteljstvu pri pouku iz realij.
6.	Odbor Mladinske Matice se poobla» šča, da po potrebi osnuje Mladinsko Matico na zadružni podlagi.
7.	V odsek Mladinske Matice se pred» lagajo: Ribičič Josip. Slapšak Julij, Skulj Andrej, Širok Albert, Levčeva Anka, Zupančič Jože, Černejeva Anica.
8.	Poleg tega-naj skupščina imenuje še gotovo število tovarišev(ic) izven Ljubljane, ki se zanimajo za mladinsko literaturo, da se jih po potrebi skliče proti povrnitvi efek» tivnih stroškov. V ta širši odbor predlaga odsek: Žerjava Alberta, Pirnata Viktorja, Šterka Davorina, Ločniškarja Franca Kle» menčiča Vlada, Gregorčiča Edvarda, Ivanj» šiča Ljudevita.
9.	Za urednika »Našega roda« se predlaga Josip Ribičič.
PREDLOGI ŠOLSKO=UPRAVNEGA OD* SEKA IN ODSEKA ZA STANOVSKO* POLITIŠKI TISK.
1.	T. K. Skala: »Alpinizem« Predsedni» kom se priporoči, da članstvu priporoče to lepo in koristno knjigo.
2.	Društvena poročila v »Učit. Tovarišu« naj bodo kratka in jedrnata ter naj obsegajo le one bistvene zadeve, ki interesirajo vse članstvo.
3.	»Popotnik« naj ostane v istem obsegu kot sedaj; služi naj današnjim potrebam, zlasti nacionalnim in naj se ne forsira to» liko inozemski vpliv današnje pedagoške
vede.
4.	Izpremeni naj se § 2., odst. 3. pravil JUU in izda poslovnik k pravilom v tem smislu, da se dovoli obstoj tudi onim uči» teljskim društvom, ki nimajo svojega sedeža na sedežu sreskega šolskega nadzornika. Predsedstvo sekcije naj takoj odpošlje ta predlog glavni upravi JUU kot nujen, da bo ta zadeva do glavne skupščine urejena
5.	Dobesedno se sprejme spomenica pov. UJU v zadevi poročanja o kriminalnih do» godkih, ki je objavljena na drugem mestu.
6.	Sprejme se predlog učiteljskega dru» štva Ljubljana»okolica zahodni del, naj bi izdala Slov. Šolska Matica knjižico zemlje» pisne tvarine o naši državi in jugoslovenskega ozemlja izven države.
7.	Skupščina JUU, sekcija za Dravsko banovino prosi kraljevo vlado, naj prizna vsem državnim uradnicam in uslužbenkam ne glede na to, dali so poročene ali samske, polno draginjsko doklado.
8.	Prosimo kraljevo upravo naj prevza» me sama izplačevanje stanarin. Dokler se to ne zgodi, naj se od občin izterjajo toza» devni zaostanki in dolgovi učiteljstvu.
9.	Društva zberejo za svoja območja statistične podatke in izdelajo primerjalne tabele različnih krajev ter ta materijal pred-lože sekciji v svrho ureditve draginjskih razredov.
V uredbo o ocenjevanju naturalnih sta» novanj naj se vnese člen, da se učiteljstvu v nobenem slučaju ne smejo ocenjevati stanovanja višje, kakor znaša stanarina za po» edine kraje po zakonu o narodnih šolah.
10 »Učiteljstvo naj se ne premešča brez prošnje.
11.	Z ozirom na podvojeno delo in ve» liko odgovornost naj se šolskim upravite» ljem prizna za njih delo primerna nagrada v tej obliki, da se potom zakona o sistemi» zaciji ali uredbe o ocenjevanju naturalnih stanovanj doseže zakonito določilo, da se ne glede na čl. 29. uradniškega zakona šolskim upraviteljem ne odteguje stanarina, oziroma znesek za naturalno stanovanje od draginj» skih doklad.
12.	Izposluje naj enakost draginjskih do» klad vseh poročenih učiteljic.
13.	Naj se v poslovniku k pravilom JUU predvideva tudi širši sosvet, ki naj obstoji iz predsednikov vseh sreskih učiteljskih društev.
Predlogi odseka za narodno izobraževanje.
1.	Po § 82. zakona o narodnih šolah, kjer pravi: »Učitelji bodo podpirali vsako delo» vanje izven šole...« so isto vršili in zašli često v velike materijalne težave, vsled česar je trpel njihov delovni uspeh, trpi pa tudi njihov vpliv "in ugled, ki je za uspeh takega delovanja neobhodno potreben. Zato naj naprosi naša organizacija prosvetno ob» last, da ta: izda v zvezi z navedenim § odredbo, da učiteljstvo podpira vsako delovanje izven šole, ako ni s tem gmotno prizas deto.
2.	Stalnemu odseku za narodno izobra» žanje se odstopi v realizacijo za prihodnje leto naslednji predlog: »Kakor so potrebni praktični počitniški tečaji za zadrugarstvo, ročno delo, kmetijstvo i. dr. panoge, ravno tako si želi učiteljstvo ormoškega učiteljskega društva tudi teoretično-znanstvenih tečajev pedagoške strok® in njenih pomožnih ved na sedežih univerzitetnih mest, kjer so na razpolago laboratoriji, strokovne knjiži niče in dobre učne moči. Taki tečaji naj bi imeli visokošolski značaj ter materijalno in moralno pomoč države, oziroma banovine in učiteljske organizacije. Naročamo JUU, sek. Ljubljana, da deluje za ustanovitev takih teoretično=znanstvenih tečajev že v letošnjih počitnicah.«
3.	JUU, sekcija za Dravsko banovino v Ljubljani predloži banski upravi posebno spomenico, v kateri jo naproša, naj predvideva v svojih proračunih gmotno podporo onemu učiteljstvu, ki se udeležuje katerih» koli tečajev, pa nima samo dovolj sredstev za kritje s tem združenih stroškov.
4.	Vodstvo organizacije naj posveča več pažnje našim učiteljiščem. Postanejo naj centrale za vse šolsko delo učiteljstva, ne» kaka izžarišča novih, preizkušenih idej In stremljenj na učnem in vzgojnem polju narodnega šolstva. — Zato morajo dobiti ti zavodi najboljše učne moči, vzorne peda-goge(inje).
5.	Ugotavljamo, da je pri posameznih sokolskih edinicah, posebno na deželi pred» vsem potrebno prosvetno in gospodarsko delo. Vsled tega pozivamo vse učiteljstvo, da se udejstvuje pri SKJ posebno na pro» svetnem in gospodarskem polju.
6.	Poslovnik odsekov in referentov za narodno izobraževanje JUU, sekcije za Dravsko banovino v Ljubljani se odobri v celoti, kakor je priobčen v 6 številki »Prosvete« z dne 18. junija 1931.
Spomenica JUU,
sprejeta na banovinski skupščini dne 4. julija 1931. v Ljubljani.
(Dnevnemu časopisju v Dravski banovini v zadevi poročanja o
kriminalnih dogodkih.)
Noben izobražen človek ne more odrekati dnevnemu časopisju velike izobraževalne in vzgojevalne moči v široki masi našega naroda. Najmanj mu more to učiteljstvo, ki se zaveda, da razširja, poglablja in utrjuje dnevno časopisje to, kar je učiteljstvo v izobraževalno in vzgojevalno smer vsejalo in privedlo med podmladkom našega naroda do krepkega kaljenja in bujnega cvetenja. Ali, ko se začno razvijati sadovi, je opazilo uči» teljstvo na veliko žalost, da je med temi sa» dovi mnogo črvivih in že tudi nagnitih.
Kaj je temu vzrok?
Je mnogo vzrokov; ali resnica je, da ni eden izmed najmanjših poročanje dnevnega časopisja o kriminalnih dogodkih.
Škoda!... In zakaj? —
Če pregledujemo dnevno časopisje, se ne moremo načuditi skrbi, ki jo posveča dnevno časopisje uvodnim člankom, s katerimi utira pot ti in oni veliki ideji; načuditi se ne moremo skrbno pisanim političnim č'an» kom. ki odpirajo pogled po domu in svetu; načuditi se ne moremo nagromadeni dnevni, tedenski itd. kroniki; načuditi se ne moremo zajemljivim člankom iz realnega sveta (zgodovina, zemljepisje, prirodopisje, nara» voslovje, gospodarstvo, gospodinjstvo, teh» nika, matematika i. dr.); doma in v tujini; načuditi se ne moremo literarnim prispev» kom za mladino in odrastle. Ali, tudi poro» čilom o kriminalnih dogodkih se ne moremo načuditi.
Zakaj neki ne? —
Zato, ker so podani v največ slučajih tako kot jih podaja slab film, ki ne dviga ne duše in ne srca kvišku, temveč ju tlači k tlom med prah in blato, med katerim se morajo umazati duše in srca mladih in tudi odrastlih.
In zaradi tega, samo zaradi tega. smo se odločili naprositi vse dnevno časopisje v Dravski banovini s to spomenico, da krene v zadevi poročil o kriminalnih dogodkih na nova pota, t. j. da posveča tudi poročilom kriminalnih dogodkov — makari so ti še tako grdi, umazani, krvavi in gnili — vso ono skrb kot jo posveča ostalim svojim raz»
predelkom; zakaj resnica je, da se učimo tudi ob napakah; ali ta nam naj dviga člo» veka iz prahu in blata k luči, k solncu; ta nauk naj leči najbolj gnile rane človekove. Ob tem pa ne mislimo na kako moralizova-nje, temveč ob tem mislimo na resnico, kam bi se lahko povzpel ta in oni izgubljenec, da ni plul že od svoje nežne mladosti po umazanih vodah in brodil po smetiščih in gnojiščih
Ni to nemogoče; treba je samo dobre volje in mladina in odrastli ne bodo videli junaka v propalici, temveč v človeku poštenjaku, ki ima dušo in srce zase, a ju ima še v večji meri za svojega bližnjega.
Vemo, ta in oni nam bo del, da dnevno časopisje ni za otroke. Lahko je to reči!... Ali malo težje pa je podirati ona stojala, raz katera vabi nalepljeno dnevno časopisje kot kričeč lepak v svoje obližje dan za dnem od jutra do večera mlado in staro.
To naj dnevno časopisje v Dravski ba» novini upošteva in uverjeni smo, da nam te spomenice ne more zameriti; zakaj za iz» obrazbo in vzgajanje našega naroda so poklicani vsi ljudje dobre volje; in da ima naše dnevno časopisje v tem oziru dobro voljo, tega ne dvomimo; in zaradi tega smo trdno uverjeni, da naša spomenica ne bo ostala glas vpijočega v puščavi.
DRAGO GORUP & Co.
LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CESTA 16/1.

En gros.
En detail.
Izdelava in prodaja damske in moške konfekcije. — Naročila po meri se izvršujejo hitro in točno
Reorganizacija „Učiteljske Samopomoči64
v Ljubljani.
Društvo »Učiteljska Samopomoč« je pre« osnovano v zadrugo. — Vsak član mora ponovno podpisati pristopno izjavo. — Vse drugo 06tane neizpremenjeno in enako, kakor doslej.
Z uradnim dopisom policijske uprave v Ljubljani z dne 15. junija 1931., št. 1322/3 je bilo društvo pozvano, da spremeni svoja društvena pravila in jih prilagodi zahtevam §§ 76. in 345. uradniškega zakona z dne 31. marca 1931.
S to zadevo se je temeljito pečal dru* štveni odbor na odborovi seji dne 24. junija 1931. Kot najboljši izhod iz težavnega po* ložaja je sklenil priporočati na izrednem občnem zboru U. S., ki se je vršil dne 29. junija 1931. na II. mestni deški osnovni šoli v Ljubljani razpust društva in istočasno ustanovitev zadruge U. S. v Ljubljani. Dnevni red: 1. Razdružitev društva in izro* čitev imetja zadrugi, ki se ustanovi istočasno in z istim namenom. 2 Ustanovitev zadruge Učiteljska Samopomoč v Ljubljani.
Predsednik tov. Ivan Kocijančič je otvo* ril ob 10. uri izredni občni zbor, ugotovil, da sta bila za 8. in 9. uro tega dne sklicana izredna občna zbora nesklepčna po § 14. društvenih pravil, tretji (ob 10. uri) je pa sklepčen pri vsakem številu navzočih čia* nov. Pozdravil je vse navzoče zborovalce, se spomnil Nj. Vel. kralja Aleksandra I, kateremu so zborovalci zaklicali trikrat Ži* viol, sporočil, da je bil izredni občni zbor 25. junija 1931. priglašen policijski upravi v Ljubljani, vabilo pa so priobčili 26. junija 4931. trije /ljubljanski dnevniki: »Jutro«, »Slov. Narod« in »Slovenec«.
K prvi točki dnevnega reda poroča tov. Kocijančič sledeče:
Učiteljska Samopomoč je bila ustanovljena v avgustu leta 1898. V enem mesecu bo imela 33 let plodonosnega dela za seboj. Ustanovili so jo naši najboljši tovariši in z najplemenitejšim namenom, to je: svojemu tovarišu, tovarišici, ženi tovariševi ali bednim učiteljskim sirotam pomagati v težkih časih s primernimi denarnimi podporami. Na temelju človekoljubja je rasla stavba U. S in kakor so jo ustvarili njeni ustano* vitelji, prav tako in v tej smeri so delali vsi društveni odbori do danes, vsak po svoji moči in najboljšem prepričanju.
U. S. je doživela razne vesele, pa tudi žalostne dobe. V zadnjem desetletju se ie prav močno razmahnila. Danes šteje društvo 2550 članov. Društvena blagajna je izplačala dedičem za 249. smrtnih slučajev 1,692.732 Din 50 p. Pri tem ne smemo po* zabiti, da so bile izplačane predvojne po* smrtnine v avstrijskih kronah zlate valute, kar bi znašalo v današnjem prenosu okrog 3 milijonov dinarjev. To je iasen dokaz, kako uvidevno in pravilno pojmuje slo ven* ski učitelj pravo tovarištvo.
U. S je bila nepolitično društvo, njenega dela ni oviralo strankarstvo, stanovski interesi se niso obravnavali na društvenih sejah in občnih zborih. Društvo je vabilo in zbiralo v svoj krog pripadnike vseh svetov* nih nazorov, ver in narodnosti, da so bili le prosvetni delavci, to je učitelji, profe* sorji, učiteljice in žene ter vdove prvih dveh. Vršilo je vedno in edino nalogo: pomagati svojim članom, oziroma njihovim dedičem v težkih časih z denarnimi podporami — posmrtninami.
V tem pravcu so bila usmerjena naša društvena pravila. Zato društveni odbor ni nikoli mislil, da ta pravila niso v skladu z določili uradniškega zakona z dne 31. marca 1931. Policijska uprava v Ljubljani nas je / uradnim dopisom od 15. junija 1931., štev. 1322/3 pozvala, da izpremenimo naša pravila in jih prilagodimo §§ 76. in 345. prej imenovanega zakona ali pa likvidiramo.
