Drugi kongres sa-
inoupravljavcev se
bo začel približno
devet mesecev po
tem, ko so po Ju-
goslaviji bili izvo-
ljeni delegati zanj.
To je doslej najdalj-
ša pripravljalna do-
ba za kak kongres
pri nas. Z biološke-
ga stališča je torej
računati na norma-
len porod, pa vse-
eno za mnoge dru-
žbene probleme v
zvezi s samouprav-
ljanjem ob nastalih
spremembah le za-
kasnel.

CELJSKA TRIBUNA SLOVENSKIH SINDIKATOV NA TEMO »POL TIKA
DELITVE OSEBNIH DOHODKOV« PRED KONGRESOM SAMOUPRAVI JA VCEV
#	v KRANJU RAZGOVOR ZA OKROGLO MI-
ZO O ODGOVORNOSTI. V IDRIJI O TUJEM KA-
PITALU PRI NAS. V DOBRNI PRI CELJU O DELITVI
OSEBNEGA DOHODKA. JE KAJ SIMBOLIČNEGA
PRI IZBIRI CELJA ZA TO TEMO?
#	ČE JE SINDIKALNI MINIMUM (800 DI-
NARJEV) SAMO SOCIALNA KATEGORIJA OSEB-
NEGA DOHODKA. POTEM JE NJEGOVA PRO-
TISLOVNA SKRAJNOST ASOCIALNA, ČE NE
PROTISOCIALISTIČNA KATEGORIJA.
0 PRAVILNIKI O DELITVI SO »ŠPANSKA
VAS«. PODVRŽENI SO SPREMEMBAM OD DA-
NES DO JUTRI. SICER PA MARSIKJE PALICE ZA
»VRHUNSKI« SLALOM.
#	IGRA NA SREČO JE PRI NAS POD NAD-
ZORSTVOM — RAZEN SREČE ZAPOSLOVANJA
V KONJUNKTURNIH PANOGAH IN PODJETJIH.
Koordinacijski odbor slo-
venskih sindikatov je pred
drugim kongresom samo-
upravi j alcev organiziral ne-
kaj razgovorov za okroglo
mizo. V Kranju o odgovor-
nosti, v Idriji o tujem ka-
piitalu, pred dnevi pa v Ce-
lju, oairoma na Dobrni, o
delitvi osebnega dohodika.
Ali je kaj simboličnega v
teqn, da je bilo Celje izbra-
no za to tematiko? Pravijo,
da je. Celjska sindikalna or-
ganiizacija je s svojo analizo
oseimih dohodkov, zlasti
najnižjih, iz opala. Sicer pa
tudli CeJje po svoje izstopa
spričo SIVO je nezavidne stop-
nje organs!, ga sestava ka-
pitala, spriču svoje stare, da
ne rečemo odslužene indu-
Dalje na 6. strani
CiELJE, 15. APRILA 1971 — ŠTEVILKA 14 — LETO XXV — CENA 60 PAR
Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško in Žalec
NOVA TOVARNA V ŠENTJURJU?
ALI SO REALNE MOŽNOSTI, DA BO 400 ŽENSK V ŠENTJURJU
DOBILO DELO? - ACI SVETINA: »NA RAČUN NERAZVITIH JE
BILO ŽE DOVOLJ ŠPEKULACIJ
v Šentjiirju šepetajo: baje
bomo dobili novo tovarno v
kateri bi lahko delalo 400
ljudi.
Drugi odgovarjajo: dajte
no mir, kdo pa bi nam tako
pomagal ali ni bolj intere-
santno, da smo nerazviti.
Skratka kot poplava se
širijo v Šentjurju pri Celju
govorice med ljudmi, da bo-
do pri njih gradili tovarno.
Kakžno? Kdo? Na ti dve
vprašanji zsna le malokdo
odgovoriti, čeprav pa se
mnogi jasno zavedajo, kaj
bi pomenila za gospodarstvo
šentjurske občine in za njen
proračun tovarna s štiri-
sto zaposlenimi, predvsem
ženskami.
Tudi Aci Svetina, predsed-
nik občinske skupščine ni
želel biti konkreten:
' »Nočem in ne morem daja-
ti nobenih izjav o tem, ker
je bilo na račun nerazvitih
že dovolj špekulacij. Dokler
celotna zadeva ne bo defi-
nitivno odločena in dokler
ne bo jasno, če bodo pri nas
dejansko gradili določen ob-
jekt, bi bilo za nas same in
za naše občane nesmotrno,
da se tolažimo z najrazličnej-
šimi iluzijami, če pa bo stvar
realizirana, bomo vriskali vsi
v Šentjurju.«
Ker uradnih podatkov ni
bilo mogoče dobiti, smo bili
prisiljeni prisluhniti govo-
ricam.
Za kaj pravzaprav gre?
Rodila se je misel, da bi
nekje v Sloveniji tovarna
Gorenje baje v sodelovanju
z neko ameriško firmo posta-
vila veliko kartonažno tovar-
no s preko 400 zaposlenimi.
Pobudnik investicije je baje
Gorenje, v prihodnjih dveh
mesecih pa bi se naj v Slo-
veniji odločili, če bo gradnja
realizirana in kje bo tovar-
na stala. Razumljivo je, da je
interesentov več. Iz neurad-
nih virov smo izvedeli, da je
lokacija v Šentjurju — nekje
med Grobelnim in Šentjur-
jem — ugodna.
Občinska skupščina Šent-
jur je baje že dala izjavo,
da so skladno z zakonom o
manj razvitih območjih pri-
pravljeni dati svoj delež in
sicer v zemljišču in ure-
ditvi potrebnih komimalnih
naprav. Obseg te naložbe še
ni bil določen in je stvar do-
govora z investitorjem. O do-
govorih med Gorenjem in tu-
jim partnerjem vedo v Šent-
jurju zelo malo, ker nihče
od lokalnih činiteljev ni so-
udeležen v razpravah.
V novi tovarni bi naj iz-
delovali karton po najsodob-
nejšem postopku. Glede na
to, da so v obratih Gorenja
osebni dohodki zelo solidni,
bi se močno dvignil prora-
čunski potencial šentjurske
občine, zato ni čuden zaklju-
ček izjave Acija Svetine, ki
je povedal, da bi v Šentjur-
ju vriskali. Po nekaterih po-
datkih sodeč bi se brutopro-
izvod v občini dvignil za 50
odstotkov. Posledice nove to-
varne v Šentjurju bi bile ze-
lo daljnosežne. Izredno po-
večan dotok sredstev v ob-
činski proračun bi zagotovil
hitrejše urejanje komunalnih
problemov, šolstva in ne-
dvomno vplival na razvoj za-
sebnega ionetijstva, da ne
govorimo o povečani kupni
moči prebivalstva. Skratka,
Šentjurju se obeta mnc^o
svetlejša prihodnost o kate-
ri so celo nekateri mnenja,
da bi kmalu lahko pričeli
govoriti o šentjurski občini
kot srednje razviti, toda pred
vsem tem je še veliko vpra-
šanje ali bo gradnja karto-
nažne tovarne tudi resnično
realizirana. Za dobro Šent-
jurja, Kozjanskega in pred-
vsem ljudi bi bilo potrebno,
da Šentjur to tovarno tudi
dobi.
Milan Seničar
Med 12 delegati za II. kongres samoupravljavcev v Sarajevu je tudi VIKTOR SKALE, osem-
inštiridesetletni metalurški tehnik iz celjske cinkarne. V samoupravnih organih s kratko-
trajnimi prekinitvami aktivno deluje že 20 let. Torej zares dolgoletna samoupravna praksa,
zlasti še ker v tej mandatni dobi opravlja funkcijo predsednika centralnega delavskega
sveta v cinkarni. Na kongresu misli govoriti o tujem kapitalu pri nas in s tem povezanimi
problemi samoupravljanja. Na našem posnetku daje videz, kot da bi bila cinkarna prava
zlata jama. »Saj je nekoč bila, za družbo in to je ravno zadeva, ki spada v področje minu-
lega dela,« pravi Skale, kaj pa pravijo nekateri drugi delegati, berite v naši mali anketi.
(Foto: Jure Krašovec)
LE S TEBOJ BODOČNOST
NAM BO SONČNA...
Torek, 13. aprila. Ura se je že
nagibala k 19., ko so na trg pred
poslopjem slovenskega ljudskega
gledališča v Celju pritekli nosilci
letošnje štafete mladosti, letošnje
Titove štafete. Palico je nosila Ani-
ca Klavže, brigadirka in udeležerika
lanskoletne akcije mladih »Sava
70«.
Topel sprejem in ploskanje. Isk-
renost in prisrčnost kot vedno, ka-
dar gre za tak dogodek, kadar gre
za pozdrav in čestitke mladih ljudi
maršalu Titu. »Naj sonce mu čez
plan najlepših rož nasuje ...«
Trg pred gledališčem je bil poln
mladih ljudi. Tu je bila mladost,
sproščenost, življenje, bodočnnost.
