Dohc dek ki ga prezremo. To je dohodek, ki se nam zdi neznaten, kl pa je v resnici zelo visok in ki je prav lahko in 7. majhnim trudom dosegljiv. Mislim tu na dohodek vsled boljšega Ciščenja živine ter vsled zatiranja raznih zajedalcev. Redki, zelo redki so kmetovald, ki se zavedajo, kako ugodno vpliva redno snaženjb in uničevanje razne mrčesi na žival. Mnogi vedo sicer, da je dobro čisttoi živino, vendar se mnogim živinorejcem ne zdi vredno, posvečati tozadevnemu delu potrebno pažnjo. So pa celo ljudje, ki so mnenja, da se goveda počuti bolje, ako je n. pr. v zimski dobi pokrita e debelo naklado blata in tudi gospodinje še najdemo, ki mislijo, da spadajo uSi k rednemu razvoju svinj. Poizkusi, praklični in znanstveni, pa so neizpodbitno dokazali, da je vsaka nesnaga živalim v kvar in da povzroča razna mrčes zelo veliko škodo. Raditega pravi že star pregovor: >Strežba in snaga, pol krme odvaga.« Zival, ki jo redno čistimo, mnogo bolje in hitreje prebavlja, boljše žre in nam da vsled tega tudi več koristi. Redno ^išienje, odstranitev blata in prahu ima izredno požrvljajoč vpliv na delovanje kože, krvnega abtoka in s tem tudi na vse organe. Poizkusnim potom se je n. pr. dognalo, da je pri kravah, katera niso čistili deset dni, padla mlečnost za 6 do 10%. Ako povprečno tnlečnost krave nastavimo z 2000 1 mleka na leto in ako vpoštevamo, da se mlečnost vsled zanemarjenja čiščenja zmanjša povprečno le za 8%, znaša pri ceni mleka 2 Din za 1 liter tozadevna povprečna izguba samo pri eni živali le 320 Din. To je svota, ki nam da misliti in ki bi jo sicer lahko z mafhnim trudom Ln z rednim snaženjem zaznamovali kot večji letni dohodek. f Se očividnejša pa je Jcorist 6iščenja svinj in zatiranje njih uši, ki sesajo živalira kri in jih zadržujejo v rasti ln debeljenju. Korist zatiranja uši je natantno in številčno doka- zal oskrbnik Wittek. Na podlagi točnega tehtanja in merjenja je pri staležu svinj 7 živali ugotovil, da se je dnevni prirastek na živi teii povprečno pri vsaki živali po izvršenem uničejiju uši zvišal za 0.28 kg. Parkratno mazatije z zmesjo masti, olja in žveplenega cvetu je torej zvišalo povprečno živo težo ene živali nad 34 kg na dan. Vrednost povprečnega večjega prirastka v navedenem slučaju pri ceni 12 Din za 1 kg žive teže znaša dnevno 3 Din. To je pri eni živali. Koliko znaša potem to pri vseh živalih v teku enega celega leta?! Iz vsega tega sklepamoi, da je čiščenje in snaženje, katero smatramo često za poslransko in nepolrebno opravilo velikega pomena za zvišanje koristi živali in s tem tudi za zvi šanje dohodikov sploh. Za zvišanje dohodkov ki jih v naši nevednosti mnogokrat omalovažujemo in prezremo. F. Wernig.