Društveni odbor je na svoji seji dne 24 junija 1931. natančno pregledal in teme* ljito premotril §§ 76. in 345. uradniškega zakona. Prišel je do zaključka, da naših pravil ni mogoče prilagoditi tem zahtevam, ne da bi se stanje članstva močno skrčilo, po smrtnine pa reducirale na nizke zneske. (Prečita določbe § 76.).
Velike odgovornosti za tako nesocialno postopanje — izključitev, oziroma izbris nad 7» članov po § 76. — sedanji društveni odbor ni smel in hotel prevzeti. Po dobljenih informacijah, ki sem jih dobil pri raznih uradih in osebah, je edini izhod iz tega težkega položaja ta, da razdružimo, razpusti* mo 33 let dobro poslujoče društvo Učitelj* ska Samopomoč in takoj nato ustanovimo z njenim premoženjem zadrugo Učiteljska Samopomoč v Ljubljani. Ta bo po svojih zadružnemu zakonu prikrojenih pravilih prav tako poslovala kot je društvo U. S., člani bodo obdržali vse stare pravice in dolžnosti. Za zadruge pa predpisi § 76. ne veljajo, kar ta paragraf v točki 14 izrecno omenja.
Na odborovi seji dne 24. junija 1931. se je sestavil sledeči predlog: »Društvo Uči* teljska Samopomoč« ne more svojih pravil popraviti tako kakor zahteva § 76. uradniškega zakona. Izredni občni zbor skleni, da se društvo razide, vse društveno premoženje in terjatve pa oddajo zadrugi, ki naj se isto* časno in z istim namenom ustanovi. V tem slučaju naj izplača deleže za vse člane, ki so danes v društvu, zadruga sama iz pre* moženja razpuščenega društva U. S.«
Za sprejem predloga so govorili tovariši Fran Skulj, Josip Kobal in Ivan Kocijan* čič, proti sprejetju tov. Miha Kosec. Pri glasovanju je glasovalo za odborov predlog 40 članov, proti 1 član.
Tov. !Ivan Kocijančič je ugotovil, da je s tem sklepom prešlo društvo Učiteljska Samopomoč v likvidacijo, zahvalil se je zbo-rovalcem za pravilno presojanje težkega dejanskega položaja in je zaključil prvo točko dnevnega reda.
Predsednik tov Kocijančič imenuje pred prehodom na drugo točko dnevnega reda za zapisnikarja tov. Pavla Lavriča, za overovatelja zapisnika tov. Ferdo Juvanca in Lovro Perka, za skrutinatorja tov. Janka Polaka in Frana Flereta.
Nato poroča sledeče:
Ustanavljamo zadrugo Učiteljska Samo* pomoč v Ljubljani. Preden Vam čitam od § do § sestavljeni osnutek pravil za novo za* drugo, Vam v splošnem pojasnim sledeče:
Vsi člani bivšega društva Učiteljska Samopomoč odstanete pravi člani zadruge z vsemi starimi pravicami in dolžnostmi. Podpisati bodete morali formalno pristopnice, ker to zahteva zadružni zakon, deleže po 10 Din plača za Vas zadruga sama. Vi ozi* roma Vaši dediči bodete prejemali posmrt* nine v prav isti višini in na isti način kakor so določala pravila društva U. S. Vaša vpla*
LISTEK
Nekaj spominov na Ivana Gantarja.
Vroče julijsko solnce je pripekalo na Ljubljansko polje, ko smo spremljali k zad* njemu počitku Ivana Gantarja, naduči* telja v pokoju.
Ni se mu spolnila želja, da bi preminil v jeseni ali zimi, ko je narava, ki jo je do svoje obolelosti tako ljubil, mrtva, brez cvet* ja in brez ptičjega petja. Še nikdar niso bile rože na njegovih oknih v tako razkošnem razcvetju, kot ob njegovi smrti, kot bi slu* tile, da bodo krasile njegov mrtvaški oder. Vsahnile so sedaj, izrabile so ves svoj kras za poslednje slovo.
In ko so v preteklem maju zažvrgoleli na vrtu pod oknom kosi, se mu je orosilo oko, saj je čutil in slutil, da jih prihodnjo pomlad ne bo več poslušal.
Vdal se je v svojo usodo, priklenjen večinoma na posteljo, oslabelost in bolezen pa sta razdirali še zadnje sile v njegovem telesu.
Pokojni Ivan Gantar je bil najstarejši šolnik Slovenije in obenem predzadnji v vrsti onih učiteljev, ki so absolvirali še idrijsko učiteljišče. Rojen je bil 16. maja 1843. v Dobračevem pri Žireh. Po dokonča* nih študijah je nastopil kot 181etni mladenič prvo službo v Adlešičih v Belokrajini, kjer je moral kot prvi ondotni učitelj premostili mnogo ovir. Dotlej je poučeval na najpri-mitivnejši način le cerkovnik; zato se ni ču* diti, da ga je ljudstvo precej hladno in nezaupljivo sprejelo. Kot prijeten in šaljiv družabnik je večkrat pripovedoval v učiteljski družbi svoje doživljaje iz te dobe in vzbujal z njimi mnogo smeha in zabave. Nekaj teh spominov iz prve učiteljske službe je objavilo »Jutro« od 19. julija t 1. pod naslovom: »Učiteljstvo v konkordatski dobi«.
Nadaljnje njegovo službovanje je bilo v Vipavi, Št. Petru na Krasu, Beli cerkvi, Studencu pri Krškem, poslednje pa na Ča* težu ob Savi. Kot upokojenec se je leta 1903. preselil v Ljubljano, kjer je živel do svoje smrti.
Dasiravno učitelj stare šole, se je sam izobraževal, mnogo čital, zlasti znanstvenih del in je do svoje obolelosti zasledoval moderni šolski razvoj.
Kot učitelj je bil zelo vesten, kolegijalen in radi svojega kremenitega značaja ter dobrega srca splošno priljubljen.
V	življenju mu je bila nemila usoda zvesta spremljevalka. Po 141etnem srečnem zakonu mu je umrla skrbna in plemenita žena in mu zapustila pet nepreskrbljenih nedoraslih hčerk. Iz velike ljubezni do svo* jih otrok se ni v drugič poročil, ampak po* svetil vse svoje življenje le vzgoji otrok. Velike so bile te žrtve, mnogo trnja mu je oviralo najboljše namene, a on je neustra* šeno korakal naprej proti svojim svetlim ci* ljem. Ni se vse tako zgodilo, kot je želel. Tako malo solnčnih žarkov je bilo v njegovem življenju. Udarec je sledil udarcu — a duša ni klonila »Mož mora biti junak do smrti, kdor omaga je plašljivec,« je bilo vedno njegovo načelo.
V	zadnjih letih ga je hudo potrla pre* vedba, ko so bili vsi njegovi kolegi, kronski upokojenci, dasi mlajši po letih, prevedeni na dinarsko plačo, niso pok. Gantarju všteli vseh službenih let (dasiravno je služil 42 let), ampak je prejemal še dalje kronsko pokojnino. Več pritožb je bilo odbitih. Šele v zadnjih dnevih bolezni, ko se skoraj ni več zavedel, mu je bila priznana dinarska pokojnina — ki je pa ni več prejel. Usoda, ki mu je bila vse življenje neprijazna, mu ni privoščila, da bi jo vsaj nekaj časa užival.
Kljub pičlim dohodkom je svoje hčere dostojno preskrbel. Tri hčerke je pripravil do učiteljskega poklica. Najmlajša je umrla med vojno kot učiteljica na Premu, dve pa službujeta v Ljubljani.
Bodi mu ohranjen svetal spomin!
H.
čila bodo prav tolikšna kot prej. Bistvena razlika bo le ta, da bo vsak priglašenec za vstop v zadrugo podpisal pristopnico in plačal en delež 10 Din, ki se mu pa pri izstopu ali izključitvi vrne, ob smrti pa s posmrtni* no vred izplača njegovim dedičem. Društve* no notranje poslovanje se bo spremenilo Ie v toliko, kolikor sedanje poslovanje ne odgovarja zadružnim načelom.
Teh sprememb člani ne bodete opazili.
Po mnenju odbornikov, ki je ta osnutek pravil natančno predelal od točke do točke, Vam vsem priporočam, da vstopite v zadru* go in podpišete pristopnice
Vsi navzoči (41) podpišejo pristopnice in jih oddajo predsedstvu.
Nato prečita predsednik osnutek pravil za zadrugo Učit. Samopomoč v Ljubljani, kakor ga je sestavila Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani, odnosno njen ravnatelj g. Trček in pojasni posamezne točke z ozi-rom na vsebinsko slične določbe v pravilih društva Učit. Samopomoč v likvidaciji.
Po prečitanju pravil se oglasi za besedo izkušen zadružnik tov. Alojzij Kecelj, ki potrdi, da prečitana pravila popolnoma od* govarjajo svojemu namenu in predlaga, da se sprejmejo v celoti brez debate. Dodatno k temu pa še predlaga, »da se pooblasti na-čelstvo, da sme brez sklicanja zopetnega občnega zbora popraviti eventualne pogreš-ke, ki bi ovirale potrditev danes sprejetih zadružnih pravil.«
Oba predloga sta bila posamezno na glasovanju soglasno — z vsemi 41 glasovi — sprejeta.
V vodstvo zadruge so bili na predlog tov. Josipa Novaka soglasno izvoljeni vsi člani iz odbora prejšnjega društva Učitelj* ska Samopomoč in sicer:
Načelstvo: Načelnik Ivan Kocijančič, podnačelnik "Albert Sič, člani načelstva: En* gelbert Gangl, Juraj Režek in Ivan Dimnik; namestniki članov načelstva: Josip Kobal, Vinko Gregorič, Josipina Mihelič.
Nadzorstvo: Alojzij Kecelj, Vendelin Sadar, Fran Pristovšek.
Vsi so izvolitev sprejeli.
Izvoljenemu načelstvu se naroči, da pri* javi zadrugo za vpis v zadružni register, pristop k Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani in da stopi v stik z Zvezo, katera bo
poskrbela vse potrebno za poslovanje po novih pravilih
Predsednik ugotovi, da je dnevni red izčrpan. Društvo Učit. Samopomoč smo za* menjali za zadrugo Učit. Samopomoč. PIo* donosno podporno delo naj se v zvišani meri prenese na novo zadrugo. Vodstvo zadruge — vsi preskušeni delavci na gospodar* skem in zadružnem polju — bo storilo vse, kar bo v korist zadrugi in njenim članom. Zahvali se navzočim članom za stvarne debate in sprejete sklepe, zlasti pa Zvezi slo* venskih zadrug v Ljubljani in njenemu rav* natelju g. Trčku, ki nam je z dobrimi na* sveti in z osnutkom pravil pomagal pri današnji ustanovitvi zadruge Učiteljska Samopomoč v Ljubljani. Prosi, da ohranijo vsi člani zadrugi prav isto naklonjenost kakor so jo izkazovali društvu U. S. Z zadružnim pozdravom zaključi ustanovni občni zbor.
To poročilo o izrednem občnem zboru društva Učiteljska Samopomoč zaradi raz* pusta in o ustanovnem občnem zboru za* druge »Učiteljska Samopomoč v Ljubljani« Vam pojasnjuje ves potrebni prevrat, ki je nastal v naši podporni akciji. Zadruga Učit. Samopomoč je ustanovljena z vsemi člani društva Učit Samopomoč, z njenim imetjem in terjatvami. Društvo bo na isti način kot doslej poslovalo do popolne likvidacije (par mesecev), nakar prične . zadruga s svojim delom. S prihodnjim razpošiljanjem položnic bode prejel vsak član v podpis pristop* nico za zadrugo Učit. Samopomoč, ker tako zahteva zadružni zakon. Deleže a 10 Din za vse člane, ki ste bili 29. junija 1931. v dru* štvu, plača zadruga sama.
Prepričan sem, da je bilo vse to delo neobhodno potrebno, če smo hoteli obdržati vse naše člane in njih društveno premoženje. Prav tako tudi upam, da se bodete vsi dosedanji člani še bolj tesno oklenili nove učiteljske zadruge — saj je v bistvu le pre* novljena, Vaša stara ustanova — privedli pa v njo še vse one tovariše(ice), njih soproge in vdove, ki so danes še izven našega kroga. V slogi je moč, v dejanju pomoč! Naj živi dejansko tovarištvo!
Ivan Kocijančič.
Sprejemni izpit za vpis na srednje šole.
(Predpisi.)
Prosvetni minister je na osnovi zakona o srednjih šolah izdal pravilnik in program o sprejemnem izpitu za vpis v prvi razred srednjih šol. Pravilnik se glasi:
Čl. 1. Vsi učenci, ki se žele posvetiti srednješolskemu študiju kot redni ali kot privatni učenci, morajo pred vpisom v prvi razred položiti sprejemni izpit. Ta izpit lahko obavljajo samo oni učenci, ki so dovršili četrti razred osnovne šole najmanj z dobrim uspehom brez vsakega slabega reda.
Čl 2. Sprejemni izpit se polaga v času od 27. avgusta do 1. septembra vsakega leta.
Čl. 3. Sprejemni izpit se polaga pred izpitnim odborom treh članov. V šolah z ne* državnim učnim jezikom sestoja izpitna ko* misija iz štirih članov. Izpitni odbor določi direktor ter imenuje toliko izpitnih odborov, kolikor jih je potrehnih glede na število pri* javljenih učencev, da se morejo izpiti končati pravočasno.
Čl. 4. Sprejemni izpit se polaga po sku* pinah. V eni skupini je lahko največ 20 učencev.
Čl. 5. Sprejemni izpit se polaga iz na* slednjih predmetov: 1 Iz srbohrvatskega, odnosno slovenskega jezika, 2. iz matematike.
V šolah z nedržavnim učnim jezikom se polaga razen tega še izpit iz učnega jezika.
Čl. 6. Sprejemni izpit iz srbohrvatskega, odnosno slovenskega jezika je pismen in ustmen, a iz matematike in iz srbohrvatskega jezika za učence na srednjih šolah z ne* državnim jezikom samo ustmen.
Čl. 7. Na ustmenem izpitu iz učnega je* zika mora učenec dokazati, da zna gladko in pravilno pisati po diktatu.
Čl. 8. Pri izpitu srbohrvatskega jezika morajo učenci pisati diktat polovico v cirilici, polovico v latinici. V srednjih šolah Dravske banovine se piše diktat samo v latinici.
Čl. 9. Učenci ene skupine izdelujejo istočasno pismeno nalogo. Diktat lahko traja najdalje 15 minut.
Čl. 10. Pismene naloge pregleda in ocenjuje izpitni odbor. Vsi učenci se pripuščajo k ustmenemu izpitu brez ozira na oceno pismenega izpita.
Čl. 11. Na ustmenem izpitu iz učnega jezika morajo ti učenci dokazati, da znajo zanesljivo poznavanje svojega materinskega jezika, da lepo gladko in razumljivo čitajo, da znajo prečitano berilo ponoviti, da poka* žejo točno poznavanje besednega reda in da znajo deklamirati narodne pesmi.