In ko je Anica Klavže izročila
štafetno palico vodniku JLA Mirku
Eriču, je o pomenu praznika spre-
govoril namestnik sekretarja ob-
činske konference Zveze komuni-
stov, Stane Seničar. Poudaril je,
da je vsakoletni sprejem štafete
mladosti tradicionalni intimni
praznik naših ljudi, zlasti še, ker je
to globoko razumevanje poveza-
nosti Titove osebnosti z usodo na-
ših narodov, z našo revolucijo in
vidiki našega razvoja.
Sprejem štafete mladosti so mla-
di izkoristili tudi za protest :na(i
zločinom, ki se je pripetil v Stock-
holmu nad člani naše ambasade.
štafeta je prenočila v Celju. Mla-
di so za to priložnost pripravili
v klubu poseben program. Prisrč-
no in toplo pa je bilo tudi nasled-
nje jutro, ko so se poslovili od no-
silcev štafetne palice, ki so krenili
na novo pot.	M. BOŽIC
TKANINA POMAGALA
KULTURI
Dopoldne, nekaj ur pred otvoritvijo sa-
mostojne razstave akademskega slikarja
Avgusta I^avrenčlča, je veleblagovnica Tka-
nina priprav la tiskovno konferenco na
kateri so pojasnili stališče kolektiva do
sofinanciranja kulturnih prireditev v na-
šem mestu. Več o tiskovni konferenci pre-
berite na notranjih straneh časnika.
,	T. VRABL
ZMAGA V ROVERETU
Na večjem turnirju v Roveretu je med
šestmi ekipami iz Italije, Avstrije in Ju-
goslavije Rokometni klub Celje premočn«)
osvojil prvo mesto. Oddigrali so tri tek
me: Celje : Reprezentanca Rima 24:!>
(13:1), Celje : Rosmini (Rovereto) 33:!)
(17:4) in Celje : Insbruck 18:8 (7:2). Naj
boljši strelec turnirja je bil Niko Marko-
vič, ki je v treh tekmah dosegel 22 go-
lov. Nastopili so: Presinger, Marguč, Niko
Markovič, Krelj, Koren, Kac, Šafarič, Lu-
bej, Pucko in Mejavšek. Trener ekipe jö
l)il Ačkun, Več a tem berite na 13. strani.
X. VRABL
DVAJSETA ŽRTEV PROMETA
STANISLAVA KLEVA iz Maribora je vozila z oseb-
nim avtomobilom proti Celju. Zaradi neprimerne hi-
trosti na ovinku je avtomobil zaneslo na Stranicah v
drevo. Mož voznice, FRANC KLEVA, 63, je zaradi hu-
dih poškodb umrl v celjski bolnišnici.
VOZIL JE PO BANKINI
MARTIN STRAKL, 29, iz Pongraca je z osebnim av-
tomobilom tuje registracije na Savinjski cesti v Žalcu
nepravilno prehiteval in zapeljal na bankino. Tu je
zadal ANICO TIIRK in BOŽENO RASI.IEVIC, obe iz
Žalca, ki sta dobili lažje poškodbe.
PEŠEC PRED AVTOMOBIL
JOSIP PETRCEVIC iz Latkove vasi jc v Kapli izsto-
pil iz avtobusa in nenadoma prečkal cesto pred avto-
mobilom ALOJZA STÜSEJA iz Ljubljane. Pri trčenju
je bil pešec hudo poškodovan.
MOPEDIST NEZAVESTEN
JOŽE VOGA, 23, iz Gorice pri Slivnici se je z mo-
pedom peljal proti domu po levi strani ceste, ko je
pripeljal nasproti z osebnim avtomobilom VINCENC
KLADNIK z Babne gore. Mopedist je obležal nezave-
sten. Hudo poškodovanega so odpeljali v bolnišnico.
V JABLANO
FRANC PLASKAN. 29, iz Malih Braslovč je vczil
r osebnim avtomobilom proti Braslovčam. Zaradi hi-
trosti ga je na ovinku zaneslo s ceste v jablano. Težje
poškodbe je dobil sopotnik IVAN STAKNE, 26, iz Zg.
Gorce, lažje pa voznik IVAN CULK, '26, iz Malih Bra-
slovč.
AVTOMOBIL NA STREHO
^ IVAN MAUER, 42, iz Celja je vozil z osebnim avto-
mobilom proti Celju in na Vranskem prehiteval. Za-
peljal je skrajno leve in zaradi vozila iz nasprotne sme-
ri hitro zavil nazaj na desno. Avtomobil se je prevrnil
na streho, voznik in sopotnik MARJAN LESNIK, 26.
iz Celja sta pri tem dobila lažje poškodbe
OTROK TEŽJE POŠKODOVAN
DUŠAN ICAVCIC, 37 iz Celja je vozil z osebnim
avtomobilom z Lopate proti domu, ko je n'^nadorna pri-
tekla na cesto šestletna CVETKA VM.ENŠEK iz Ce-
Ija. Kljub zaviranju jo je zbil v jarek. Zaradi težjih
poškodb so otroka prepeljali v celjsko bolnišnico.
ZAVIL JE NA LEVO
JOŽE PECAK, 31, iz Arclin« je vozil z osebnim av-
tomobilom iz Celja proti Vojniku in zavijal na levo
proti poljski cesti, ne da bi opa«il voznika osebnega av-
tomobila IVANA GORENJAKA, 2T, iz Škalc, ki je pri-
peljal nasproti. Pri čelnem trčenju je bila hudo po-
škodovana PAVLA GORENJAK iz Nove Dobrove lažje
poškodbe pa so dobili TEREZIJA KNEZ. ZDENKA CrO-
RENJAK in IVAN GORENJAK. Škode na vozilih je za
5.000 dinarjev.
OBA STA PADLA
FRANC K02ELNIK, 36, iz VeJenja se je Peljal po
Stanetovl cesti v Velenju, ko je nenadoma stekel preko
vozišča šestletni IGOR MRAVLJAK iz Velenja. Mope-
dist ga je kljub zaviranju zadel in zbil po cesti. Otrok
je ostal nepoškodovan, Koželnika pa so odpeljali v
bolnišnico Slovenj Gradec.
HITROST
KAREL DROFENIK, 20, iz Kamne gorce je vozdi z
osebnim avtomobilom proti Podplatu. Zaradi neprimer-
ne hitrosti ga je zaneslo v obcestni jarek nato pa na
levo stran ceste v trenutku, ko je pripeljal nasproti
voznik tovornega avtomobila STANKO POREDSKI iz
Grletinca. Pri trčenju je dobil Drofenik težje telesne
poškodbe.
RAZMOČENA CESTA
JANEZ PRISLAN, 27, iz Radmirja je s traktorjem in
enoosno prikolico prevažal hlodovino po ozki gozdni
cesti proti Ljubnemu. Zaradi teže prikolice se je vdrla
razanoč^ia cesta in s prikolice potegnila po strmini
tudi traktor. Vse skupaj se je kotalilo 20 metrov. Voz-
nika je 30 občanov, ki so sodelovali pri reševanju, po-
te^gnilo izpod traktorja šele po dveh urah in f>o1. Hudo
poškodovanega so odpeljali v celjsko bolnišnico.
PADEC KOLESARJA
STANKO POTOČNIK, star 13 let iz Ravn pri Sošta^
nju se je peljal s kolesom proti domu in pri prehiteva-
nju dveh kolesark zapeljal na levo stran ceste. Nasproti
je pripeljal mopedist IVAN OBŠTETER, 37, iz Ravn,
ki je skušal preprečiti trčenje, vendar to ni bilo mo-
goče. Dečka ao lažje poškodovanega odpeljali v bol-
nišnioo.
Ivfopold Uančigaj, 27, Oj-
striška vas, opekel si je levo
roko; Franc Ivenčnik, 27,
Dramlje, poškodoval si. je le-
vo roko; Aristid Znruik, 58,
Velenje, poškodoval sj je pr-
ste desne roke; Helena Tržan,
37, Žalec, poškodoval si je
levo roko; Vinko 1'angrašič,
21, Prišlin, poškodoval si je
prste leve noge; Jože Luk-
ner, 46, Gavcem, poškodoval
si je prste desne roke; Dra-
Novak, 28, Celje, opekel
se je po obrazu; Zdravko Sa-
vič, 23, Gaberke, poškodo-
val si je prste leve roke; Ivan
Javornik, 36, Zg. Ponikva,
{»škodoval si je levo kračo;
Marjan Petek, 17, Velenje,
poškodoval si je prste leve
roke; Albin Čuk, 18, Polzela,
poškodoval si je levo roko;
Mirko Ivič, 59, Brezaio donje,
{»škodoval si je prste desne
roke; Adolf žvižej, 27, Celje,
{»škodoval si je prste leve
roke; Flusein Korajič, 32, Šo-
štanj, poškodoval si je desno
dlan; Vinko Košec, 40, Lju-
bečna, p>oškodoval si je levo
ramo; Franc Podgoršek, 38,
Zreče, poškodoval si je prste
leve roke; Leopold Koštomaj,
16, Vel. Pirešica, poškodoval
si je levo za{3estje;Stane Vra-
bec, 35, Laško, poškodoval
si je prste desne roke; Mar-
jan Užmah, 17, Babna gora,
{K>škodoval si je desno roko;
Vlajko Radosavljevič, 30, Ce-
lje, fjoškodoval si je desno
podleht; Franc Vah, 39, Ce-
lje {»škodoval si je prste
desne roke; Ivan Budjinski,
25, Velenje, poškodoval si je
levo roko; Andrej Potočnik,
19, Gornji grad, {)oškodoval
si je levi gleženj; Karlo Neu-
hodl, 25, Kasaze, poškodoval
si je levo zapestje; Ivan Ura-
nič, 41, Celje, {x>škodoval si
je desno stran prsnega koša;
Zlatko Leskovšek, 21, Tehar.
je, {»škodoval si je prste
desne roke in Alojz Pišek,
24, Dobrteša vas, ofjekel si
je desno stopalo.
c;klje
Poročilo se je 11 parov, od
teh: I.^nsic Kampuš in Ana
Koštomaj, oba iz Celja; Miro-
,slav Košak, Maribor in Mari-
ja Gubina, Celje; Jože Kova-
čič, Škofja vas in Štefanija
Lupše, Gubno ter Franc Ka-
mer in Silva Mlakar, oba iz
Celja.