Čl. 12. V šolah z nedržavnim učnim jezikom mora učenec znati iz učnega jezika vse, kar se zahteva v čl. 11. za srbohrvatski, odnosno slovenski jezik Iz srbohrvatskega jezika morajo ti učenci dokazati, da znajo citati v cirilici in latinici gladko in razum* ljivo. Razen tega morajo dobro poznati be* sedni red.
Čl. 13. Ustni izpit se polaga iz vsakega predmeta posebej po skupinah.
Čl. 14. Ko so izprašani vsi učenci ene skupine iz enega predmeta, izpitni odbor do* loči oceno in izda svoj odlok o pripustitvi in odklonitvi posameznih učencev k nadalj* njemu izpraševanju. Po končanem izpitu iz
matematike izda odbor odlok, ali je učenec z uspehom položil sprejemni izpit in s tem dobil pravico za vpis v prvi razred srednjih šol.
Čl. 15. Splošna ocena iz učnega jezika se ne izvaja aritmetično, marveč po stopnji posameznih članov izpitnega odbora.
Čl. 16. Učenci, ki dobe splošno slabo oceno iz učnega jezika so izključeni od na* daljnjega polaganja izpita
Čl. 17. Ustni izpit iz učnega jezika se vrši takoj po pismenem izpitu in mora biti končan najkasneje dopoldne istega dne.
Čl. 18. Popoldne istega dne se poLiga ustmeni izpit iz matematike Iz tega pred* meta mora učenec dobro znati 1. pisanje celih številk do enega milijona. 2. Štiri osnovne račune s celimi številkami na praktičnih nalogah. 3. Dolžinske in denarne mere.
4.	Popolnoma zanesljivo malo poštevanko
5.	Štiri računske naloge z večjimi številkami.
Čl. 19. V šolah z nedržavnim učnim jezikom se vrši ustmeni izpit iz srbohrvaščine istega dne popoldne pred izpitom iz mite* matike.
Čl. 20. Ustmeni izpit sme trajati za ene* ga učenca in posamezni predmet največ 10 minut.
Čl. 21. Ocene o sprejemnem izpitu določi izpitni odbor v spornih primerih z večino glasov. Pri izpitnih odborih, ki imajo štiri člane, velja odločitev one polovice, s katero glasuje predsednik.
Čl 22 Sprejemni izpit je položil učenec, ki je dobil iz prvega predmeta najmanje dobro oceno.
Čl. 23. Sprejemni izpit se lahko ponavlja šele v roku enega leta.
Čl. 24. O sprejemnem izpitu vodi vsak izpitni odbor točen zapisnik za vsako sku* pino posebej. V zapisniku morajo biti za* beleženi po vrstnem redu imena vseh učen* ceV, naslov šole, ki je izdala zadnje izpri* čevalo, predmet, iz katerega polaga izpit in ocena, dobljena na izpitu. Zapisnik podpišejo vsi člani izpitnega odbora.
Čl. 25. Uspeh in čas sprejemnega izpita se zabeleži na zadnjem šolskem izpričevatu.
Čl. 26 Za sprejemni izpit se morajo učenci prijaviti s prošnjo, kateri je treba priložiti zadnje šolsko izpričevalo ter krstni in domovinski list. Te prošnje je treba pred* ložiti ravnateljstvu dotične srednje šole, k]er se želi polagati sprejemni izpit v dneh 24., 25. in 26. avgusta.
Popolna razprodaja maiuifakturn. blaga!
Radi opustitve trgovine se bo vse blago po zelo nizkih cenah popolnoma razprodalo. — Različno blago celo pod lastno ceno.
JOSIP SLIBAR, manufakturna trgovina Ljubljana — Stari trg St. 21
Sestanek ljubljanskih obrtnikov x učiteljstvotli merkantiinega tečaja.
Dne 28. julija 1931. se je vršil v salonu hotela Miklič sestanek ljubljanskih obrtni kov z učiteljstvom obrtnih nadaljevalnih šol. Udeležba je bila prav častna. Vseh udeležencev je bilo okoli 70, med njimi do 20 uglednih pionirjev obrtniških strok in predstavnikov zadrug z načelnikom Zveze obrtnih zadrug g. Josipom Rebekom; prišli pa so tudi vsi učitelji merkantiinega tečaja s predsednikom tov. Lojzetom Hofbauerjem iz Hrastnika, ki so dali pobudo za izredno za* nimiv sestanek. Prispela sta še tajnik TOi g. dr. Pretnar in tajnik učiteljske organiza* cije JUU tov. Kobal. Navzoči so bili tudi novinarji.
S prisrčnim pozdravom na zbrane je otvoril posvetovanje g. Rebek, izražajoč svoje zadovoljstvo in veselje, da se je slednjič vendarle našel stik med onimi učitelji, ki odgajajo obrtniški naraščaj: med učiteljstvom in mojstri. Le v skupnih smotrih obeh bodo uspehi na teoretičnem in praktičnem polju našega obrtništva zmagali Odnosi med šolo in delavnico so bili doslej le prečesto odtujeni. Nato je povzel besedo tov. Hof-bauer, ki je v splošnih potezah očrtal težnje učiteljstva, njegove težave in stremljenja.
V sledečem razgovoru je govoril naj* preje načelnik Zveze g. Rebek, ki se je za* vzel za obligatorno uvedbo vajeniških raz--stav s pritegnitvijo zadrug, občin in vseh korporacij, ki imajo stik z obrtništvom. Za boljši prospeh in tekmovanje naj se uvedejo nagrade. Nujno potrebni so izleti in preda^ vanja za vajeništvo. Lepa je misel skliceva* nja letnih skupščin, vselej s skupnim sode* lovanjem obrtnikov in učiteljev. Strokovni pouk naj vodijo strokovni učitelji. Treba bo misliti na vajeniške domove v Ljubljani. Načelnik zadruge slikarjev g. Pr&tov razpravlja o napakah pri razstavah. Učitelj tovariš Zemljič iz Celja je za ukinitev pripravljalnih razredov in za višjo predizobrazbo vajencev. Naglaša lepo in složno sodelovanje med uči* teljstvom in mojstri v Celju. Načelnik vrt* narske zadruge g Šimenc poudarja nujno potrebo harmonije med šolo in delavnico. Nad vse važno je strokovno časopisje in literatura. Obojega nam manjka. Smo v času krize za potrošenje domačih izdelkov in pridelkov. Čisto zgrešen je nazor, naj bo fant obitnik, ako ni za študiranje. Potrebujemo dobrih, pridnih in zares vnetih delavnih moči. Sestanki naj se češče ponavljajo. Tovariš Planer iz Št. Pavla pri Preboldu navaja, da prav pogosto otroci, ki so že v osnovni šoli docela odpovedali, siiijo v obrt. Potem pa nastajajo zapreke na vseh koncih in krajih. Za zadrugo krojačev in šivilj govori skladno in prepričajoče njen načelnik g, Inglič, ki v vseh potankostih obdela napake in grehe z desne in leve. Sodelovanje učiteljstva v stro-! ovnih zadrugah je nujno potrebno. Pogre* šamo enotnega učnega načrta, ki naj to in ono nejasnost in neenotnost odpravi. Po po* zdravu na g dr. Pretnarja, ki je tačas pri* spel, ugotavlja šolski upravitelj z Vrhnike tov. Završnik, da imamo pred seboj še tret* jega činitelja: starše. Vse delo novega časa imej osnovo skupnega ustvarjanja med starši, mojstri in učitelji. Tako nam uspehi morajo biti zagotovljeni.
Tov. Kobal je predvsem obžaloval, da ni navzočega nobenega voditelja ali učitelja ljubljanskih obrtnih nadaljevalnih šol. Utis
je imel, da smerijo iznešeni očitki na ljub* ijanske obrtne nadaljevalne šole. Zato je predlagal, naj se skliče enak sestanek z ljub* ijans.vim učiteljstvom obrtnih nadaljevalnih šol, kjer naj se situacija razčisti. Glede uspe-. hov v šoli je poudarjal, da je treba upoštevati več činiteljev. V uk se sprejemajo več* krat vajenci, ki so prejeli ob završetku svoje šolske dolžnosti odhodno izpričevalo. Taki vajenci nimajo navadno niti najprimitivnej* šega osnovnega znanja. Zato predlaga, naj bi mojstri sprejemali v uk le take vajence, ki so z dobrim uspehom dovršili osnovno šolo. S tem bi odpadli tudi pripravljalni razredi. Neuspehov na obrtnih nadaljevalnih šolah je krivo tudi dejstvo, da nismo imeli usposobljenega učiteljstva za pouk na obrtnih nadaljevalnih šolah. Obrtno nadaljevalne šole so vodili tu in tam celo neusposobljeni voditelji Kar se tiče ljubljanskih obrtnih nadaljevalnih šol, ve, da poučujejo skoro na vseh šolah tudi mojstri, v 3. razredu na Le* dini sami inženjerji. Neuspehov je pa končno kriv tudi zastareli učni načrt, ki ga je treba prilagoditi modernim potrebam. Pri pouku pa mora učitelj vedno upoštevati le praktično stran. Učiteljska organizacija je v pogledu obrtnega zakona in učnega načrta stavila svoje ¡»redloge Razstave ob zaključku šol* skega leta so potrebne in priporočljive. Raz* stavijo pa naj se izdelki vseh vajencev.
V imenu strokovne obrtne zadruge urar-jev prednaša g. Krapež mnogo lepih nasve* tov. Uspeh bo dosežen tedaj, ko bomo vsi v državi prava jugoslovenska družina, v skup* nem delu in skupni sopomoči.
Zastopnika TOI dr. Pretnarja veseli sestanek, kakršnega doslej še ni bilo. Odtujenost in oddaljenost med mojstri in učitelj* stvom se odpravljata. . Z gotovostjo gremo lepši bodočnosti nasproti — vztrajnosti je treba. Ves aparat je bil doslej v sistemu in v svojem principu večkrat nereden, negotov, sem in tja neplodovit in nezrel Vzgojimo si močno drevo, cvetoče in zeleno! Govornik se v nadaljnem dotika samopomoči, vpraša* nja učnih moči, učil in opreme ter predlog za vajence. TOI je založila 7 učnih knjig. Za strokovno izobrazbo učiteljev in mojstrov se bo moralo storiti mnogo več. Moderno vzdrževanje šol zahteva več denarja. V tretjem nadaljevalnem razredu obrtnih šol naj bi poučevali mojstri. Strokovni učitelj tov. Janežič iz Škofje Loke utemeljuje važnost posvetovalnic o poklicu in razmotriva psihološki proces pri popravljanju nalog. Po nekaterih pojasnilih tov. Kobala zaključi sestanek g. Rebek s predlogi, ki bodo osnova nadaljnefia dela: vzgoja vajenca in obrtnika bodi vzporedna, teoretska izobrazba vajen= cev naj se dvigne in izpopolni, pripravljalni razredi naj odpadejo, število učencev po raz* redih naj se maksimira, učiteljstvo naj se zanima za delo v obrtniških organizacijah, važna je obrtniška literatura in laboratorij* ske delavnice, potrebujemo učnih knjig, nujna je ureditev finančnih sredstev in razšir* j en je strokovnega tiska, v skupnosti in solidarnosti je naša moč poljedelec mora vedeti, da mora biti tudi obrtnik talent.
Posvet, ki je trajal nepretrgoma skoro tri ure, je bil tako končan. Led je prebit in skupnemu ustvarjanju mojstrov in učiteljev je postavljen temelj, katerega plodove nam pokaže najbližja bodočnost.
Novi zvezki za osnovne šole.
V soglasju z razgovori in sklepi na konferenci, katere se je udeležil tudi zastopnik iz Dravske banovine in ki je bila v dneh od 25. do 30. julija 1930. pri ministrstvu prosvete v Beogradu zaradi uvedbe novih enotnih zvezkov na osnovnih šolah po vsej državi, je založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani za osnovne šole v banovini vse vrste novih zvezkov, in sicer:
1.	Lepopisnice z napisanimi vzorci. (Rjav ovitek.)
2.	Lepopisnice brez napisanih vzorcev. (Rjav ovitek.)
3.	Lepopisnice z napisanimi vzorci v cirilici. (Rjav ovitek.)
4.	Okrogla pisava.
5.	Pisanke in vežbanke. (Zelen ovitek.)
6.	Vežbanke za računanje. (Moder ovitek.)
7.	Risanke. (Siv ovitek.)
Vsi zvezki so izdelani iz najfinejšega pisalnega papirja ter opremljeni s pivnikom.
Šolska upraviteljstva in učiteljstvo naprošamo, naj opozore trgovce z zvezki, da naroče, ko jim poide zaloga dosedanjih zvezkov, le nove vzorce, da bodo tako polagoma uvedeni v vse šole enotni zvezki.
Uporaba in popis novih vzorcev sta razvidna iz nastopnega:
1. Lepopisnice z napisanimi vzorci.
(Oblika 17*5 X 21\5 cm ležeča.)
Preden začno otroci v I. razredu uporabljati štiričrtne lepopisnice z napisanimi vzorci, se poprej vadijo v pisanju pisnih elementov (črt lasnic, senčnic, lokov, vijug) in črk brez zgornje in spodnje dolžine v »Po-četnicah«, zvezkih z enočrtno lineaturo v razmaku 10 mm. Ko so dobili vsaj deloma potrebno spretnost v pisanju pisnih sestavin, preidejo šele na uporabo lepopisnic z napisanimi vzorci.
sestavljene po genetiškem redu s primernimi zlogi in besedami; štev. 2 = štiričrtni zvezek z lineaturo 5'5 :8'25 za velike črke, sestav-i jene po genetiškem redu s primernimi krstnimi imeni;
II.	razred: štev. 3 = štiričrtni zvezek z lineaturo 5 :7'50 za male črke v skupinah, sestavljene po genetiškem redu s primernimi besedami; na zadnjih straneh mala abeceda in številke; štev. 4 = štiričrtni zvezek z lineaturo 5 :7*50 za velike črke v skupinah po genetiškem redu s primernimi krstnimi imeni; na zadnjih straneh velika abeceda;
III.	razred: Za ta razred so določeni za vse šolsko leto 4 zvezki s štiričrtno lineaturo 4 : 6. Od teh vsebuje zvezek: štev. 5 = kratke stavke (izreke, pametnice, pregovore, resnice, zbrane iz slovenskih čitank) z velikimi začetnimi črkami, uvrščenimi po genetiškem redu; štev. 6 = velike črke po abecednem redu s primernimi krajevnimi imeni; štev. 7 = kratke stavke (pregovore, pametnice itd.) z velikimi začetnimi črkami po abecednem redu in štev. 8 = daljše stavke poučne vsebine in pregovore.
2. Lepopisnice brez napisanih vzorcev.
(Oblika 17-5X21-5 cm ležeča.)
I.	razred: štev. 1 a = štiričrtni zvezek z lineaturo 5'5 :8-25;
II.	razred: štev. 2 a = štiričrtni zvezek z lineaturo 5 :7-5;
III.	razred: štev. 3 a = štiričrtni zvezek z lineaturo 4 :6;
IV.	razred: štev. 4 a = enočrtni zvezek z lineaturo v razmaku 12 mm;
V.	razred: štev. 5 a = enočrtni zvezek z lineaturo v razmaku 10 mm;
VI.	razred: štev. 6a = enočrtni zvezek z lineaturo v razmaku 9 mm;
VIL razred: štev. 7 a = zvezek brez črt s podkladkom;
VIII. razred: štev. 8 a = zvezek brez črt in brez podkladka.
3. Lepopisnice z napisanimi vzorci v cirilici.
(Oblika 17-5X21-5 cm ležeča.)
Po novem učnem načrtu je začeti v II. polletju v III. razredu tudi s poukom v čitanju in pisanju »druge pismenice«, tedaj na osnovnih šolah v Dravski banovini — cirilice. V to svrho so sestavljene lepopisnice za cirilico, in sicer za:
III. razred: štev. 1 = štiričrtni zvezek / lineaturo 4 :6 za male črke, sestavljene po istih skupinah in istem redu, kakor so v »Prvi srbski ali hrvatski čitanki«, ki je uvedena na narodnih šolah v Dravski banovini, in sicer:
1.	črke, ki so po glasu in obliki enake latinici (a, e, j, k, o in M);
2.	črke, ki so po obliki enake latinici, po glasu pa neenake (b, g, u, p, c);
3.	črke, ki se po glasu in obliki razlikujejo od latinice; po vsaki skupini črk prihaja pisanje primernih zlogov in besed.
Štev. 2 = štiričrtni znesek z lineaturo
4	:6 za velike črke cirilice, ki so sestavljene po istih skupinah, kakor male črke. Za vsako veliko črko prihaja pisanje primernih krstnih imen;
štev. 3 = štiričrtni zvezek z lineaturo 4:6 brez napisanih vzorcev.
Od IV. do VIII. razreda se uporabljajo pri lepopisju cirilice prav isti zvezki brez napisanih vzorcev kakor pri lepopisju latinice. (Glej 2. odstavek!)
4. Okrogla pisava.
V II. razredu višje narodne šole (v VIL in VIII. razredu) je vaditi pisanje z »rond« peresom. V ta namen so že uvedeni na osnovnih šolah v""Dravski banovini zvezki za okroglo pisavo, in sicer:
štev. 1 = štiričrtni zvezek z lineaturo
5	:5 za male črke, setavljene po genetiškem redu s primernimi zlogi in besedami;
štev. 2 = štiričrtni zvezek z lineaturo 5:5 za velike črke, sestavljene po genetiškem redu s primernimi krstnimi in krajevnimi imeni;
štev. 3 = štiričrtni zvezek z lineaturo 5 :5. Na prvih štirih straneh so vaje v pisanju številk po genetiškem redu, ostale strani so pa brez napisanih vzorcev.
Vsak zvezek za okroglo pisavo ima na 2. strani ovojnega lista potrebna pravila o pisanju z »rond« peresom.
5. Pisanke in vežbanke.
(Oblika 17-5X21-5 cm pokončna.)
Vse pisanke in vežbanke odgovarjajo z ozirom na lineaturo vseskoz lepopisnicam, ki so določene za posamezne razrede, in sicer:
I.	razred: štev. 1. Pisanka za spisne vaje s štiričrtno lineaturo 5'5 :8'25;
II.	razred: štev. 2. Pisanka za spisne vaje s štiričrtno lineaturo 5 :7-5;
III.	razred: štev. 3. Pisanka za spisne vaje s štiričrtno lineaturo 4 :6 s potegnjenimi črtami z zgornjo in spodnjo dolžino; štev. 3 a s črtami z zgornjo in spodnjo dolžino, označenimi le v začetku in na koncu črte;
IV.	razred: štev. 4. Pisanka za spisne vaje z enočrtno lineaturo v razmaku 12 mm.
V.	razred: štev. 5. Pisanka za spisne vaje z enočrtno lineaturo v razmaku 10 mm.
VI.	razred: štev. 6. Pisanka za spisne vaje z enočrtno lineaturo v razmaku 9 mm.
VIL razred: štev. 7. Vežbanka za pismene vaje brez črt s podkladkom v razmaku črt 9 mm;
VIII. -razred: štev. 8. Vežbanka za pismene vaje brez črt in brez podkladka.
6. Vežbanke za računanje.
(Oblika 17\5 X 21-5 cm pokončna.)
Od I. do VI. razreda: Vežbanka za računanje z enočrtno vodoravno lineaturo v razmaku 7 mm;
VIL in VIII. razred: Vežbanka za računanje brez lineature.
7. Risanke.
Risanke iz risarskega papirja za geometrijo in prostoročno risanje s perforiranimi in neperforiranimi listi so uvedene v nižjih razredih (I,—III.) v velikosti 19'5 :25"5, v višjih razredih (IV.—VIII.) pa v velikosti 24-5 :32'5. — V višjih razredih se uporabljajo poleg risarskih zvezkov lahko posamezni risarski listi v večji obliki (24 : 36 in 29 : 41), ki jih hranijo dčenci(ke) v ovojnih listih.
OŠrt&
DNEVNI RED
Glavne skupščine Jugoslovenskega učiteljskega udruženja ki se bo vršila 23., 24. in 25. avgusta 1931. v dvorani nove univerze v Beogradu.
Prvi dan, 23. avgusta
A. dopoldne:
1.	Otvoritev skupščine ob 9. uri.
2.	Volitev zapisnikarjev, overovateljev skupščinskih zapiskov in potrebnih odsekov.
B popoldne: Začetek dela ob 16. uri.
1.	Čitanje zapisnika.
2.	Poročilo posameznih odsekov.
Drugi dan, 24, avgusta.
Začetek ob 9. uri.
1.	Predavanje.
2.	Poročila posameznih odsekov v ko* Ukor niso končana.
B popoldne: Začetek ob 16. uri.
1.	Dopolnitev čl. 2. in 28. pravil.
2.	Volitev izvršnega in nadzornega od* bora.
Tretji dan, 25. avgusta.
Izlet na Oplenac, Avalo in okolico po programu, ki bo objavljen posebej.
Seja glavnega odbora se bo vršila 22. av* gusta v domu Jugoslovenskega učiteljskega udruženja
Tej seji prisostvujejo člani sedanjega izvršnega odbora, predsedniki b.anovinskih sekcij in delegati sekcij, izvoljeni po čl. 18. pravil na banovinskih skupščinah.
PRIPOMBE.
1 Prometno ministrstvo je odobrilo za skupščino četrtinsko vožnjo članstvu Jugo* slovenskega učiteljskega udruženja z odlo* kom M. S. br. 19 119 z dne 20. julija »1931. in to na vseh železnicah in parnikih. Ta olajšava velja od 18. do 30. avgusta t. 1.
2.	Vsak udeleženec naj na svoji odhodni postaji kupi polovični vozni listek za Beograd. Listka naj v Beogradu pri izhodu nihče ne odda, ampak obdrži. S tem listkom in potrjenim uverenjem, da je bil na skupščini, se vrne v svoj službeni kraj
3.	Kdor še ni naročil uverenja, naj to nemudoma stori. Kakor hitro prejme sekcija uverenja iz Beograda, jih takoj odpošlje interesentom. Ako pa kdo uverenja ne prej* me, se lahko brez skrbi odpelje v Beograd. Listek naj si da opremiti z mokrim žigom. Tu si pa mora preskrbeti uverenje za po* vratek.
4.	Javite do 12. avgusta sekciji, ako že* lite: a) skupno prenočišče, b) prenočišče v kakem zavodu, c) v hotelu z eno ali dvema posteljama. Kdor se za prenočišče ne javi, ne prevzame sekcija nobene odgovornosti po tem terminu.
5.	Iz Ljubljane je predviden odhod 22. avgusta t. 1. z brzovlakom ob 9-23
— Vabilo na pedagoški tečaj v Mari= boru. Pedagoška centrala priredi v dneh 24. do 28. avgusta kratek informativni tečaj o
najaktualnejših pedagoških vprašanjih. Teži* šče bo tvorila individualna psihologija, ki
jo bodo obravnavali 3 predavatelji, deloma s teoretskega, deloma s praktičnega stališča. Ind. psih. je čisto drugačna od one puste psihologije, ki se je spominjamo iz šolskih klopi; to je psihologija, ki res pomaga elo* veka razumevati in vplivati nanj. Učitelju daje popolnoma novo usmerjenost za njego* vo delo; pripomore mu k samostojnosti in sigurnosti, ki je za njegovo delo in za njegov poklic sploh potrebna. Značilno je, da imajo vsa večja mesta Evrope in v novejšem času tudi USA svoje sekcije mednarodnega dru* štva za indiv. psih. — V drugi vrsti prihaja na tečaju v poštev strnjeni pouk, ki ga bo obravnaval strokovnjak z Dunaja teoretsko in praktično. Ta način pouka je že splošno uveden v nižje 4 razrede osnovnih šol v Avstriji, deloma tudi v drugih naprednih državah, in bo v bližnji bodočnosti nedvomno uveden tudi pri nas. Tudi to je velika prido* bitev v korist šole Udeleženci tečaja bodo lahko delovali kot pionirji v tem področju. — Isti predavatelj bo v posebnem predava* nju obravnaval problematiko poizkusnih šol, ki tudi že pri nas trka na duri. — Našemu povabilu se je odzval tudi organizator čeho-slovaškega šolstva univ. prof. dr. Vaclav Prihoda iz Prage. Govoril bo o organizaciji češkoslovaškega šolstva. Na tem področju so Čehi pred nami in nam pri izgradnji našega šolstva lahko služijo v zgled; ne takoj seveda, ker smo ravnokar stopili v novo fazo razvoja, a nudijo nam smernice za pripravljanje nadaljnje izpopolnitve. — Ni dvoma, da je gmotni in socialni položaj učiteljskega stanu odvisen od kakovosti njegovega dela. Izpopolnjevanje s samoizobrazbo je zato nujna zahteva. Zato: Pridite v čim večjem številu! Pedagoška centrala bo poskrbela za cenena stanovanja in prehrano, tako da za udeležbo ne bo nobenih zaprek. Udeležbo pa čim prej prijavite na Pedagoško centralo (Zrinjskega trg 1), tudi oni, ki ne reflekti* rajo na cenejše stanovanje. Podrobnosti o tečaju še objavimo.	Odbor.
— Ekskurzija angleških učiteljev v Drav* ski banovini. Lektorica angleškega jezika na ljubljanski univerzi mis Fani Copeland je ena najbolj pridnih propagatoric za naše po* krajine. Zlasti vabi svoje rojake iz Anglije v našo državo. V sredo 5. avgusta je pri* spelo k nam preko Kolna in Miinehena 35 angleških učiteljev in učiteljiščnikov — 19 dam in 16 gospodov. Že na Jesenicah jih je presenetil prisrčen sprejem: šolska mladina jim je zapela pod vodstvom svojega učitelj* stva več naših narodnih pesmi, obdarili so jih z razglednicami, s pozdravnimi nagovori pa so jih sprejeli dr. Štempihar, tov. Šifrer v imenu radovljiškega okrajnega učiteljskega društva in drugi. — Nad vse prisrčen je bil na poziv naše organizacije sprejem v Ljubljani. Goste so pozdravili dr. Kotnik za ban= sko upravo, tov. Dimnik, Skulj in Kobal za JUU, tov. Mlekuž za ljubljansko učiteljsko društvo, tov. nadzornik Grum za prosvetni oddelek mestne občine, zlasti pa so v častnem številu prihiteli ljubljanski in ostali tovariši iz Dravske banovine, posebno oni, ki obvladajo angleški jezik. Pohvalno moramo omeniti navzočnost tovarišev iz merkantiinega in zadružnega tečaja Pri skupni večerji v hotelu Miklič je pozdravil angleške tovariše med drugimi predsednik sekcije JUU tov. Ivan Dimnik in jim želel kar najlepših
Gg. šolski upravitelji!
Vaša narodna dolžnost Vam nalaga, da m gotovite svoji šoli nabavo, z rešenjem ministrstva prosvete 0. N. br. 36637/25. in 0. * br. 24398/30 odobrenih pomožnih nčil v zets ljepisnem Douku
Po naredbi prosvetnega oddelka Dravske banovine obvezana je vsaka Sola Imeti vsaj 1 Uvod tega uiila
Slike z Jadrana in Primorfs
12 različnih umetniških barvastih slik Dal macije in Primorja, izdelanih po naših naj slavnejših mojstrih prof. Crnčiču, Kovačevi*» in Krušlinu.
Znižana cena Din 296"—
razume se, da skupno z učno knjigo, zavija njem in poštnino. Slike so velike 45X50 cm in so pripravljene tako, da se jih lahko obMi na zid. — Poleg tega, da so te lepe slike ? okras šolskih prostorov, so po razpisu ministrstva za vojno in mornarico D. br. 44012/2(1 in ministrstva notranjih del J. B. br. 20495/2* najprimernejše sredstvo za uspešno propagando za naš Jadran. Nudite otrokom pri nazornem ponkn užitek spoznavanja prirodnih lepot našega morja in PrimorJ«! Budite v otrocih nacionalno zavest z dosego ljubezni de jngoslovenskega Jadrana.
Oskrbo Sol v Dravski banovini vrSI samo:
Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani
dni med nami. V prepričanju, da bodo ponesli lepe in dobre vtise iz Jugoslavije, po« sebno še iz Dravske banovine, želi naj po« neso glas o nas in naši zemlji med svoje to« variše. 6. t. m. je določen za ogled Ljubljane, nato pa odidejo Angleži za 3 tedne v Bohinj. Organizacija obiska angleških tovarišev, ki jih vodita tov. K. Edwards in tov. miss Edith Butcher, je bila v glavnem v rokah tukajš« njega društva prijateljev angleškega jezika, in sicer ge. Copeland ter gg. Kermavnerja in kunaverja. Dragim gostom kličemo: Vel« come, friends from England!
—	Tovarišem obrtno«nadaljevalnih in kmetsko=nadaljevalnih šol sporočam, da je v konkretnem slučaju, ko mi je načelstvo železniške postaje v Št. Juriju ob južni že« leznici osporilo pravico do Vt vožnje povo« dom poučnega izleta fantov kmetsko-nada« Ijevalne šole v Cerknici, železniška direkcija v Ljubljani z dne 27 julija t. 1. potrdila pravico do lA voznega lista. Svojo pritožbo sem opiral na dejstvo, da jc to redna šola in ne tečaj, ki glasom okrožnice železniške direkcije sicer res nima predmetne pravice, nadalje da ima pravico izdajati pravnove-ljavna izpričevala, da se pouk vrši pod nad« zorstvom kr. banske uprave itd. — Leopold H 1 a d n i k , šolski upravitelj v Cerknici.