IIR.^STNIK
Friderik Brečko, delavec in
Vesna Kovač, delavka, oba iz
Hrastnika.
LA.-^KO
Franc Zorko, delavec, La-
ško in Štefanija Kovač, delav-
ka, Marija Gradec ter Rado-
van Marvin, študent, Šempe-
ter pri Gorici in Karlota V ale.
študentka. Laško.
ŠENTJUR PKI CELJU
Peter Pogelšek, 21, delavec
Rakovec in Marija Galuf, 17,
poljedelka, Vodule.
CELJE
50 dečkov in 55 deklic.
LAŠKO
2 dečka
ŠENTJUR PRI CELJU
1 deček in 1 deklica
ŠMARJE PRI JELŠAH
1 deklica
ŽALEC
1 deček
CEIJE
Franc Meško, 82, Celje; Leo-
pold Golob, 64, Lahomno; Ma-
rija Horvat, 34, Celje; Gorazd
Koklič, 15 mesecev. Store; Jo-
žef Krofi, 56, Dobletina; Ed-
vard Stropnik, 43, Celje,
Frančiška Jane, 79, Celje; Ru-
dolf Traviiar, 67, Celje; Lau-
renzia Zwitter, 97, Celje; Hen-
rik Blazinšek, 89, Celje; Ro-
bert Robnik, 1 dan. Strmec
pri Lučah; Jakob Manko, 60,
Rogatec; Marija »elčnjak, 39,
Migojnice; Ferdinand Bnršič,
66, Krško, Anton C^aniloh, 67,
Trži.šče; Ivan Urbane, 45, Bele
vode; Zofija Fazarinc, 79, Ce-
lje; Ivan Vizjak, 67, Celje;
Terezija Cverlin, 43, Celje;
Katarina Hropot. 60, Gotov-
Ije; . Terezi.ja CJradišnik, 83,
Celje; Marija Regoršek, 71,
Celje; Boris 1'odjavoršek, 7,
Lipa pri Frankolovem; Fran-
čiška Prebck, 80, Vinska go-
rica; -Alo.fz Tratnik, 67, Celje;
Terezija Piki, 77, Vojnik in
Ana ŠtarkI, 84, Štore.
LAŠKO
Alojz Resnik, 79, upokoje-
nec, Brezno; Ivana Kolar, 77,
gospodinja, Padež; Terezija
Gorišek, 62, gospodinja, Brst-
nik; Kari Racman, 93, upoko-
jenec, Mrzlo polje in Eva Pu-
šnik, 91, gospodinja, šmarjeta.
ŠENTJUR PRI CELJU
Anton Polštajner, 69, pre-
užitkar, Rifnik.
ŠMARJE PRI JELsAH
Terezija Kitak, roj. Paulo-
vič, 75, Donačka gora; Jožef
Korez, 64, Donačka gora; Te-
rezija Ilc, roj. Majer, 79, Ro-
gatec; Klara Brantuša, roj.
Berk, 81, Brestovec; Franc
Terbovc, 86, To{»le; Franci- i
šek Šeklič, 70, Drevenik in j
Avguštin Dobrauc, 80, Polje
ob Sotli.
ŽALEC
Jožefa Korošec, roj. Kranjc,
69, gospodinja, Glinje; Marija
Kokovuik, roj. Bervar, 76,
kmetovalka, Stopnik; Alojz
Kupec, 38, inv. upokojenec.
Gornja vas pri Preboldu; Jer-
nej Krašek, 71, u{»kojenec,
Kasaze; Jožefa Slapnik, 69,
soc. {»dpiranka, Mozirje; Jo-
žef Kotnik, 72, kmet, Založe;
Frančiška Ižanc, roj. Lipov-
šek, 76, upokojenka, Dobriša
vas; Barbara Barovič, rojena
Zebič, 92, ufk>kojenka, Dobri-
ša vas; \nfonija Blatnik, roj
Planine, 88, gos{xxlinja, Cep!
Ije; Neža Dimec, 81, soc.
piranka, Dubriša vas m 1-ran-
čiška Zakonjšek. roj. Zinerz-
lak, 71, gospodinja, Marija re-
ka.
četrtek, 15. aprila ob 17. uri
Strindberg: »Gospodična Ju-
I ija« — gostovanje v Kra-
nju.
Četrtek, 15. aprila ob 17. uri
v Celju ».Naša beseda 71«
—	v organizaciji občinske
konference ZMS Celje.
Petek, 16. aprila ob 17. uri
Oton Zupančič: »Veronika
Deseniška« — zaključena
predstava ob dnevu želez-
ničarjev.
Sobota, 17. aprila ob K), uri
Büchner: »Leonce in Lena«
—	za 2. šolski abonma in
izven.
Sobota, 17. ap.rila ob 15.30:
»I.iConce in Lena« — za 1.
šolski abonma in izven.
Nedelja, 18. aprila ob K), uri
»I^eonce in Lena« — za V.
nedeljski mladinsk: abon-
ma in izven.
Nedelja, 18. aprila ob 15.30
»Leonce in Leiia« — za
nedeljski popoldan.ski abon-
ma in izven.
Torek, 20. aprila ob 15.30
»Leonce in Lean« — za V.
mladinski abonma in izven.
Torek, 20. aprila ob 19..30
»I.«once in Lena« — za tor-
kov abonma in izven.
Sreda, 21. aprila ob 15.30
»Leonce in Lena« — V.
mladinski abonma in izven,
četrtek, 22. aprila ob 19.30
W. Shakespeare: »Vesele
»Windsorcanke« — gosto-
vanje drame SNG iz Ma-
ribora za izven. Vstopn ce
so v prodaji v sredo, 21.
aprila od 18.30 do 19.30 ter
v četrtek od 17.30 dalje pri
blagajni gledališča.
LIKOVNI SALON
Do 30. aprila je odprta raz-
stava likovnih del Avgu.sta
Lavrenčiča.
V	današnjem prisjievku
vas bomo seznanili s kratkim
pregledom nad številom pro-
stih učnih mest, prikazanih
{>o poklicih in kot jih je za
območje občin Brežice, Ce-
lje, Slov. Konjice, Sevnica,
Šentjur, Šmarje, Laško in Ža-
lec zbral v svoji informaci-
ji celjski zavod za za{x>slo-
vanje. Vse te informacije so
bile posredovane vsem ce-
novnim šolam v omenjenih
občinah, vsebujejo p» {»dat-
ke o kadrovskih {»trebah,
ki so jih za leto 1971 pred-
videle delovne organizacije.
Prikazana so prosta mesta
za delavce, pripravnike in
vajence ter število predvi-
denih štipendij; vse to z na-
slovi delovnih organizacij.
V	sestavim bomo danes
dali le še pregled učnih
mest {» poklicih, v okle-
pajih {30. Število mest.
Vrtnar (9), livar (7), klju-
čavničar (153\ strojni klju-
čavničar (13), orodjar (15),
kovač (6), strugar (38), rez-
kalec (12), obratni elektri-
kar (16), elektromehanik (11),
elektrikar (4), elektromonter
— instalater (27), elektrovari-
lec (2), monter ogrevalnih
naprav (8), vodovodna insta-
later (13), izolater (1), kle-
par (6), zidar (59), tesar
(56), mizar (41), strojm mi-
zar (11), stavbeni mizar (3),
ifetavbni ključavničar (8>, gal-
vanizer (2), kalilec (2), bru-
silec (2), ostrilec (2), krovec
(I),	železokrivec (9), avto-
mehanik (52), avtoklepar
(II),	avtoelektrikar (3), stroj-
ni mehanik (5), teracer (3),
finomehanik (D, graver (1),
radiomehanik (1), steklopi-
halec (10), steklobmsilec
(15), avtoličar (4), {3ečar(2),
slikopleskar (6), soboslikar
(5),	dimnikar (5), zasteklje-
valec (4), izdelovalec papir-
ja (1), PTT manipHilant (6),
mehanik PTT naprav (3\ TT
monter (4), tiskar za tisk z
izboklinami oz. vdolbinami
(6),	tiskar za tisk iz plosk-
ve (5), kamnosek (2), pro-
dajalec (161), kuhar (46), na-
takar (47), pek (3), mesar
(39), slaščičar (4), šivilja
(35), šivilja um jene konfek-
cije (5), prikrojevalec usnje-
ne konfekcije <3), frizer (5).