—	Maturanti mariborskega učiteljišča iz leta 1880., 1881. in 1882. obhajajo letos svoj spominski tovarišfki sestanek dne 8. in 9. avgusta v Laškem pri Celju. Letnik 1881 slavi tudi obenem skromno 50 letnico ma« ture. Od teh 22 slovenskih maturantov žive še sledeči jubilanti: Jug Vinko, nadučitelj v Mariboru; kaučič Matej, nadučitelj v Studencih pri Mariboru; Levstik Miloš, učitelj v Celju; Megla Franjo, nadučitelj pri Sv. Lenartu tik Velike nedelje; Porekar Anton, nadučitelj v Mariboru; Runovc Martin, šolski vodja v Slovenjgradcu; Smolnikar Ivan, šolski vodja v Šoštanju; Vabič Franc, nadučitelj v Mariboru. — TovariševVudele« žencev iz leta 1880. izmed 24 slovenskih maturantov je še živečih pet, in sicer: Farkaš Ivan, šolski ravnatelj v Mariboru; Suher Franjo, profesor učiteljišča v Ljubljani; Šalamun Šimen, nadučitelj v Starem trgu pri ¡Slovenjgradcu; Trobej Lojze, šolski ravna« telj v Šoštanju; ter Viher Šimen, nadučitelj v Vuzenici. — Tovarišev«udeleženccv iz leta 1882. izmed * 17 slovenskih maturantov je še živečih 9, in sicer: Črnko Jernej, naduči« telj v Jarenini; Kristl Alojzij, učitelj mi Sv. Barbari; Križ Anton, nadučitelj v Mariboru; Skaza Franc, nadučitelj v Velenju; Škrjanc Srečko, nadučitelj pri Sv. Rupertu v Slov. goricah; Vauhnik Miha, nadučitelj pri Sv.
Srečka št. 28.240.
Ne-le v sanjah, tudi drugače sem bil vedno prepričan, da me nekoč najde velika sreča. Še ko sem se ženil, sem svoji nevesti venomer govoril: »Boš že videla — še z av« tom se bova vozila! In kar na gumb bova pritisnila pa se bo Žan prikazal « Tiste čase so bili avti redki, Zani pa še bolj. In zaradi tega nisem nikdar nikoli spodil nikogar, ki je prišel, da mi ponudi srečko kake loterije. Kot šolski upravitelj sem kupil celo tiste srečke, ki jih drugim nisem mogel prodati. Tako nakupovanje je splošno v navadi in je zelo pametno. Šola in upraviteljstvo pri« dobi na imenu, tebe pa čaka še sreča povrhu. Kupiš pa srečko z dokladami.
Ni tedaj nič čudnega, da sem z navdu« šenjem sprejel nekega dne gospodično, ki je plašno stopila v pisarno in mi ponudila srečko loterije nekega dobrodelnega društva v odkup. Plačal sem ji 10 dinarjev in prejel srečko št. 28.240. Preštudiram srečko in si mislim: nekaj bo že. kajti na srečki so stali označeni dobitki. Prvi dobi 50 komadov rat« ne štete v nominalni vrednosti 50.000 Din, 5 prihodnjih po 10 komadov, vsak v nomi« nalni vrednosti 10.000 Din, in tako dalje še 1300 različnih dobitkov — najmanjši po 1 komad tobačnih lozov, vsak vreden 10 Din
Spravim srečko in čakam. Čakam mesec dni čakam dva, čakam šest — pa pričakam.
Jakobu v Slov. goricah; Vogrinec Anton, nadučitelj pri Sv. Antonu v Slov goricah; Za« bukošek Anton, učitelj pri Sv. Lenartu v Slov. goricah in Zdolšek Martin, nadučitelj v Polzeli v Savinjski dolini. — Vsi navedeni so v zasluženem pokoju. — Ti letniki imajo že od leta 1922. vsako leto v drugem kraju naše ožje domovine tovariške sestanke, da gojijo še naprej tovarištvo in družabnost, si pogledajo v oči ter segajo zvesti eden dru« genju — morebiti zadnjikrat v roke. — Od lanskega sestanka v Rogaški Slatini so šli nepričakovano v večnost tovariši: Kocbek Fran, Cugmus Josip, krt Ivan, Zotter Ivan in Majcen Martin. Naj v miru počivajo! Slava njim!	—rn.
—	Delovanje učitelja v času službovanja od leta 1881. do 1924. v izvenšolskih funkcijah: kot šolski upravitelj je bil tudi član in tajnik krajnega šolskega sveta; kraj ni šolski ogleda sosednje šole; tajnik, podpredsednik in tudi predsednik v okrajnem učiteljskem društvu; član, odbornik in podpredsednik v Učiteljski zavezi; član Učitelj« ske samopomoči; član društva za otroško skrbstvo; tajnik in odbornik občine (29 let); odbornik stalnega konferenčnega odbora; tajnik kmetijske podružnice (32 let); član in odbornik Ciril«Metodove podružnice; tajnik in odbornik Slovenskega pevskega društva v Ptuju; tajnik gasilskega društva; taj« nik bojnega društva; član Slovenske Mati« ce; član Mohorjeve družbe; član gozdarske« ga društva; član lovske zadruge; član okraj* nega zastopa; vodja meteorologične postaje (26 let); poročevalec o potresih; član Šolske Matice; član Hrvatske Matice; član društva za varstvo živali; poročevalec o streljanju zoper točo; član čebelarskega društva; po« ročevalec raznih znanstvenih društev; član udruženja UJU; član ferijalnega Saveza; član hranilnice učiteljskega konvikta; zastopnik uradniškega društva; član učiteljske kreditne zadruge; član okrajne posojilnice; član zavarovalne družbe »Slavija«; član in dolgoletni tajnik Slov. čitalnice; član Soko« la; član Jugoslovenske Matice; član društva Sveta vojska; član učiteljske samopomoči. Med tem službovanjem sem bil imenovan: za častnega občana domače občine; za častnega člana gasilskega društva in kot častni član okrajnega učiteljskega društva. Vpoklican kot črnovojniški poročnik sem služil med vojno 3 leta 2 meseca pri vojakih
—	Učitelji merkantilnega tečaja, ki se je vršil v juliju v Ljubljani, so zbrali na po« slovilnem večeru 200 Din za Učiteljski dom v Ljubljani. Ostali tovariši(ice), posnemajte in mislite ob vsaki priliki na svoja domova! — Tov. Amalija Hartmanova iz Ljubljane v počaščenje spomina f Ivana Gantarja 50 Din. — Vsem iskrena hvala! — Josip Kobal, blagajnik.
—	Važno za voditelje kmetskosnadalje« valnih šol. Odbor je pri zadnji seji razprav« Ijal tekoče zadeve ter v glavnih obrisih pripravil program za letošnje delovno občestvo, ki se bo predvidoma sestalo dne 3. oktobra v Celju. Spored je sestavljen tako, da bo mogoče vse delo izvršiti v enem dnevu. Raz-ven poročila referenta g. prof. Krošla sta na sporedu referata g. inž. Koprivška in tov. Jurančiča. Ker poročila voditeljev zahtevajo dokaj časa, naj vsi voditelji pošljejo svoja poročila tov. Dolganu v Planini, ki bo sestavil skupno poročilo in ga podal pri občestvu. Ne pri tem pozabiti na ginitelje, ki pospe« šujejo, oziroma ovirajo delo! Ker je želeti, da vsi tovariši sodelujejo pri splošni izgraditvi našega šolstva, pričakujemo predloge od vseh Poslati jih je banski upravi, ki jih bo odstopila odboru da jih sortira in pripravi za občestvo. Poročila in predloge je poslati vsaj do 1. septembra. Za delovno občestvo so zasigurane primerne dnevnice.
V	zadevi četrtinske vožnje ob ekskurzijah bodo potrebni novi koraki. — Verk Miloš.
—	Adlešičani so se spomnili svojega prvega učitelja pok. tovariša Gantarja s tem, da so mu zvonili in se udeležili maše zadušnice
—	Češkoslovaški učitelji v naši državi.
V	četrtek 23. julija je prišlo s popoldanskim dolenjcem v Ljubljano 54 češkoslovaških tovarišev. Ekskurzija USJU iz Brna je popo« tovala pod vodstvom predsednika brnske učiteljske organizacije tov. Antona Roupeca
Prinese mi gospodična listo izžrebanih srečk. Na listi so bile označene številke srečk, poleg teh pa številke dobitkov. Srce mi bije, da joj. Gledam, iščem in najdem: št. 28.240 zadela dobitek štev. 2. Tedaj drugi dobitek! 10,000 Din nominalne vrednosti! In ker je človek že tak, da ne more uživati sreče sam, tečem v sosednjo sobo in pokažem. Vsi gle« dajo, čitajo in častitajo. In reči moram: nič zavisti ni bilo v njihovih očeh. Dam za lep narezek. 40 Din me je stal! Ob narezku mi kolegi še prisrčnejše častitajo Eden mi celo s polnimi usti pravi, da je bolj vesel, kot če bi sam zadel.
Komaj čakam, da pridem domov. Doma sedem mirno za mizo in rečem tako mimogrede: »10.000 Din sem zadel!« lin srebam svojo juho.
Moji ženi pade žlica iz rok, hčeri se oči zaiskre, oba fanta pa zaplešeta po sobi.
Po kosilu se prične posvetovanje, kam z denarjem.
Izkaže se, da smo vsi potrebni morskega zraku in morske vode. Računamo in izračunamo. da si morja lahko vsi privoščimo za mesec dni. Potem bo ostalo še denarja za eno zofo v dobro eventuelnim obiskom, pa še za en bicikelj na dveh in enega na treh kolesih. »In oblačilnico bomo lahko plačali za dva meseca naprej,« smo še odločili.
Popoldne smo se razdelili na tri dele. Žena in hčerka sta šli v prodajalne vpraše« vat po čim so kopalne obleke, beli čeveljčki,
in tajnika tov. Mlejnika Josefa. Na kolodvoru so sprejeli mile goste tovariš kobal Josip in Kumelj Metod v imenu JUU, češko« slovaški podkonzul g. Cihelka, v imenu konzulata ČSR, novinar g. Borko za J. Č ligo v imenu Pevskega zbora JUU predsednik tov. Drago Supančič in tajnica tov. Selan Mina, ter vsi učitelji merkantilci. Gostje so ložirali pri »Slonu« pod skrbnim prizadeva« njem restavraterja g. klaska. V družbi ljubljanskih učiteljev so si ogledali naši tovariši s severa najprej Učiteljsko ¡tiskarno, kjer so se divili mogočnemu razmahu naših gospodarskih -korporacij, prejeli so v spomin pravkar dotiskano številko »Učiteljskega Tovariša« in »Sokolskega Glasnika«. V organizacijskih prostorih jih je sprejel naš glavni tajnik, kjer jim je obrazložil življenje naše organizacije in je naše mile goste ob« daril s spominki iz naših založb. Najbolj všeč jim je bila krasna izdaja Novakovega »Risanja«. Zvečer se je vršil na Bellevueju družabni večer, naslednji dan pa so ekskur« zisti nadaljevali pot na Bled. V imenu naše sekcije JUU so jih spremljevali tov. Drago Supančič iz Ljubljane, tov. Vili kus iz Loma in tov. Jože Župančič iz Litije. Na Lescah sta se priključila v imenu gorenjskih tova« rišev blejski šolski upravitelj tov. Gradnik in tov Mirko Dermelj iz Ljubljane. Pod vodstvom navedenjh naših članov si je družba ogledala vse blejske zanimivosti, od« veslali so tudi na otok, s popoldanskim vla« kom pa so nastopili pot proti domu. Ob raz« stanku so se tov. iz ČSR pohvalno izrazili o krasotah naše zemlje ter o pozornosti s strani naše organizacije in naših tovarišev. Ta mesec pohiti še ena ekskurzija češkoslovaških tovarišev v našo državo.
— Predsedstvo J. U. U., sekcija Ljub« Ijana, pri načelniku prosvetnega oddelka ban« s ce uprave g. Jos. Mariju. V imenu J. U. U., sekcije Ljubljana so se zglasili pri g. na« čelniku dne 6. avgusta t. 1. tovariši predsed* nik Ivan Dimnik, tajnik Jos kobal in član upravnega odbora Janko Pola k. Pozdravili so g. načelnika kot novega šefa prosvetne banske uprave ter so ga naprosili, da bi vedno upošteval tudi privatno inici« jativo udruženja, kar mu pač ne bo težko, ker je poznan kot mož reda in pravice, katera stremljenja ima tudi udruženje. V daljšem medsebojnem izmenjavanju misli so se načelno obravnavala vprašanja nameščanj, odseka za narodno izobraževanje pri prosvetnem oddelku, kmetsko in gospodinjsko nad. šolstva, nadzornikov in preglednikov, šolskega radia, izhajanja »Prosvete«, stalne banovinske razstave učil in učnih pripomočkov, stanovanja in kuriva, osobito z upravitelji po.ročenih učiteljic in »Popotnika«. G. načelnik je priznal delo in potrebo organiza« cije, katere nasvete bo vedno rad upošteval v svrho stremljenj k redu in pravici.
Naročajte
vse potrebščine potom
Učit. gosp. poslovalnice!
Naša gospodarska organizacija.
—g Članom Učit. Samopomoči. V prvih dneh avgusta. 1931. ste prejeli položnice za 250 —253. smrtni slučaj v znesku 21 Din, za za-lonske pare 41 Din. Umrli so sledeči člani: Ana Pire, Ljubljana, Rafaela Zupančič, Pre« serje, Martin Majcen, Maribor in Ivan Gantar, Ljubljana. Vse štiri posmrtnine so zna« šale 50.930 Din. Društvena uprava prosi vse člane, zlasti šc one z večjimi zaostanki, da takoj poravnate predpisane članske prispevke. — S položnicami ste prejeli tiskovino pristopnica v podpis. Društvo U S. se je 29. junija 1931. prostovoljno razšlo taicoj na to pa ustanovila zadruga U. S., ki bo vršila podporno nalogo v bodoče tako kot do zdaj. Podpišite pristopnice (po pojasnilu) in jih
I »lil . ------fMI-ff-^raMiag -TSnrffi-fr •i f"i TI - lini*«« m«
obalne obleke in kar še spada k morju. Oba fanta sta jo odbrusila v trgovino s kolesi vprašat kako in kaj. Jaz pa sem jo mahnil v najbližnjo banko. Tam mi sicer niso srečke vnovčili. pač pa so mi obljubili, da jo bodo poslali društvu, ki je srečke izdalo v »svrho vnovčenja«, kakor je strokovni izraz za take reči Naj le par dni počakam, so rekli. Take reči da se hitro urede.
Čakali smo vsi potrpežljivo in študirali kurz ratne štete. Še moj najmlajši se je v teh dneh tega naučil.
Po treh dneh me pokličejo na banko. »To gre pa hitro,« dem in se javim zadevnemu uradniku. Ali kmalu bi me bila kap! Namesto ratne štete v nominalni vrednosti 10.000 Din mi ta človek izroči — eno tobačno srečko v vrednosti 10 Din.
»To je pomota!« zajecljam. On pa zmi-gne z rameni in pravi:
»Pa rekurirajte, morda je res pomota!«
»Seveda bom,« pravim in vložim ugovor. Doma pa ne povem ničesar — kadarkoli zvedo, bo vedno prezgodaj. Po par dneh prejme banka naslednji odgovor:
»Na pismo banke od 7. julija 1931., od« nosno izvučenog i izdatog zgoditka na srečku serija II. br. 28 240 izveštavamo: Vaš komi« tent, pogrešno je razumio sadržaj izložen na srečči. To nije plan zgoditaka, nego samo klasificiran sadržaj zgoditaka po vrsta« ma i po vrednosti, da igrači mogu videti, šta se u srečnom slučaju daje. — Po tome sa«
vrnite društveni upravi. Če kak član tiskovine ni prejel, naj jo zahteva od uprave. — Za člane, ki so bili 29. junija 1931. v dru« štvu, plača delež 10 Din zadruga sama, novi priglašenci (člani) morajo pa poleg sedanjih sprejemnih pristojbin nakazati še 10 Din za delež, ki se jim ob izstopu vrne, ob smrti pa s posmrtnino izplača njihovim dedičem. — U. S. ima danes 2546 članov. Pripomnim, da je že več priglašencev pripravljenih za sprejem, ki se more izvršiti šele takrat ko bo zadruga priznana in vpisana v zadružni re« gister
POROČILO O OBČNEM ZBORU UČITELJSKE GOSPODARSKE POSLOVAL«
NIČE, r .z. z o. z. V MARIPORU,
ki se je vršil dne 3. julija t. 1. ob YA9. uri v prostorih Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Predsedoval tov. Hren Anton, poročala pa sta o delovanju tovariša Lovše in Womer.
Prvi je podal tajniško poročilo, in sicer
0	delovanju poslovalnice v prvem poslovnem letu. Razložil je nato, kako se je članstvo seznanjalo o pomenu UGP. Navajal je tudi neprilike, ki so ovirale večji razmah te usta« nove. Pojasnjeval je članstvu, kako naj po« stopa pri naročilih in slednjič je tudi razložil postopek pri razdelitvi provizije med zadru« garje^
Tov. Womer pa je podal blagajniško poročilo o prejemkih in izdatkih. Nadalje je povedal, koliko je že plačanih deležev, koliko ima že UGP pristopnic in o sprejemanju zadružnikov. Pojasnjeval je, kako so plačevali trgovci dogovorjeno provizijo in s katerimi trgovci ima UGP že vse trgovske zveze. Slednjič pa je še pojasnil izdatke za inventar in pisarniške stroške.
K obema poročiloma je otvoril tovariš predsednik debato, ki so se je živahno ude« leževali in kazali zelo veliko zanimanja to« variši: Schell. Mavric Gallob, Golež, Brezo-var, Grum, Štravs, Kopač in dr. Vsem tem so odgovarjali in pojasnjevali predsednik in oba poročevalca natančneje sledeče:
a)	Kako postopamo pri naročilih potom UGP.
b)	Kako je bila določena provizija na« ročnikom po načinu, ki sta ga sklenila skupno upravni in nadzorstveni odbor.
c)	O upravnih stroških.
č) O trajni razstavi učil potom UGP.
d)	O razdelitvi čistega dobička na oba Učiteljska domova, na organizacijo in na re« zervni sklad po enakih delih, kakor to dolo« čajo pravila UGP.
e)	Razjasnilo se je tudi, da je pri vseh naročilih pooblaščenec upravičen kot zadru-gar naročevati potom UGP vsakovrstne po« trebščine.
Vsa ta poročila in vse ukrepe upravnega odbora so navzoči soglasno odobrili.
Nadzorstveno poročilo je podal tov. Ši-ianec Ludovik. Nadzorstveni odbor je imel 5 sej. Od teh sta bili dve skupni seji z uprav« nim odborom. Pri dveh sejah nadzorstvenega odbora dne 19. marca 1930. in 25. marca 1931. so bile pregledane knjige in poslovanje UGP. Pri zadnji teh dveh sej se je preizkusil računski zaključek. Ugotovilo se je, da so knjige, blagajna ter računski zaključek v redu. Zato predlaga občnemu zboru, da izreče upravnemu odboru za prvo poslovno leto ab« solutorij.
Nato je prečital tov. Womer še računski zaključek postavko za postavko.' Občni zbor je bilanco soglasno odobril
Bilanca pa je bila že itak poslana vsem okrajnim učiteljskim društvom v razpravo, zato je tukaj ne priobčujemo več.
Za bodoče poslovno leto so v upravnem odboru: Hren Anton, Womer, Lovše, Rado Grum in Štravs Kari; nadzorstveni odbor pa tvorijo: Polak Janko, Šijanec Ljudevit, Ma« rok Lojze, Klemenčič Jože, Tajnik Miloš
Na predlog tov. Mavrica se sklene, da všina provizije naročnikom v splošnem ostane kakor doslej, sicer pa naj se to v bodoče omeji oziroma naj se izplačuje dogovorno z naročniki. Tov. Grum govori o delovanju zaupnikov pri društvih. Tov. Hren pa priporoča JUU. naj se v gospodarski odsek izvo«
1	jo iv'ani ki bodo vneti delavci v prid UGP.
Navzoči so tudi z odobravanjem vzeli na znanje poročilo, da je pričela za bodoče poslovno leto poslovati UGP tudi v Ljublja« ni. Vodil jo bo tov. Marok, ki posluje v Uči« teljski tiskarni.
držaju na prvom je mestu premija, a ne pod br. 1; na drugom mestu glavni zgoditak, a ne pod br. 2; na trečem mestu 5 zgoditaka po 10 obveznica a ne pod br. 3. i td. sve manji i manji zgoditci i na kraju je rečeno: »I još 1300 raznih zgoditaka« ... što najbolje dokazuje, da taj ceo sadržaj nije plan zgoditaka i da prema tome ne mogu se ni tra« žiti zgodici po redi, kojim su izloženi na srečči, jer nisu stavljeni po nikakvim nume-rama. Plan zgoditaka izradjen je posebno i prema njemu glavni zgoditak je pod br. 301; pa tako i ostali zgodici rasporedjeni su tako, da su veči i manji pali na razne brojeve. — Napominjamo, da do sada još niko nije na« pravio ovakovu primedbu, niti društvo ima nameru ni račun, da koga ošteti. — Molimo da se veruje u potpunu pravilnost ovoga tu-mačenja, a radi još boljeg uverenja prilaže« mo i srečku.«
Tega pisma sicer ne razumem, vem le to, da imajo oni prav in jaz ne. In še to vem, da me je ljuba sreča stala 75 Din, ako pri« štejem še stroške za banko, ki so znesli 25 Din.
Ko sem tega dne povedal doma, kako in kaj ni padla nobenemu žlica iz rok in tudi plesal ni nihče.
Le to je moja žena rekla, da ne mara več srečk v hišo. Jaz pa nestrpno čakam, da se mi na vratih prikaže kaka prodajalka srečk.	J. Ribičič.
Stev. 3.
Učiteljski pravnik.
—§ Ali so občine dolžne dajati kurivo V6emu učiteljstvu?
O tem vprašanju, ki živo interesira vse naše podeželske občine in učiteljstvo, je razsodilo upravno sodišče za Slovenijo v Celju na tožbo občine Šmartno ob Paki dne 17. ju* nija t. 1. v prilog učiteljstvu, da so namreč občine na deželi dolžne dajati kurivo ne le upravitelju in šolskemu slugi, ako stanujeta v šolskem poslopju, marveč vsemu učitelj* stvu Z ozirom na načelno važnost te raz* sodbe priobčujemo v nastopnem doslovno razloge, s katerimi je upravno sodišče svojo razsodbo utemeljilo:
Razlogi razsodbe:
Zupan občine Šmartno ob Paki kot pred* sednik krajevnega šolskega odbora je obvestil upraviteljstvo šole v Šmartnem ob Paki, da se bo dajanje kuriva, odnosno izplačeva« nje prispevkov za kurivo učiteljstva ukinilo, že izplačani prispevki pa da se bodo odtegnili pri izplačilu stanarine, ker krajevni šolski odbor ni pravilno tolmačil § 84. zakona o narodnih šolah.
Sreski načelnik v Gornjem gradu je z odlokom z dne 7 januarja 1931., P. br. 916/1 ta ukrep razveljavil, ker so v smislu odloka ministrstva prosvete O. N. br. 74.504 od 20. oktobra 1930. šolske občine dolžne dajati kurivo učiteljstvu od 1. februarja 1930. dalje, ker so bili krajevni šolski odbori z okrožnico kr. banske uprave IV. S. No. 1038/2 od 19. septembra 1930 izrecno opozorjeni na to, da stavijo v svoje proračune v to svrho primerne .zneske.
Proti temu odloku se je županstvo Šmart* no ob Paki pritožilo na kr. bansko upravo, ki pa z odločbo z dne 31. januarja 1931. IV. No. 1240/1 pritožbi ni ugodila ter odredila, da se dodeli učiteljstvu na šoli v Šmartnem ob Paki kurivo po odloku ministrstva prosvete z dne 20. oktobra 1930. O. N. br. 74.504, to je za čas od 1. aprila 1930 dalje.
Zoper to odločbo, ki je bila odpravljena dne 12. februarja 1931., je županstvo občine Šmartno ob Paki dne 14. marca 1931., torej v odprtem roku vložilo tožbo na upravno sodišče. V tožbi navaja, da odločba kr. banske uprave ni v zakonu osnovana, kajti
1.	§ 23. zak. o narodnih šolah, ki tiksa* tivno našteva vse dolžnosti šolske občine, določa glede dobave kuriva le, da mora šolska občina dajati kurivo za šolo ter za upravitelja in za šolskega slugo, ako stanujeta v šolskem poslopju, ne pa tudi za ostalo uči* teljstvo;
2.	če bi, kar pa tožiteljica zanika, § 84. navedenega zakona naložil šolski občini dolž* nost do dobave kuriva za učiteljstvo, ki ne stanuje v šoli, toženo oblastvo zaradi nedo* stajanja potrebne zakonite pooblastitve ni bilo upravičeno določiti izmero kuriva, ki bi ga imela šolska občina učiteljstvu dobaviti.
Pri presoji tožnih točk je upravno sodi* šče nastopno poudarjalo:
Po § 22. zakona o narodnih šolah mora upravna občina dati potrebno zemljišče za učiteljska stanovanja, šolska občina pa mora po § 23 tega zakona sezidati in vzdrževati šolska poslopja, v katerih morajo biti tudi stanovanja za učitelje in za sluge ter dajati kurivo za šolo, upravitelja in sluge» če stanujeta v šolskem poslopju. Po § 29. odstavek 1. mora imeti vsaka šola poleg upravitelje* vega stanovanja toliko predpisanih sta* novanj za učitelje, kolikor je posebnih od* delkov, kakor tudi stanovanje za enega slugo, a po 2. odstavku tega §-a sme v mestih in trgih dajati občina namesto stanovanja stanarino. Po predpisih § 84. zakona o narodnih šolah imajo vsi državni učitelji narodnih šol pravico do stanovanja, odnosno do stanarine po §§ 23. in 29. tega zakona in na kmetih tudi do kuriva (»pravo na stan, odnosno sta* narinu po § 23, i § 29. ovog zakona, kao i na ogrev po selima«) Kjer na kmetih (u selima) šola še nima stanovanj za učitelje, mora po § 173. odst. 2. občina plačevati kot stanarino vsakemu učitelju po 150 Din na mesec. Stanarina po §§ 29. in 84. tega zakona gre v smislu § 174. učiteljem od 1. aprila 1930. in so jo morale občinske uprave takoj po razglasitvi zakona o narodnih šolah postaviti v ustrezne občinske proračune
Ni dvoma, da zakon v toliko, v kolikor ureja vprašanje finančnih obremenitev za narodne šole, tako glede obsega teh bremen kakor tudi glede neposrednega obvezanca, ni zadostno jasen ter da se poedini predpisi zaradi nepopolnosti ne ujemajo v zadostni meri med seboj. Kar se tiče vprašanja, komu se mora dajati kurivo, se je treba ozirati na predpise § 23., točka 3., in na predpise § 84. zakona o narodnih šolah. Upravitelju in šol* skemu slugi, ako stanujeta v šolskem poslop* ju, pripada brez razločka, gre li za šolo na kmetih (»u selima«) ali za šolo v mestu in trgu (»u varošima i varošicam«), kurivo. Gle« de šol na kmetih (»u selima«) pa je določeno, da pripada vsem državnim učiteljem brez razločka, gre li za upravitelja šole ali za uči* telja in stanuje li upravitelj ali učitelj v šoli ali ne, pravica do kuriva. Ne pripada torej kurivo a) ne upravitelju ne slugi v mestih in trgih, ako ne stanujeta v šolskem poslopju, dalje b) ne učitelju v mestih in trgih in kon* čno c) ne slugi na kmetih, ako ne stanuje v šolskem poslopju. Predpisi § 23. in § 84. si torej ne nasprotujejo, marveč se le spopol-njujejo, dasi bi bilo gotovo želeti, da bi bo* disi § 23. (dolžnosti šolske občine), bodisi § 22 (dolžnosti upravne občine) in ne le § 84. uredil vprašanje dajanja kuriva učiteljem na kmetih. Prvi odstavek v § 84. se sicer res skli* cuje na §§ 23. in 29., vendar velja to sklice* vanje na ta paragrafa le za dajanje stanovanja, odnosno stanarine, ne pa za dajanje kuri* va. Iz besednega reda predmetnega predpisa (»pravo na stan, odnosno stanarinu po § 23.
i § 29. ovog zdkona, kao i na ogrev po seli* ma«) sledi, da se besede »po § 23. i § 29. ovog zakona« nanašajo le na pravico do stanova* nja in do stanarine, ne pa na pravico do kuriva. Ne le S 29, nego tudi § 23., točka 1., predpiše šolskim občinam, da skrbe za učiteljska stanovanja, zaradi česar ni nujne po* trebe, da bi se navzlic drugačnemu besedne* mu redu tudi predpis § 84 o dajanju kuriva nanašal le na one slučaje, ki jih omenja § 23., točka 3., zakona o narodnih šolah. Dalje je treba upoštevati, da se predpis § 84. o pravici vseh državnih učiteljev narodnih šol na kme* tih do kuriva že zavoljo tega ne more nana* šati zgolj na slučaje § 23., točke 3., ker ta točka gotovo ni imela v mislih le upravitelja in šolskega slugo na kmetih. Veljata pač v polnem obsegu oba predpisa o kurivu, tako § 84. kakor § 23., točka 3., brez omejitve. Upravno sodišče je vsled tega naziranja, da je § 84. zakona o narodnih šolah samostalno brez zveze s tretjo točko v § 23. uredil vprašanje dajanja kuriva, dasi javnopravna edi* niča, ki ima dajati kurivo, ni zadostno točno označena in se da šele z logičnim tolmače* njem v duhu zakona z analogno uporabo 23., 25. in 29. in zlasti § 127., točka 17., sklepati, da je šolska občina in posredno upravna občina dolžna skrbeti za omenjeno kurivo.