Vsi naslovi delovnih orga
nizacij, ki bodo sprejemale
kandidate za izučitev ome-
njenih poklicev, so objavlje-
ni na vseh osnovnih šolah in
na celjskem zavodu za zapo-
slovanje.
V pri&{)evku štev. 5 smo
spregovorili o šti{>endijah,
predvsem o razpisu republi-
ške izobraževalne skupnosti.
Danes nekaj več o natečaju
za dodelitev vojaških šti-
{lendij republiškega sekre-
tariat za narodno ob
rambo. Republiški sekre-
tariata za narodno ob-
rambo podeljuje šti{>endije
za šolanje na gimnaziji, teh-
niških šolah — strojne, elek-
trotehniške, kem:čno-tehnolo-
ške, grabene in geodetske stro-
ke ter na {»morski šoli. U-
čenci, fci bodo spreje+1 za
vojaške štipendiste, bodo
morali po končanem sred-
njem šolanju vstopiti v eno
izmed vojaških akademij.
štir)endija za 1. razred sred-
nje šole znaša 4(K) dinarjev,
prošnje pa je treba vlagati
(kolkovane z 1 dinarjem)
pri upravnem organu za na-
rodno obrambo občinske
skupščine, kjer se dobijo
tudi predpisani obrazci. Pri-
ložiti je treba izpisek iz roj-
stne knjige, učenci osmih
razredov osno\'ne šole over-
jen prepis spričevala za 6.,
7. razred m prvo polletje os-
mega razreda. Kandidate bo
upravni organ za narodno
obrambo poslal na zdravniški
pregled, pri njem pa bodo
interesenti prejeli tudi reši-
tev prošnje m vsa {»jasnila
glede natečaja. O rešitvi
{>rošnje bodo kandidati ob-
veščeni do 1. avgusta 1971,
natečaj pa traja do 30. ap-
rila letos. Mimogrede naj
vas še si»mniimo, da je raz-
pis oz. natečaj za dodelitev
vojaških štipendij bil objav-
ljen v Delu, 12. aprila in, da
vse podrobnej.še informacije
dajejo upravni organi za na-
rodno brambo občinskih
skupščin. Toliko za danes in
pišite nam.
CELJANI BOLJŠI OD KOVINARJA
Koncem preteklega tedna
go celjski strelci zaključili
gvojo zimsko občinsko prven-
stvo v streljanju z zračno pu-
jko. Bilo je to tekmovanje
najboljših strelcev, kar jih
trenutno premoremo. Dose-
ženi rezultati pa so izredni.
Iz kola v kolo je bila borba
ga naslov prvaka zanimivejša
in razburljiva. V tretjem ko
lu so štorani premagali Ce-
ljane in imeli tako veliko
možnost za osvojitev prvega
mesta. Toda Celjani so v če-
trtem kolu ponovno zableste-
li ter si s tem priborili na-
slov prvaka.
Rezultati zadnjega kola:
ekipno — Celje 2577, Kovi-
nar 2553, Tempo 2432, Milič-
nik 2267, Ingrad 2122. Posa-^
mezno: Jager (Celje) 276, kar
je najboljši letošnji rezultat
v Celju, Hočevar (Tempo)
272, Seršen (Celje) 267, Do-
bovičnik (Celje) 264, Kočevar
(Kovinar) 263, Dečman 261,
Štor 261 (oba Kovinar).
Končna razpredelnica je
sledeča: moštva — Celje
10240, Kovinar 10184, Tempo
9867, sledijo Miličnik, In-
gradi, Daki.
Med posamezniki pa je pre-
jel lep pokal v trajno last
Dobovičnik, ki je v štirih ko-
lih zadel 1065 krogov. Sledi-
jo: Seršen 1064, Jager 1063,
Jeram (vsi Celje) 1059, Deč-
man 1056, Brečko 1056, Štor
(vsi Kovinar) 1050, Hočevar
(Tempo) 1042, Kočevar (Kovi-
nar) 1030 in Ahtik (Celje)
1017.	J. Kuzma
ODPRTO REPUBLI-
ŠKO PRVENSTVO
V CELJU
v nedeljo bo v Celju le-
tošnje republiško prvenstvo
karateistov. Sodelovali bodo
predstavniki vseh republik.
Zlasti veliko zanimanje velja
za nastop najboljših tekmo-
valcev iz Srbije, Bosne in
Hercegovine ter Vojvodine,
ki bodo prvič sodelovali v
Celju.
Tekmovanje organizira ce-
ljski karate klub. Tekmova-
nje samo pa bo v dvorani
Narodnega doma v nedeljo
od 10. ure dalje.
Na lanskoletnem prvenstvu
so trije celjski tekmovalci os-
vojili najvišje naslove. Ma-
ruša je osvojil naslov prva-
ka, Dženič je bil drugi, Ker-
šinar pa četrti. T. Goršič
USPEH CELJSKIH
TEKMOVALCEV
Združenje šoferjev in avto-
mehanikov Celje je skupaj s
predstavniki AMD Slavko
glander ponovno doseglo iz-
reden uspeh. V soboto in ne-
deljo so sodelovali na veli-
kem mednarodnem tekmo-
vanju avtomobilistov v ma-
džarskem mestu Köszeg.
Sodelovali so v brzinski
vožnji in spretnostni vožnji.
V moštvenem tekmovanju so
ponovno osvojili prehodni
pokal in darilo mesta Kösze-
ga. Sodelovali so še predstav-
niki domačinov, Avstrijci, če-
hoslovaki in Poljaki.
Med posamezniki pa so Ce-
ljani zmagali v dveh katego-
rijah. V kategoriji do 900 ccm
je zmagal Kranjc, pred Gru-
mom iz Celja, v kategoriji do
1400 ccm dr. Kopitar pred
špolenakom in Fridrihu, do-
čim je v kategoriji nad 1400
com osvojil Oovirk odlično
četrto mesto.
Uspehi celjskih tekmoval-
cev so ponovno potrdili, da
se v Celju načrtno razvija
nova športna disciplina —
avtomobilizem.
jk
EKIPNO PRVENSTVO SRS ZA ČLANICE
Prvak Partiz^—Kovinar
Štore, 12 točk in 14.276 keg-
ljev, poprečno 397 na tekmo-
valko.
Rezultati zadnjega kola na
kegljišču »Maksa Perca« v
Ljubljani: Partizan—Kovi-
nar štore 2412 + 2410 (Urh
422 f 397, Perper 427 -)- 394,
Veber 392 -f 401, Kranjc
396 i .392, Ludvik 383 + 404,
Ocvirk 372 -!- 412) Najbolj- bila Magda Urh s poprečjem
ša tekmovalka prvenstva je 418 kegljev.	J. LUBEJ
Moško prvenstvo tekmovalne skupnosti	v disciplini
f: X 200 lučajev.
Končan je prvi del tekiiiovanja.
1.	Hmeljar Žalec 8 točk	34.391 kegljev
2.	Partizan-Kovinar štore 8 točk	32.518 kegljev
3.	Celje II 6 točk	32.495 kegljev
4.	Aero 4 točke	32.403 kegljev
5.	Kovinotehna Celje 4 točke	31.898 kegljev
6.	Ingrad Celje O točk	31.421 kegljev
IZ SINDIKALNEGA ŠPORTA
Ingrad spomladanski
prvak
Končal se je spomladanski
del tekmovanja sindikalnih
ekip v namiznem tenisu v
okviru SŠI 1971. Udeležilo se
ga je 55 ekip iz 34 sindikal-
nih organizacij, tekmovalo pa
je 233 igralcev (od tega 32
žensk). Od skupno 237 odi-
granih tekem, je bilo, zaradi
najrazličnejših vzrokov neodi-
granih samo 27 tekem.
Pri članih zadnje tri ekipe
izpadejo v nižjo ligo, oziro
ma, prve tri se plasirajo v vi-
šjo — to velja za jesensko
tekmovanje, ko se bo na os-
novi seštevka točk določil
končni vrstni red za letošnje
leto.
Vrstni red — ČLANI — I.
liga: 1. Ingrad 26, 2. Cetls 20,
3.	Aero 18, 4. Prosveta 18, 5.
Železarna 16, 6. Cinkarna 16,
7. EMO 14, 8. ZNG 12, 9. Ele-
ktro 12, 10. železnica 10, 11.
PTT 10, 12. Libela 6, 13. Ko-
vinotehna 4, 14. Tehnomerca-
tor 0.
člani — II. liga: 1. Tkanina
20, 2. Klima 18, 3. Mene 16,
4.	Obnova 10, 5. Savinja 8,
6. Občina 6, 7. Zlatarna 5
(—3), 8. Cestno podjetje 4, 9.
Metka 3 (—5), 10. Avto Celje
3 (—1), 11. žična O (—6).