2. Gotovo predpis o pravici do kuriva ni zadostno točen za neposredno uporabo, ker ne določa količine kuriva, ki je potrebno za dovoljno ogrevanje stanovanja in za kuho onim, ki imajo lastno gospodinjstvo ali si sami kuhajo. Količina v ta namen potrebnega kuriva je v različnih delih naše obsežne in razne klimatične pasove obsegajoče države različna. Zakon o narodnih šolah je mini* strstvo prosvete tudi pooblastil, da izda obči pravilnik za uporabljanje tega zakona, ki je takoj po razglasitvi v »Službenih Novinah« stopil v veljavo. Tak zakoniti predpis, ki namenoma ne uredi do vseh podrobnosti kakšen pravni odnošaj in prepusti določitev po* drobnosti upravni oblasti, je pač predpis o količini kuriva. V kolikor minister prosvete ni z zgoraj navedenim občim pravilnikom spopolnil ta predpis, je smela pač kr. banska uprava izdati podrejenim šolskim oblastvom službena navodila, kakšno količino kuriva je treba odmeriti državnim učiteljem na kmetih. Tako navodilo po svojem bistvu ni ničesar drugega kakor opozorilo, pod kakšnimi po* goji bodo sreski načelnik ali banovinski šol* ski odbor (kr. banska uprava) po § 25. zakona o narodnih šolah odobrili proračun šolske občine in reševali pritožbe glede proračuna, v kolikor se proračun nanaša na dajanje ku* riva. S takimi opozorili in navodili se pa ne morejo kršiti pravice upravnih občin. Šele potem bi upravna občina mogla v rednem in* stančnem teku uveljavljati svoje pomisleke zoper to ureditev količine kuriva za učitelj* stvo, če bi kraljevska banska uprava, odnosno sresko načelstvo v konkretnem primeru od* redila količino kuriva. V danem primeru pa sresko načelstvo v odloku od 7 januarja 1931. P. br. 916/1 o tem vprašanju sploh ni odločilo, nego je bil predmet tekočega upravnega postopka le vprašanje, ali gre vsem učiteljem osnovne šole v Šmartnem poleg stana* rine tudi pravica do kuriva ali ne. Le o tem je tudi odločila kr banska uprava na pritož* bo prizadete občine, ne pa o količini kuriva. Le mimogrede v razlogih svoje odločbe je kr. banska uprava omenila, da je tudi v svojem razpisu na vsa sreska in mestna načel* stva in na vse krajevne šolske odbore od 5. januarja 1931. IV. No. 12.624 glede začas* ne določitve največje uporabne količine ku* riva za vse šolske upravitelje in učitelje za* stopala stališče, da ni le šolskim upraviteljem, ki stanujejo v šolskem poslopju, dajati kurivo.
Tožiteljica torej ni upravičena, da nepo* sredno osporava določitev količine neobhod* no potrebnega kuriva po kr. banski upravi. Neosnovana pa je druga tožna točka tudi v toliko, v kolikor trdi, da se § 84. glede daja* nja kuriva začasno še ne da izvrševati, ker se količina kuriva še ni na zakonit način določila. Iz gorenjih izvajanj je razvidno, da je mogoče § 84. izvrševati tudi brez izvršilne uredbe ministrstva prosvete.
Iz navedenih razlogov je upravno sodišče moralo tožbo zavrniti zaradi neosnova* nosti.
Olje zoper prah
za šole, vodenočisto dobavljam kilogram po 5 Din. Embalažo posodim brezplačno Weber, Ljubljana, Prečna ulica.
—§ Vprašanje. Ali morajo staroupoko-jenci vložiti posebno izjavo, da bodo vpla« čevali v pokojninski sklad in kdaj? — Odgovor: V pokojninski sklad so dolžni vplače« vati le upokojenci (§§ 135. in 272. uradniške* ga zakona), ki jim je bila odmerjena pokoj* nina po uradniškem zakonu z dne 31. julija 1923. Vsi ostali upokojenci pa lahko vpla* čujejo. Za vplačevanje v pokojninski sklad bi prišli v poštev samo oni staroupokojenci, ki so šli predčasno v pokoj in bi z vplače* vanjem zvišali % za odmero rodbinske pokojnine. Glede načina takega vplačevanja izidejo gotovo v kratkem od merodajnih oblasti potrebna navodila, zato počakajte dotlej.
		
Na delo za naš		dom 1
Vsa naročila potom U.G.P-		
		
Stanovska organizacija JUl)
Iz društev:
Poročila:
+ LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRU« ŠTVO je zborovalo dne 18. junija t. 1. od 8. do 12. ure na II. mestni deški osnovni šoli v navzočnosti 96 članov s sledečim dnevnim redom: 1. Predavanje o dunajskem šolstvu.
2.	Sodobna mladinska telovadna vzgoja.
3.	Situacijsko poročilo. 4. Volitev delegatov 5. Predlogi in nasveti. 6. Slučajnosti.
Tov. Mihelič je podal v glavnih obrisih precej jasno sliko sedanjega dunajskega šol* stva s posebnim ozirom na obrtno-nadalje-valno šolstvo. Precej obširno poročilo je raz* delil v sledeča poglavja: 1. Izvedba šolske reforme. 2. Dunajsko osnovno in obrtno-na-daljevalno šolstvo. 3 Mladinsko in socialno skrbstvo. 4. Stanovanjska politika, kolikor je v zvezi s šolsko reformo. — Predavanje je bilo sprejeto z odobravanjem in željo, da se natisne.
Po predavanju je pozdravil predsednik tov. Lavrenčič iz Maribora, ki je podal prav zanimivo poročilo o sodobni mladinski telo* vadni vzgoji v teoretičnem in praktičnem pogledu v splošno zadovoljstvo vseh navzo* čih. Praktičnemu nastopu z učenci III. raz* reda tukajšnje osnovne šole je sledil razgo* vor, med katerim je dodal predavatelj še nekatera pojasnila. Predavatelj je žel za svoj trud splošno odobravanje.
Predsednik je nato podal poročilo o seji širjega sosveta v Mariboru, prečital in po* jasnil vse došle dopise poverjeništva ter predvsem omenil prilagoditev našega društva predpisom čl. 76. in 345. čin zakona s pri* pombo, da se bo vršil meseca septembra občni zbor, kjer bomo sklepali o reorganizaciji društva v smislu čl. 46. in 30./2 pravil JUU.
Sledile so volitve delegatov. Soglasno so bili izvoljeni: Mihelič Josip in Likozar Jožica delegata, Lavrič Pavel in Ribičič Roza pa na* mestnika za banovinsko in državno skup* ščino.
Po volitvah se je razvil živahen razgovor o vseh važnejših in perečih stanovskih zadevah. Sprejet je bil tudi predlog tov. Engel« manove, ki se glasi:
»Ministrstvo prosvete blagovoli izdati srednjim šolam odlok, da se sme sprejeti iz IV. in V. razreda osnovnih šol v I razred srednjih šol tudi vse one učence in učenke, ki imajo v petju črto ali opombo slab posluh, ker je tem učencem po dosedanjih predpisih onemogočeno študirati na srednjih šo* lah. četudi imajo sicer same odlične in prav dobre rede. Takšnim učencem se godi velika krivica tudi zato, ker je petje le v ¡1. in II. raz* redu srednjih šol obvezen predmet.« Mlekuž Vek., preds. Mihelič Josip, tajnik.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SVE* TOLENARTSKI OKRAJ je zborovalo dne 6. junija 1931. v prostorih g. Šikerja na Moč* ni pri Sv. Marjeti ob Pesnici — Navzočih je bilo od 54 članov 25, t. j. 47%.
Po prečitanju došlih dopisov je poročal predsednik o seji širjega sosveta v Mariboru.
Nato je predsednik obširno poročal o reorganizaciji UJU v »Jugoslovensko učiteljsko udruženje« ter tolmačil nova pravila, ki jih je sprejela glavna skupščina dne 22. av* gusta 1930. in jih je odobril g. minister pro* svete. Ta pravila so popolnoma v skladu s členi 76. in 345. uradniškega zakona od 31. marca 1931. ter se mora tudi naše društvo reorganizirati v smislu teh pravil Društvo se bo imenovalo »Jugoslovensko učiteljsko udruženje — sresko učiteljsko "društvo mari* borskega sreza levi breg za sodni okraj Sv. Lenart v Mariboru«. Društvo vztraja na tem, da se na letošnji glavni skupščini spremeni 3. odstavek čl. 2. pravil v toliko, da ostane glede onih sreskih učiteljskih društev, ki niso na sedežih šolskih nadzornikov, pri starem.
Predsedniku naroče, naj zastopa to mnenje društva na letošnji banovinski in glavni skupščini.
V smislu čl. 28. novih pravil bo zastopal društvo na letošnji banovinski skupščini v Ljubljani, ki se vrši 2., 3. in 4. julija, tčr na glavni skupščini v Beogradu, 24. i n25. avgu* sta, tov. predsednik, oizroma če bi bil on za* držan tov. podpredsednik, ker pošljejo društva, ki imajo do 99 članov, samo predsednika, oziroma njegovega namestnika na banovinsko in glavno skupščino.
Učiteljskemu domu v Mariboru se po* kloni znesek 150 Din namesto venca pokoj* nemu tov. Mavriču.
Po tem zborovanju se je vršilo skupno zborovanje z učiteljskim društvom za mari* borsko okolico.
Fr. Golež, preds.	Josip Golob, tajnik.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MEŽIŠKO DOLINO je zborovalo dne 6. junija v šoli na Lokovici. Poleg običajnih točk dnevnega reda je bila še kot posebna točka: Predlogi za pokrajinsko skupščino.
Navzočih je bilo od 55 članov 19, t. j. 34%.
Na zborovanje je prišel tudi tov. glavni tajnik Kobal, ki je podal situacijsko poročilo ter dajal razna pojasnila in nasvete glede organizacijskega dela in uradniškega zakona pravnih in osebnih zadev pos. članov. Razvila se je živahna debata, v katero so posegli tov. Kopriva, Gallob, Višec, Gačnik. O občnem zboru Pedagoške centrale v Mariboru je pre* daval tov. Višec in je priporočal pristop. Sklenemo, da pristopimo z novim šolskim letom vsi. V zvezi s tem poročilom se razvije debata o »Popotniku« in smo mnenja, da bi bilo za revijo kot je »Popotnik« mnogo bolje, da jo izdaja Pedagoška centrala, kot pa organizacija.
Predavanje, oziroma poročilo tov. Višca je bilo umestno, da se bolj spoznamo s to
pedagoško institucijo. Za pokrajinsko skup* ščino stavlja tov. Kopriva sledeči predlog: »Naš rod« in »Mladinska Matica« naj bi se naročali tudi posamič, ker revni rudarski in kmečki otroci ne zmorejo naročnine za obe mladinski ediciji
Tov. Doberšek*Pišec predlagata: »Popot* nika naj se izloči iz organizacije ter izroči Pedagoški centrali.
Organizacija naj se peča le z materijel* nim položajem učiteljstva s samoizobrazbo in naj ustanavlja javne knjižnice. Skrbi naj, da bo učitelj bolj učitelj kot pa izvenšSlski delavec. Končno podaja tov. Kopriva nekaj le* pih misli o »Novi šoili in redovanju«.
Predlogi sprejeti na zborovanju 6. ju* nija 1931.
1.	Ker so bili po mnogih šolah, posebno v obmejnih industrijskih in kmetskih krajih otroci prikrajšani s tem, ker je uveljavila lan* ska pokraj skupščina sklep, da se združita »Naš rod« in Mladinska Matica, s čimer je bila izključena ločena naročitev in bila s tem mnogim onemogočena naročitev, se predlaga, naj se ta sklep razveljavi in omogoči tudi ločena naročitev publikacij.
2.	Organizacija naj se peča v glavnem z materijalnim in pravnim položajem učiteljstva, s samoizobrazbo in naj gleda tudi na naše šolstvo v inozemstvu.
Skrbi naj, da bo učitelj bolj učitelj kot pa izvenšolski delavec.
Gallob, t. č preds. Iv. Lebič, t. č. tajnik.
+ SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA vzhodni del je zbo* rovalo dne 17. junija 1931. ob 9. uri v osnovni šoli v Mostah. — Navzočih 80 članov od 111, t. j. 72%.
Dnevni red: 1. Poročilo o seji širjega sosveta po predsedniku tov. Kosinu. 2. Volitev delegatov. 3 Predlogi za banovinsko in državno skupščino. 4. Predavanje tov. Vode* tove: O sodobni ženi.
Ad I. Tov. predsednik poroča podrobno o seji širjega sosveta v Mariboru, kar vzame učiteljstvo na znanje.
Le pri točki — o statistiki izvenšolskega delovanja učiteljstva — vztraja članstvo pri že podanih izjavah.
Z ozirom na zadnjo okrožnico glede udejstvovanja pri Sokolu, je govoril znani ve« ščak na tem polju tov. Fr. Trost. Idealnim mislim in besedam se pridružuje tudi član* stvo, zato se tov. predsednik govorniku iskre* no zahvali za pojasnila
Ad II. Na banovinski skupščini bosta zastopala društvo kot delegata tov. predsednik Kosin in tov. Flajs, na državni skupščini pa tov. Lulik in Jarčeva, namestnica je tov. Tomšičeva.
Ad III. Predlogi za banovinsko skup* ščino so:
1.	Program organizacije naj se omeji na naloge, ki so bistveno stanovske in naj se v skladu s to omejitvijo zniža članarina. Od* klanjamo vsake nove obremenitve in želimo, da se reducira proračun, v kolikor je to brez škode za stvarno delo možno. Vsem delega* tom se obvezno naroča, da to stališče odločno zastopajo. Podrobnosti prepuščamo dele-datom za ukrepanje.
2.	Organizacija posreduj, da se enako delo nagradi enako in se draginjske doklade priznajo v polni meri ne glede na službeni kraj ali skupno gospodinjstvo
Ad IV. Predavanje tov. Vodetove »O so* dobni ženi«. Izvajala je sledeče: Sodobne žene, njene duševnosti in njene borbe za enakopravnost ni mogoče razumeti, če ne poznamo žene preteklih generacij v njenem bistvu ter njenega stališča napram možu in • družbi. To stališče je krivo da je še danes žena bolj pasivna kot bi smela biti pri današ* njih razmerah, ki so jo postavile v središče pridobitnega dela, često tudi v areno političnega življenja.
Ženino mesto je ob strani moža*tovariša, bodisi v pravicah, a tudi v delu, bodisi v službi ali v javnem udejstvovanju. To geslo mora veljati zlasti za učiteljico, kajti njeno delo med narodom je vsaj tako ali pa še bolj važno kot ono njenega moškega tovariša, saj učiteljica vzgaja žene, voditeljice bodo* čega rodu.
Za organiziranje takega dela ni treba učiteljici posebnega strokovnega znanja, dovolj je, da ima jasen pogled za potrebe svo* jega kraja.