Za Ingrad so nastopali Vi-
tanc, Ledinšek in Breznik. Za
Cetis: Rehar, Gaj šek in Poz-
nič, za Aero pa Jazbec, Urh
in Cvetko.
Pri ženskah je vrstni red
naslednji: 1. Emo (Podbrež-
nik, Ahtik) 18, 2. Cinkarna
(Urankar, Franc) 16, 3. Pro-
sveta ('Kmecl, Gerželj) 16, 4.
Ingrad (Jukič, Kukovec) 14,
5. Elektro (Pelicon, Senčič,
Novak) 14, 6. Kovinotehna
(Leban, Male) 10, 7, Savinja
(Pečovnik, Kerič, Doberšek),
8, 8. Toper (Medvešek, Kra-
jnc) 4, 9. Občina (Jelovšek,
Lorger 2 (—4), 10. Cetis (Do-
brotinšek, Pajk, Planteu) O
(—2), 11. Prevozništvo (De-
jak, Konjevič) 0.
Rezultati III. lige članov
in starejših članov so bili že
objavljeni.
Šah
Končuje se tudi sindikalno
šahovsko prvenstvo. Sodeluje
30 kip, ki so razdeljene v
tri jakostne lige'. Borbe so še
posebej zanimive, ker se bo-
do prve tri ekipe priborile
pravico nastopa na republi-
škem sindikalnem prvenstvu,
poleg tega pa se gre tudi za
izpad oziroma plasma v višjo
ligo. V prvi ligi po šestem
kolu (tri kola pred koncem)
presenetlijvo vodi Aero s 9
točkami, pred Klimo, žele-
zarno in Ingradom 7, Kovi-
notehno, Emo in Cinkarno 6,
Izletnik in Zlatarna sta še
brez zmage.
II. liga (po 3. kolu): 1.—3.
PTT, Avto Celje, Finomehani-
ka 6, 4. Nivo 5, 5. Občina 3,
6.-8.	Geodetski zavod, Ce-
tis, Libela 2, 9. Postaja mili-
ce 0. III. liga: 1.—2. Prosveta
in Merx 6, 3. Gradiš 5, 4.-5.
ZaE>ori in Prevozništvo 4. 6.~
7.	Toper in Elegant 3, 8. Klju-
čavničar 1, 9.—11. žična, Zav.
Sava, Obnova 0.
Te dni se bodo pričela no-
va tekmovanja iz programa
sindikalnih športnih iger: no-
gomet in kegljanje za člane,
odbojka za starejše člane in
kegljanje za članice.
% V Savinjskem derbiju
štajerske rokometne lige so
rokometaši Partizana Griž
doma premagali ekipo Pe
trovč z rezultatom 17:14. Naj-
več golov za Griže je dosegel
Žagar 8, za Petrovče pa Mi-
kuš 4. Srečanje je zelo dobro
vodil Plahuta iz Celja.
0 V Mozirju je bilo pred
dnevi občinsko šahovsko pr-
venstvo za starejše in mlajše
pionirje in pionirke. Pri sta-
rejših pionirjih je zmagaha
ekipa Mozirja I., pred Luča-
mi, Ljubnim itd., pri mlajših
pionirjih Radmirje pred Na-
zarjem. Rečico itd., pri sta-
rejših pionirkah pa Mozirje
pred Nazarjem, Lučami itd.
0 Pri TVD Partizanu na
Polzeli so ustanovili sekcijo
za telovadbo predšolskih ot-
rok. Na vaje, ki so enkrat
tedensko prihaja 15 malčkov,
vadita pa jih Divjak Rudi in
Lubej Drago.
% Kegljači KK Hmeljai
Žalec so v nadaljevanju med-
občinske kegljaške lige pre-
magali Aero iz Celja z rezul-
tatom 7020 : 6841 podrtimi
keglji.
T. Tavčar
FRENKOV
MEMORIAL
Društvo za telesno vzgojo
Partizan v Gaberju razpisu-
je že sedmi namiznoteniški
turnir v počastietv spomina
nekdanjega aktivnega igralca
dr. Franca Rebeuška.
Sedmi »Frenkov memorial?«
bo v nedeljo, 18. aprila z za-
četkom ob 8. uri v gabrski
telovadnici. Turnir je name-
njen samo neaktivnim igral-
cem in igralkam. Nastopili
bodo v naslednjih discipli-
nah: a) veterani, letniki 1926.
in starejši, b) člani, letniki
1927 do 1936 in c) člani, let-
niki 1937 in mlajši, ženske
bodo igrale v svoji skupini
ne glede na starost.
Zmagovalci v vseh discipli-
nah bodo prejeli pokale v
trajno last.
ODPRTO POSAMIČ-
NO PRVENSTVO
KARATE KLUBOV
JUGOSLAVIJE
Karate klub Celje priprav-
lja v nedeljo, 18. aprila odpr-
to posamično prvenstvo kara-
te-klubov Jugoslavije. Tekmo-
vanje se bo začelo ob 10. do-
poldne v dvorani Narodnega
doma in bo po težinskih kate-
gorijah. Namen tekmovanja
pa je demonstrirati športno-
tekmovalno sodelovanje raz-
ličnih karate šol v Jugoslaviji
ter omogočiti posameznikom
in klubom, da s športnimi
rezultati prikažejo uspešnost
svojih metod treninga in poj-
movanja karateja sploh.
NEPOTREBEN PRETEP NA GLAZIJI
Po daljSem času smo videli na
celjski Glaziji ponovno pretep.
^ športnem igrišču, katerega so
grozili celjski igralci in navijači,
^tep ob katerem smo lahlco vsi
®gor&ni in sočasno nas je laliko
Kuj ti, to kar je videlo 80()
Sledalcev v soboto ob igrišču ne
v dobro nobenemu športniku
» Celju.
Igralo se je redno icolo repu-
bliške nogometne lige. Celjski no-
gometaši Kladivarja so v tretjem
kolu igrali proti Aluminiju iz Ki-
dričevega in pričakovali so zma-
go. Ta jim je bila podana na dlan.
Toda nespretni igralci celjskega
napada to niso znali izkoristiti.
Niti iz najbolj ugodnih priložno-
sti so grešili. Namesto, da bi za-
tresli vrata vratarja gostov Djuri-
ča so dovolili, da so gostje iz pro-
ti napada dosegli zadetek v 83 mi-
nuti. 2al pa je ta zadetek precej
dvomljiv in tu je nastala celj-
ska nog:ometna sramota!
Neodločni sodnik Novakovlč iz
Novega mesta je verjetno pod vti-
som, da polaga praktični izpit za
zveznega sodnika, želel doseči naj-
boljšo rešitev. V momentu, ko je
napadalec Aluminija Lončarič do-
segel gol in pri tem težje poško-
doval Bauinana. ki je krvav oble-
žal, ni dosodil ne gola niti pre-
krška. To je precej razburilo igral-
ce Kladivarja in nekatere nešport-
no vzgojene navijače, ki so ho-
teli od stranskega sodnika Perti-
nača iz Celja, da poda glavnemu
sodniku svojo izjavo in mu poma-
ga pri dokončni odločitvi. Prišlo
je do prerekanja, padli so prvi
udarci in že so vdrli v igrišče na-
vijači. Sodnik Novakovič, kate-
rega so dobro čuvali domači igral-
ci in predsednik Kočar pa je od-
žvižgal srečanje.
Končno besedo bo imela tekmo-
valna komisdja. Toda kaj več kot
poraz ne moremo pričakovati. Ne-
športni izpadi nekaterih navijačev
so opravili svoje. Tudi če sodnik
ni nameraval dosoditi zadetek,
istega je pozneje pri delegatu Ja-
nezu Selinšku stomiral in ponov-
no priznal, bo nešportni izgred
negativno vplival na celjsko odlo-
čitev. Res da je bil dosežen gol
potem, ko je Lončarič, sicer ne-
hote, toda kljub temu nepravilno,
udaril in poškodoval celjskega vra-
tarja Bauinana, ki je želel od-
biti žogo. Poraz v mnogo boljši
igri je korak nazaj za celjske no-
gometne cilje v tej sezoni. Prva
dva zadetka pa sta dosegla celj-
ska igralca. Cerenjak je najpreje
v 11 minuti dosegel avtogol, 2av-
ski pa je i/enačil v 27 minuti
J. KUZMA
nogomet
PRIČAKOVANI RE/X'LT \TI
v nadaljevanju tekmovanja v I. skupini Celjske nogometne
podzveze so bili doseženi pričakovani rezultati. Vodeča ekipa
na lestvici Partizan Šoštanj je gostoval v Brežicah in srečanje
izgubil z minimalnim rezultatom. Ekipa Straže iz Rogatca, ki
se prav tako poleg Šoštanja in Brežic poteguje za naslov prva-
ka je srečanje v Ljubnem odločila v svojo korist. Žalec je
doma premagal Vojnik, vendar sta obe ekipi vložili protest za-
radi nepravihie registracije igralcev. Polzela pa, ki postaja ii
kola v kolo boljša je na domačem igrišč-u odpravila zadnje pla-
sirano ekipo na lestvici Boč s 5:2.