Zborovalci so pozorno sledili predavanju in niso štedili s pritrjevalnim aplavzom.
Kot dodatek k referatu želi članstvo za jesensko zborovanje slišati temo: Kako pri« praviti učiteljstvo za delo med ljudstvom; kot predavatelja se naprosita tov. Erjavec in tov. Jurančič
M. Kosin, preds.	A. Celnar, tajnica.
H- LITIJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO
je imelo svoje peto letošnje zborovanje dne 6. junija t. 1. v Šmartnem pri Litiji.
Navzočih 112 članov, t. j. 95% in ostalo neorganizirano učiteljstvo, vsega 132.
Učiteljstvo se je zbralo v okusno okra* šeni dvorani Sokolskega doma, ker je bil drugi del zborovanja manifestacija 10 letnice nadzorniškega delovanja tov. Iv. Bezeljaka.
Tov. predsednik je točno ob 9. uri otvo-ril zborovanje, na katerem so se obravnavali došli dopisi in ostale tekoče zadeve. Nato je povzel besedo tovariš Pahor kot referent za prosvetni odsek ter razvil svoj načrt, ki naj bi se začel izvajati s prihodnjim šolskim letom.
Za podlago celotnemu izobraževalnemu delu si zamišlja referent organizacijo preda* vateljev-tovarišev in potovalne knjižnice, katerih centrala naj bi bila okrajna učitelj« ska knjižnica. O poročilu tov. Pahorja se je razvila živahna in dolga" debata o pravici uporabe okrajne učiteljske knjižnice. Ker se okrajna učiteljska knjižnica preurejuje in dela nov seznam, predlaga tov. J. Župančič
naj se definitivni sklep v tej zadevi odloži na občni zbor. Predlog se sprejme, tov Pahorju pa izreče predsednik zahvalo za njegovo prizadevanje.
Na dnevnem redu je nato volitev dele« gatov. Za vsako skupščino se izvolita dva delegata in dva namestnika. Namestnica bla« gajnika pa pozove vse zamudnike, da urede svoje dolžnosti. napram društveni blagajni.
Nato otvori predsednik slavnostni del zborovanja ter pozdravi navzočega g. sres« kega poglavarja vladnega svetnica Fr. Pod« boja, kot zastopnika kraljevske vlade, šmar-skega župana g. Drčarja ter slavljenca tov. I. Bezeljaka in prečita še brzojavne čestitke g. banskega nadzornika Rapeta, poverjeni-štva UJU, bivše tovarišice Turk«Dolinarjeve, tov. Bernarda Andoljška in ostalih tovari-šev(ic), ki so brzojavnim potom izrazili svoje čestitke in pozdrave
Trije učenci šmartinske šole se poklonijo jubilantu v imenu šolske dece ter mu izroče šopek vrtnic, tajnica pa preda slav-ljencu v, usnje vezan album vseh šol v srezu kot poklon celokupnega učiteljstva sreza.
Za tem povzame besedo g. sreski pogla« var ter očrta težavno delo slavljenca in njega neumorni trud v službi naroda in domovine ter zaključi s pozivom na navzoče s trikratnim »Zivio« na Nj. Vel. kralja.
G. župan pozdravi slavljenca in izrazi svoje veselje, da si je učiteljstvo že ponovno zbralo Šmartno za svoja posvetovanja v kulturnem delu, h kateremu želi božjega blago» slova in uspeha tako jubilantu kot zboro« valcem.
Ginjen se zahvali slavljenec govornikom in učiteljstvu za prijateljska čuvstva po« udarjajoč v svoji skromnosti, da je vršil le svojo dolžnost, v svojem uradovanju pa je dajal prednost tovariški dobrohotnosti, s ka« tero je vedno več dosegel kot z uradno strogostjo.
Svoj govor zaključi z apelom na navzo« če, da naj se vsak zaveda svoje vzvišene dolžnosti napram narodu in domovini in ta zavest bo najboljši kažipot in nadzornik.
Za zaključek zapoje ves zbor pred okra« šeno sliko vladarja in vladarice »Bože pravde« ter se poda nato k skupnemu obedu na
SPOMINJAJTE SE UČITELJSKIH DOMOV
V LJUBLJANI IN MARIBORU.
vrt g. Robavsa, kjer je potekel Čas popoldneva v tovariških razgovorih, nagovorih in domo« ljubni pesmi vse prehitro. Za vse so bili neizbrisni vtisi, polni vzpodbude za nadaljno delo.
Pelko M., t. č. preds. Vrščaj Z., t. č. tajnica.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA BRE« ŽIŠKI SREZ je zborovalo 6 julija 1931. v Sevnici.
Statistika: V srezu je 120 učnih moči, včlanjenih 111, navzočih 63, t. j. 57%.
Pred Sokolskim domom je zbranemu učiteljstvu tov. Lavrenčič iz Maribora prikazal s sokolsko deco, kaiko nam je postopati pri telovadnem pouku, da dosežemo čim več zanimivosti in veselja do predmeta Po nastopu je imel v domu predavanje, v katerem je tolmačil prejšnja izvajanja s pedagoškega, higienskega in anatomskega gledišča.
Pred prehodom na ostali dnevni red omeni tov. predsednik, da je zapustil naš srez bivši tov. nadzornik Drnovšek, ki je 28 let plodonosno deloval med nami kot naš tovariš, bivši odbornik in društveni predsed« nik. Nemalo je bilo njegovo delo v društvu, veliko na odgovornem mestu. V imenu vseh, ki so imeli kot tovariši in službeno stike z njim, se mu tov. predsednik iskreno zahvali, želeč mu na novem službenem mestu obilo uspehov in srečno bodočnost. Za namestnika tov. Drnovška je bil iz naše srede imenovan tov. R. Ivanuš. K odlikovanju mu tov. pred« sednik iskreno čestita in izrazi željo, da bi pravo tovariško razmerje, ki ga je gojil do nas doslej, ohranil i v bodoče.
Članski seznam UGP še ni urejen Tov. predsednik apelira na vse zamudnike, da za« devo čimprej urede.
Reforma šole in poskusni razredi. Na« vzoče učiteljstvo je razpravljalo o vtisih, dobljenih pri hospitacijah v letošnjih poskusnih razredih tukajšnjega sreza. Iz de« bate, v katero so posegli tov. Železnik, Štravs, Gabrič, Dirnbek, Gomilšek, Ivanus, Zomer, Cirman, Grabeljšek, VadnaJ, Kna-pič, je razvidno splošno mnenje:
a)	Uspehi so po novih metodičnih smereh boljši od prejšnjih.
b)	Hospitacije naj se vrše tudi v višjih razredih.
c)	V uvajanju novih metodičnih smeri ne preidimo izkustev, ki nam jih nudi že ustaljena »stara šola«, temveč jih izboljšujmo vzporedno s kulturnim razvojem.
d)	Nujno po.trebna je reforma učiteljišč.
e)	Vsak učitelj se poslužuj metode, ki najbolj odgovarja sedanjim razmeram.
Ker še niso vse šole izpolnile statističnih obrazcev o izvenšolskem prosvetnem delu, tudi tov. referent ni mogel podati sklepnega poročila.
O seji širjega sosveta UJU z dne 30. ma« ja 1931. v Mariboru je izčrpno poročal tov. Gajšek, ki se je seje udeležil kot zastopnik našega društva.
Za delegata za pokrajinsko skupščino je bil izvoljen tov. Zomer, namestnica tov. Ma-rokova, za državno skupščino tov. Vadnal, namestnik tov. Peterlin.
Poverjenik društva Učiteljska samopo« moč za otroke poda navzočim potrebna pojasnila o delovanju te ustanove; tov. predsednik pa h koncu še čestita tov. Dolgan« Kovač k poroki izreče bratskemu sokolske« mu društvu v Sevnici zahvalo, da je odsto« pilo v uporabo Sokolski dom, naznani, da se bo vršil v oktobru društveni občni zbor po določilih novih pravil JUU in zaključi zbo« rovanje.
J. Knapič, t. č. preds M. Dirnbek, t. č. tajn.
+ SAVINJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO ZA VRANSKI OKRAJ je zborovalo dne 24. aprila 1931. na Gomilskem. Vpisanih 34 članov, navzočih 27, t. j. 79"41%. — Po uvodnih formalnostih in izrečeni dobrodošli« ci novopristopivšim članicam tov. Pavli Na« robe, Mariji Boštele in Jožici Krivogradovi poda tov. predsednik situacijsko poročilo, v katerem tolmači novi uradniški zakon, spre« membo v vrhovnem vodstvu UJU ter pred« stoječo reorganizacijo Udruženja v smislu novih pravil sploh konstatirajoč dobrine, ki nam: jih -prinaša novi uradniški zakon, od« nosno premembe v ustroju stanovske organizacije
Sledi predavanje predsednika Jarha o stanju kmetijskega šolstva v Jugoslaviji. Poudarja potrebo kmetijsko - strokovne iz« obrazbe, ki naj omogoči kmetu človeka do« stojno življenje, odnosno dvigne njegovo blagostanje in s tem blagostanje cele države. Predavanje je zajelo tudi pregled kmetijskega šolstva v Jugoslaviji. Končno naglasi potrebo po ustanovitvi kmetsko-nadaljeval-nih tečajev na sleherni šoli ter poda tudi navodila, kako se taki tečaji ustanavljajo.
Na predlog tov. Šege se sklene da zbere vsak upravitelj podatke o izvenšolskem de«
lovanju učiteljstva za svojo šolo ter jih poš« lje njemu kot prosvetnemu referentu za vranski okraj.
Tovarišica Jakšetova poroča o stanju sreske učiteljske knjižnice, ki se po dolgi odisejadi nahaja zopet na Vranskem. Knjige je vsebinski pravilno razvrstila in sestavila zadeven seznam, ki bo pri tov. Šegi na Go« milskem vsakomur na vpogled. Naj bi to* variši(ice) le pridno segali po knjigah! Za blagajniško imovino 240 Din pa se sklene nabaviti aktualne padagoške knjige.
Za prihodnje zborovanje, ki bo 6. ju« nija t. 1. sklene zbor naprositi tov. Vranca ali pa koga drugega za predavanje o pokretu za reformno šolo
Josip Jarh, t. č. preds.
(Poročilo prejeli 5. avgusta 1931. — Ur.).
HA» OGLASI
IHHHBMMMnHHHHHHBKV
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5' —
FOTO-ŠPORT
Vam dela veselje le z dobro kamero, katero kupite najcenejše pri Fr. P. Zajec, optik — Ljubljana, stari trg 9. — Ceniki brezplačno!
Katera tovarišica zamenja z učnim me« stom v celjskem srezu, oddaljenem 1 uro od glavne proge. Šola je štirirazrednica. Zamenjam s katerimikoli učnim mestom. Tozadevna poročila je nemudoma poslati na upravništvo »Učit. Tovariša« pod šifro »Za« menjava«.
PROSTOVOLJNA ZAMENJAVA.
Za novo šolsko leto menjam učno mesto na šoli v Ribnem tik Bleda (dvorazredniea, lepo stanovanje v šoli — soba, kuhinja, shramba — krajevno idealna lega) iz nujnih družinskih ozirov s tovarišico na šoli v bližini Ljubljane.
Čimprejšnje ponudbe na naslov: Fo-dransberg«Potokar Olga, t. č. Ljubljana, Karlovska cesta 15/1.
Specialno
olje zoper prah
z a
h igienično čiščenje učilnic,
laneno olje, firnež, emajlne lake, vse vrste prozornih lakov, oljnate in suhe barve, steklarski kit in vse v barvarsko stroko spadajoče blago. Tudi študijske in umetniške barve dobite pri domačem podjetju
|lJCf>11^1 7AKIIII n tovarne°>ja.firne-
nEUlV" «iHrI H L JJ ža, lakov in barv
LASTNIK FRANJO MEDIČ. — CENTRALA V LJUBLJANI Tovarne: Ljubljana-Medvode-Domžale. Podružnice in skladišča v Mariboru in Novem Sadu.
Lovske puške
floberte, browning pištole, pištole za strašenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi
F. K. KAISER — puškar — LJUBLJANA
KONGRESNI TRG ŠT. 9
Ugodnost!
Damske galoše . . Moške galoše . . . Damski snežni Čevlji Moški snežni čevlji .
70 Din 75 Din 100 Din 110 Din
listni trg 26 *itritir]Efi Bila 3
Gostilna
Ražem
Ljubljana
na Žabjaku št.3
Točijo se pristna štajerska, dolenjska, in dalmatinska vina. - Primorska kuhinja. Vsak četrtek, petek in nedeljo sveže morske ribe
Po znižani [eni!
a	Posebni oddelek za
popolno popravo,
Dvokolesa, motorji, J^ggv&^žgfBSv emajliranjp, poni-vsakovrstni otroški fl-J?^ (OTp^J kljanje dvokoles, vozički, nadomestni ^gjp'	otroških vozičkov,
deli in pneumatika.	šivalnih strojev itd.
Prodaja tudi na obroke! - Ceniki franko. „TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov.
Ljubljana, KarlovSka cesta šl. 4.
Podpirajte in širite
msi
HRANILNI IN POSOJILNI KONZORCIJ
;kreditna zadruga državnih iualužbencev s sedežem
V Ljubljani, Aleksandrova cesta 5/1.
Daje nameščencem posojila, tudi ranžijska, po 8%. — Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 5—7% brez odbitka rentnega davka, torej povprečno lU°/o ugodneje ko drugod. Zlasti se priporoča malo varčevanje z najmanjšimi vložki od Din 10'— dalje.
Zahtevajte pojasnila.
Telefon št. 3413 Ček. rač. 10.684 Ustanov. 1.1874.
D E i N
I
K I
L.
MIKUŠ
LJUBLJANA
Mestni Irg štev. 15
Na malo Na veliko
Naročajte
Ustanovljeno L 1839. T e I e I o D II. 2282
RESTAVRACIJA
NOVI SVET
LJUBLJANA
GOSPOSVETSKA CESTA 14
Priznano dobra kuhinja, posebna soba za sestanke; sprejema naročila za skupne obede po zmernih cenah. Postrežba točna in solidna.
P. n.
šolam in šolskim upraviteljem
vljudno priporočam vse vrste šolskih zvezkov iz najboljšega brezlesnega papirja in vse knjigov. potrebščine po najnižjih cenah.
Anton JanežU
knjigoveznica in industrija šolskih zvezkov
Ljubljana, Fiorjanska ulica št. 14
m
LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV
v korist „Učiteljskemu domu" v Ljubljani in Mariboru
Cene konkurenčne I Zahtevajte cenik'
Zaloga vseh šolskih zvezkov, beležnic, dnevnikov, skicirk in podkladkov. — Zvezki za okroglo pisavo štev. 1, 2, 3. Notni zvezki. - V vseh zvezkih je le najfinejši pisalni papir.
: UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI i
■	B
■	■
___________________________________________________________I
■
b«
r u š t v o
v Učiteljski tiskarni v Ljubljani!
4848484823232323535353482348482323232323530101000201