Ke/ultati 11. kola v I. skuiiini: Brežice — Šoštanj 1:0, C":-
lulozar — Radeče 2:0, Senovo — Opekar 6:2, Ljubno — Sira:-.a
1:2, Polzela — Boč 5:2 in 2alec — Vojnik 3:1.
Lestvica 1. skupine po 14. kolu:
Šoštanj	14	10	2	2	41:21
Straža	14	11	O	3	36:14	->2
Brežice	13 9	2	2	29:11	->0
Senovo	14 9	1	4	4:"): 28	19
Celuloziir	14 -5	4	5	26:20	14
Vojnik	13 6	2	5	22:19	!4
Žalec	14 6	2	6	23:25	14
Radeče	14 5	1	8	35:29	11
Ljubno	14 4	1	9	24:47	9
Polzela	14 3	2	9	24:35	3
Opekar	14 3	2	9	33:47	8
Boč	14 1	1	12	15:.59	3
V	nedeljo pa se bodo srečali: Žalec — Brežice, Vojnik —
Polzela, Boč — Ljubno, Straža — Senovo, Opekar — Celulozai
in Radeče — Šoštanj.
Minulo nedeljo pa se je pričelo tekmovanje v mladinski ligi.
Rezultati 7. kola: Celje — Kladivar : Dravinja 4:0, Velenja
— Olimp 2:2 in Papimičar — Kovinar 3:3.
Lestvica	inladni$.ko lige po	T. kolu:
Celje KI.	7	6 0	1	18: 4	12
Dravinja	7	5 1	1	21: 8	11
Velenje	7	2 3	2	15:13	7
OUmp	7	2 2	3	14:11	6
Kovinar	7	2 2	3	11:14	6
Šmartno	6	1 1	4	5:19	3
Papirničar	7	1 1	5	12:27	3
Tone Tavčar
OI.IMP PORAŽEN V SLIVxNICI
v nadaljevanju conske nogometne lige so nogometaši Olimpa
v precej izenačenem dvoboju, v gosteh izgubili proti Slivnici.
Ponovno se je izkazalo, da napad Olimpa nima v svojih vrstah
prodornega strelca, ki bi lahko zaključil dobro pripravljene ak-
cije.	jlc
NAPADALCI KONČNO V SVOJEM ELEMENTU
Celjski nogometaši Kladivarja so končno začeli tudi z bolj-
šo igro v napadu. Npadalci so se v srečanju proti Straži raz-
igrali in dosegli kar osem zadetkov. Ti podatki in mnogo bolj
kombinirana igra napadalne petorke nam daje garancijo, da
bodo do -konca prvenstva Celjani le našli sebi najbolj primerno
mesfro na razpredelnici. Kombinacija čerenjak — Zavski in od-
lični vezni igralec Hribemik se dobro ujema in takšno igro naj
samo nadaljujejo. Zadetke na tej trening tekmi so dosQ^ii Hri-
bemik in čerenjak 3 ter Žavski dva. Rezultat — 8:0.
HIBERNIK IN ŽIDAN ZAGOTOVIIJV TOČKI
Nogometaši Kovinarja so osvojili točke v gosteh. Proti Po-
horju so v Rušah prikazali dobro igro in preko Hribemika in
Zidana osvojih obe točki. Rezultat: 2:1 za Kovinar. Na razpre-
delnici so igralci Kovinarja trenutno na šestem mestu s šestnaj-
stimi točkami. V nedeljo se bodo pomerih v gosteh proti Peci.
jk
šah
ZMAGA ZA DRUGO EKIPO CELJA
Končano je šahovsko prvenstvo podzveze Celje. Proti priča-
kovanju so bili zmagovalci druge ekipe CSK, ki je bila tudi
brez poraza, za ekipo pa so nastopili Kranjc, Bogadi, Pajk, Ili6
in ing. Dežnak.
Rezultati zadnjega kola:
CŠK II : Rog. Slatina 2:2, Šempeter : Zreče 4:0, Žalec i
Velenje 2:2, Šentjur : Cinkarna 1 in pol : 2 in pol.
TABELA:
Celj.ski šahovski klub	7	5	2	O	19
Šempeter	7	3	4	O	18 in pol
Žalec	7	4	2	1	16 in pol
Šentjur	7	2	2	3	14
Velenje	7	2	3	2	13
Cinkarna	,7	1	2	4	12
Rog. Slatina	7	1	3	3	11
Zreče	7	10	6 8
Istočasno se je bilo tudi brzopotezno prvenstvo SP Celje,
na katerem je zmagal Šempeter z 39 točkami, sledijo Žalec .'J5
in pol, CŠK 32, Cinkarna 27 in pol, Šentjur 26 in pol, Velenje
24 in pol, Rog. Slatina 24 ter Zret« 15 točk.
hokej na travi
CEUSKI HOKEJISTI NA TRAVI
ŠE NEPREMAGANI
Tudi v tretjem srečanju spomladanskega prvenstva v zvezni
ligi za hokejiste na travi so igralci Gaberja ostali nepremagani.
V srečanju proti Kemičarju v Kutini so igrali zelo dobro in os-
vojili točko. Rezultat 0:0.
Omeniti pa moramo, da so tudi sedaj celjski Igralcd zaradi
nespretnosti v napadu ostali brez celotnega izicupička. škoda.
V	nedeljo dopoldne igrajo na Skalni kleti proti Concordijl
iz Zagreba.	jlc
strel.janje
TONE JAGER V SARAJEVO
Celjski strelec Tone Jager je sodeloval v soboto in nedeljo
na medrepubliškem tekmovanju najboljših jugoslovanskih strel-
cev v Sarajevu. Poleg njega je tekmoval tudi Jože Tržan. Tone
Jager je v streljanju s precizno malokalibersko puško osvojil
mesto s 1088 krogi od 1200 možnih. Jož« Tržan pa je bil v
streljanju s pištolo peti.	jk
,iudo
USPEH VASILJEVIČA IN TANKA
Na republiškem prvenstvu v judu so celjski tekmovalci do-
segli nepričakovani uspeh. Dva od celjske ekipe sta se celo uvr-
stila v polfinale in dosegla do sedaj največji uspeh tega Športa
v Celju. Tanko je osvojil tretje mesto, ko je Izgubil proti prva-
ku Stanojeviču, Vasiljevič pa je bil četrti, izgubil je proti dni-
goplasiranemu mojstru Juda Ronerju iz Maribora.	jk
TRIDESET NAŠIH LET
LE MALO JE V ZGODOVINI SLOVEN-
SKEGA NARODA POMEMBNEJŠIH MEJ-
NIKOV, KOT JE 27. APRIL - DAN USTA-
NOVITVE OF
Sprva ustanovljena Protiimperialistična fronta se
je kot borbena politična organizacija zoper imperiali-
zem in okupacijo Slovenije prav zaradi široke podpo-
re v slovenskih množicah preimenovala v Osvobodilno
fi-onto slovenjskega naroda. V njej se je zbirala mno-
žica razočaranih od zloma države, ogorčenih zaradi
nasilja okupatorjev in zaupajoč v Komunistično par-
tijo; v njej so se zbirali najboljši sinodi in hčere slo-
venskega naroda, ne glede na prejšnjo strankarsko,
versko in politično pripadnost.
Z Osvobodilno fronto je rasla »država v državi«, nje-
ne funkcije so že ob samem nastanku presegle okvir
pc^litične akcije, njena dejanja so pomenila revolucijo
in dejanski oboroženi odpor zoper okupatorja. Bila je
povsod, na oswbojenem ozemlju in v okupiranih slo-
venskih krajih, na Slovenskem Primorju in v Sloven-
ski Koroški; govorila je z Dolomitov m s Pugleda,
državnotvonio je sklepala na Kočevskem in Črnomalj-
skem zboru, utrjevala je bratstvo, in enotnost z dru-
gimi jugoslovanskimi narodi v Bihaču in Jajcu. Bila
je v nas samih in rasli smo z njo!
Po tridesetih letih smo mi postali del nje Cepraiv
znova preimenovana, v Socialistično zvezo delovnega
ljudstva Slovenije, je ostala taka kot je bila. Bila pa
je mobilizatorska, humana, demokratična in že takrat
— miroljubna. Razlike, ki so nastale, niso v njej, so
v nas S8.mih in okoli nas. Vizija OF že postaja real-
nost, programska načela OF so uresničena, z uveljav-
ljanjem dokumenta »SZDL danes« pa je^v novih jvogo-
jih postavljena široka politična podlaga za delovanje
vseh, ki nam je v zavesti in v srcu socialistična samo-
upravna skupnost jugoslovanskih narodov.
Prav zaradi njene revolucionarne vloge bomo tride-
seto obletnico ustanovitve OF še posebej slavnostno
proslamli. Občinsdca konferenca SZDL oböme Celje
vabi člane SZDL in občane, da se v čim večjem številu
udeležijo proslav, ki bodo v Dobrni, Strmcu, Franko-
lovem, Vojniku in Štorah l>a tudi v nekaterih delovnih
organizacijah, še posebej pa vabimo na osrednjo pro-
slavo, ki bo 26. aprila ob 20. uri v dvorani kina Union
v Celju. Na tej proslavi bodo tudi razdeljena Prizna-
nja OF.
KMETJE. VAŠIH PET MINUT
Ü problemih in položaju
kmetijstva, posebej še za-
sebnih kmetov, ni bilo toli-
ko družbene angažiiranosti
vsa leta po vojni, kot ravno
v minulih mesecih. Kmetij
ska problematika je dobila
domovinsko pravico z široko
razpravo po plenumu CK
ZKS, .sovpadala pa je, zlasti
kar zadeva zasebno kmetij-
stvo in kmečko prebivalstvo
tudi v obširnih razpravah o
manj razvitih območjih.
Ce So kmetje v tem času
tolikokrat ponovili trditev,
da so kot del narodnega go-
spodarstva in kot sloj prebi-
valstva odrinjeni na stranski
tir, da se zanje nihče do-
volj ne zanima in zavzema,
potem bi bilo prav, če bi
govorili o preteklosti, ne pa
tudi o sedanjosti.
Na številnih sestankih.
iborih in posvetih, kjer so
sodelovali Kineije, je bilo re-
čeno, da zasebni kmetje le
po posredni poti opozarjajo
na svoje probleme, da prek
ust drugih izpri(":ujejo svoje
interese in stališča. Tudi to
ni več res. V proizvodni
sten se Kmetje vse bolj
vključujejo v samoupravni
proces prek zadružnih s ve
tov m svetov kooperantov.
Svoj vrh so ustanovili na na-
šem območju na prvean zbo-
ru, pred tedni v Celju. In
po politični plati? Tudi glede
tega so očitki, češ kmetje ni
mamo svoje politične orga-
nizacije, kot jo imajo na
pruner delavci v sindikatu.
Mar res ni politične organi-
zacije, v kateri bi kmetje tu-
di na politični ravni lahko
uveljavljali svoj interes?
Končno tudi zasebni obrtni-
ki niinajo posebne organiza-
cije i>olitičnesa značaja, kaj-
ti tu vmes je vendar bistven
razloček, ».ire namreč za last-
nino nad sredstvi za proiz-
vodnjo in v naši domovini je
družbena lastnina, po nače-
lih marksizma, pač temelj-
na.
In vendar. Trditve, da hi
politične organizacije, ki bi
se posebej posvečala prob-
lemom kmečkega prebival-
stva, so nekolikanj. hude, zla-
sti ker je SZDL organizacija,
naslednici pred 30 leti usta-
novljene OF, ki je med
kmečkim ljudstvom v pre-
teklosti uživala neomajno za-
upanje — v najtežjih časih,
dovolj izpričan že s tem, da
Ali ni posluh te organizacije
povsod obstajajo pri organi-
zacijah kmečke sekcije, v teh
pa recimo ni sekcij za delav-
ce, za obrtnike in druge so.
cialne strukture družbe? oe
te sekcije niso bile dovolj
učinkovite, potem ni bilo do-
volj aktivno in učinkovito
»sodelovanje najbolj poklica-
nih — kmetov samih. Ce so
torej kmetje rekli, da se dru-
gi pogovarjajo in sklepajo o
njih, potem je tudi res, da
.so z lastno neaktivnostjo ta-
ke razmere vzdrževali.
V nekaterih občinah bodo
v naslednjem obdobju volil-
ne konfeience SZDL. To je
priložnost, ko si kmetje v
tej najširši politični organi-
zaciji lahko zagotovijo dostoj-
no prisotnost in možnost za
udeležbo pri političnem vpli-
vu.
Bo spet kdo drug kriv, če
ponujenih pet minut ne bo
izkoriščenih tako, kot bd
kmetje želeli? JKRASOVEC
DVE URI - PREVEČ ALI PREMALO?
Na zadnji seji celjske ob-
činske skupščine so dve uri
porabili za tisto točko dnev-
nega reda, v kateri odbor-
niki opozarjajo na drobna
vprašanja krajevnega 2mača-
ja. Predvsem gre v vseh treh
primerih za komunalne prob-
leme, seveda pa to ne pome-
ni, da se v tem okviru ne po-
javljajo še druga vprašanja.
Dve uri za eno sajno točko
dnevnega reda!' Preveč ali
premalo?
Četudi je očitno, da bi
mnoga vprašanja lahko izo-
stala in da bi jih odborniki
lahko rešili bodisi s pomoč-
jo sveta krajevne skupno-
sti, pristojne komiinalne de-
lovne organizacije pa tudi ob
pomoči strokovnih upravnih
organov, je takšna razgiba-
nost v em sami točki dnev-
nega reda pozitivna, na vsak
način pa odsev aktivnosti in
sodelovanja odbornika na ob-
močju, kjer živi in dela, kjer
so ga volivci izbrali za svo-
jega zastopnika v občinskem
predstavniškem organu. Pri
vsem tem pa ne gre samo za
delo odbornika na terenu in
za njegovo vključevanje v re-
ševanje kraje\Tiih vprašanj,
marveč tudi za zaupanje, ki
ga imajo volivci in ne nazad-
nje odborniki do občinske
skupščine. Mnogi odborniki
namreč odpirajo vprašanja
in probleme po naročilu svo-
jih volivcev. To pa je tisto,
kar govori o povezanosti od-
bornika s terminom in ne na-
y^adnje o njegovi nalogi v ob-
činski skupščini. Kako bi vo-
livci gledali na odbornika, če
bi njihovih zahtev ne posre-
doval pred skupščino? Gre
torej- tudi za odgovornost od-
bornika pred volivci!
»
Pri vsem tem pa je značil-
na še ena ugotovitev. Ni nam-
reč naključje, da se v tej
točki dnevnega reda sleher-
nega zasedanja občinske
skupščine predvsem oglaša-
jo odborniki občinskega zbo-
ra in manj člani zbora delov-
nih skupnosti. V tej ugoto-
vitvi je tudi delno zrcalo pro-
blematike, ki se pojavlja v
tej točki in ne nazadnje budi
delna slika aktivnosti.
Kot rečeno so na zadnji
seji celjske občinske skup-
ščine porabili za to točko
dnevnega reda dve uri. To
pa navsezadnje ni bistveno,
če iTkrati ugotovimo, da je v
tem delu skupščinskega za-
sedanja sodelovalo okoli
dvajset odbornikov, torej če-
trtina! Prav zato se poraja
misel, da bi morali to točko
še bolj negovati in jo spod-
bujati pa ne zato, da bi »po-
dalj.ševali« skupščinska zase-
danja, marveč samo za to,
ker odpira široke možnosti
za delo in uveljavljanje od-
bornika na terenu, med vo-
livci in ne nazadnje pared
občins-ko skupščino.
M. Božič
PREDSTAVNIKI KMETOV PRI INŽ. MiLOVANU ZIDARJU
POSREDOVANA STALIŠČA KMETOV
v tedniku smo že dokaj
obširno poročali o poteku in
vsebini prvega zbora koope
rantov in zadružnikov s celj-
skega območja. Tudi o tem,
da bo posebna delr/^cija in-
formirala :zfvršni svet SRS o
razpravi in stališčih delega-
tov na tem zöoru.
Pred dnevi je delegacija
bila sprejeta na izvršnem
svetu. Vodil jo je izvoljeni
predsednik zadružnega odbo-
ra Peter Jež. V delegaciji
pa so bili Anton Fonda jn
Anton Tovornik, mimo teh
treh članov odbora, ki so
vsi trije kmetje pa še direk-
tor »Styrije« Božo Jurak in
sekretar aktiva komimistov-
kmetijcev Peter Hlastec.
Na Izvršnem svetu se je z
delegacijo pogovarjal član IS
SRS ing. Milovan Zidar, ob
njem pa je član izvršnega
odbora RK SZDL Franc Si-
monič, ter predstavnika Gos-
podarske zbornice Rado
Dvoršak in Andrej Petelin.
Seznanili so jih z ugotovi-
tvami, stališči in zahtevami
zbora kmetov z dne >27. mar-
ca 1971 v Celju, k. so se ga
udeležili .kmetje iz osmih
občin celjskega območja —
in na katerem so ustanovili
zadružni odbor za to območ-
je ter sprejeli program dela.
Poudarili so, da bi morali
čimpreje pripraviti vrsto no-
vih zakonskih ukrepov za
ureditev najpomembnejših
vprašanj, od katerüi je odvi-
sna hitrejša preobrazba za-
sebnega kmetijstva in njego-
va usmeritev v blagovno-trž-
no proizvodnjo.
Posebej so omenili, da je
potrebno čimpreje sprejeti
republiški zakon o združeva-
nju kmetov, ki mora omo--
gočiti oblikovanje takšnih
osnovnih kmečkih organiza
oij, ki bodo ustrezale kme
tu in njegovim potrebam in
v katerih bo prišlo do pol-
nega izraza samoupravno od-
ločanje kmetov v vseh vpra
šanjih, pH>membnih za raavoj
zasebnega kmetijstva,
O predlogu za izdajo tega
zakona bo te dni razpravljal
Izvršni svet, nakar bo šel po
obravnavi v skupščini SRS
v javno razpravo.
Zelo kritično so razprav-
ljali o preskrbi kmetijstva z
reprodukcijskim materialom
in opremo, ki je mnogokrat
tudi strokovno šibka m kate-
re nabava je vse premalo
enotno usmerjena.
Poudaril] so tudi, da kre-
ditiranje zasebnega kmetijst-
va s strani bank še vedno
ni zadovoljivo rešeno, saj so
pogoji za odobravanje kredi-
tov (30-odstotno obvezno oro-
čanje sredstev kmetov za do-
bo, ki presega za 1 leto rok
vračanja kredita, neupošte.
vanje dela in materiala kme-
tov kot lastno udeležbo pri
najemanju kreditov itd.), zelo
težki in več ali manj nespre-
jemljivi, postopek pa vse
preveč kompliciran in jxwa-
sen.

IZREDNO VELIKO SREDSTEV ZA SOCI-
ALNO SKRBSTVO
Razpravo o sprejemanju ob-
činskega proračuna na seji
občinske skupščine v Šent-
jurju je bila po oceni neka
terih bolj ali manj formalna.
Proračun so sprejeli kljub
temu, da manjka 330.000 di-
narjev oziroma je to razlika
med predvidenimi dohodki in
izdatki. V glavnem gre za
anuitete za šolo na Planini,
v Slivnici in povišane social-
ne storitve. Odlašati s spre-
jemom proračuna bi bilo po-
polnoma nesmiselno, saj je
težko pričakovati, da bodo v
mesecu ali še manj nenado-
ma dobili potrebno vsoto.
Kljub temu so na seji skle-
nili, da bo posebna delegaci-
ja odšla na republiški izvršni
svet z informacijo, da so mo-
rali proračun sprejeti kljub
odprtemu vprašanju 330.000
dinarjev. V kolikor rešitve ne
bo, bodo v Šentjurju prisilje-
ni sprejeti rebalans proraču-
na, kar pa bo nujno prizadelo
vse potrošnike proračima ra-
zen tistih, ki imajo fiksirane
cene storitev.
Celoten proračun šentjurske
občine za leto 1971 je 7.060.000
dinarjev. Od tega bodo dali
za kulturo in prosveto 46.000
dinarjev, socialno skrbstvo
1,180.000 dinarjev, zdravstve-
no varstvo 450.000 dinarjev,
komunalno dejavnost 760.000
dinarjev in za krajevne skup-
nosti 3000.000 dinarjev. Iz-
redno visoka je postavka
socialnega skrbstva, ki pa se
razdeU 200.000 za socialne
podpore, 70.000 za enkratne
podpore, 500.000 dinarjev za
oskrbovalnine v domovih za
odrasle, 150.000 za oskrbo-
valnine za mladino v domo-
vih in 25.000 dinarjev za
otroška letovanja. Samopri-
spevek za zdravstveno var-
stvo socialno ogroženih kme-
tov znaša 190.000 dinarjev.
Nekateri čestokrat zago-
varjajo stališča, da manj raz-
vite občine relativno trošijo
skozi proračun mnogo več
sredstev kot razvite občine,
kar je za Acija Svetino, pred-
sednika občinske skupščine
izredno demagoško. Pri tro-
šenju in usmerjanju v nego-
spodarskem in delno gospo-
darskem delu občine je nujno
potrebno upoštevata bilanco
izvenproračunskih sredstev,
ki pa je v nerazvitih občinah
zelo klavrna. Letos bodo zb-
rali v cestnem skladu samo
200.000 dinarjev v skladu
skupnih rezerv pa bo 120.000
dinarjev. To pomeni, da so
tudi skladi izredno skromni
in da se iz leta v leto po-
stavlja pred občinsko skup-
ščino isti problem, kaj nare-
diti in kako razporedriti že
tako skromna sredstva.
M. Seničar
O IZGUBLJENERA PRAZNIKU IN ŠE KAJ
Ko so bile Rimske Toplice
še občina in je bU v Laškem
okraj, so na seji Občinskega
ljudskega odbora Rimske To-
plice na pobudo tukaj šnih
borcev v NOV izdali odlok
o proglasitvi 22. maja za ob-
činski praznik Rimskih Top-
lic. To se .je zgodilo pred se-
demnajstimi leti na predve-
čer praznika, ki so ga kasne-
je preimenovali v krajevne-
ga, ker je primat občine do-
bilo Laško.
Prav letos bo poteklo tri-
deset let, odkar so se zbrali
aktivisti iz širne Slovenije k
ustanovitvi Pokrajinskega od-
bora OF za Štajersko. Vse-
kor je to dogodek, ki se je
odigral v gozdovih pobočja
Kojzice pomemben dan za
slovensko aktivistično giba-
nje med NOB za nas Rimlja-
ne pa tem večji dogodek, ker
si lahko štejemo v čast. da so
se prav v našem kraju zbrali
kasneje tako zaslužni borci
in politični delavci kot na
primer narodni heroji Slavko
Slander, Miloš Zidanšek-Ven-
celj in Angel Besednjak, To-
ne Grčar, Martin Kores, Leo
Novak, Metod Hočevar, Kari
Reberšek, Vinko Ustar, Lojze
Lešnik, Lojze Diacci in Jože
Jurač. Slednji trije so edini
še živeči udeleženci, ki za-
služeno dobijo naziv vetera-
nov, saj kdor spremlja nji-
hovo tako življenjsko kot ak-
tivistično pot namenjeno do
movini in ljudstvu bo to po-
trdil. In vendar so njihova
imena že precej zbledela v
spominu današnje generacije,
ki bi morala z večjo mero
spoštovanja in čuta dolžnosti
mladega človeka praznovati
in spoštovati takšne dogodke
tn ljudi ki so jim botrovali!
Krajevni praznik se ne pra-
znuje več. Pred skoraj dese-
timi leti so mladi in stari
poslednjič družno odšli k
spominski plošča vzidam pod
previsno steno ene izmed
"tnnogih trdnih skal naših go-
ra, k plošči iz črnega mar-
morja, ki nemo priča o ve-
likem dejanju, ki ga je pred-
lagala takratna KPS. Redko-
kateri občan naših Rimskih
Toplic zaide do spominske-
ga kraja ujetega v gosto gr-
mičevje tik nad potjo, ki pe-
lje naprej v Sedraž. Ljudje
so pozabili še na en dogodek
in si privoščili več drugih,
ki so boljši in priročnejši.
Takšen velik praznik minule
dobe je bilo odpiranje vrat
samopostrežbe in še posebno
nove pivske postojanke, bife-
ja za točenje pijač v »letečem
stanju«. Tako so tudi šolniki
z učenci zadremali in izpu-
stih iz programa dan, ki bi
jim pomenil kulturno doživet
je, moralno zadoščenje in ut-
rinek rekreacijskega karaktra
s potjo ob potoku Ični proti
vrhu Kozjice. Moje pisanje bi
utegnil kakšen modernist oce-
niti kot konservativizem ali
fanatično obnavljanje dogod-
kov izpred tridesetih let, ven-
dar je z mojimi besedami
vse premalo in nedovršno
razjasnjena slika dejanskega
stanja, tako glede vzdrževa-
nja spomenika kot takšne-
ga, kot proslav, ki so se vr-
šile pred leti, v dobrih starih
časih. Letos, se bodo naši
kulturniki kot vse kaže ven-
darle spomnili pozabljenega
praznika in veteranov, saj ob
tako pomembnem jubileju
naša pozornost ne sme izo-
stati!
Andrej Marinšek
MODERNIZACIJA V GLIN NAZARJE
PROIZVODNJA V NOVI PRIREZOVALNICI LESA JE STEKLA JANUARJA LETOS. ŽE APRI-
LA BO PRIČEL Z OBRATOVANJEM NOV. MODERNIZIRAN OBRAT ZA PROIZVODNJO
VEZANIH OKEN. NOVA TOVARNA IVERNIH PLOŠČ BO PREDVIDOMA PRIČELA OBRA-
TOVATI OKTOBRA. MODERNIZACIJO OBRATOV BODO IZVEDLI Z LASTNIMI MOČMI
Siedi meseca januarja je
stekla proizvodnja v novi
prirezovalnici, obratu GLIN-
a, ki predstavlja za največji
zgornjesavinjski kolektiv ve-
liko pridobitev. Za potrebe
lastne finalne proizvodnje
stavbnega pohištva so v pre-
tei.closti prirezovali les kar v
treh obratih. Taka organizaci-
ja dela je bila nedvomno rje-
smotrna, zato so se odločili,
da organizirajo samostojen ob
rat, ki bo tehnološko zaklju-
čena enota. V novi prirezo-
valnici, ki je najsodobneje
opremljena razrežejo dnevno
preko 50 kubičnih metrov le-
sa, za potrebe nadaljnje pro-
izvodnje.
Kaj jim predstavlja ta ob-
rat? Ne gre pri tem samo za
to, da so prej razdrobljeno
rezanje sedaj organizirali v
enem obratu, pri tem je po-
leg ostalega še dvoje pomemb-
nih pridobitev: proizvodnja
oken se je povečala za 50 od-
stotkov, ker so lahko mon-
tirali še eno proizvodno lini-
jo; s prekvalifikacijo odveč-
ne delovne sile ni bilo po-
trebno nikomur zapustiti
podjetja, nasprotno zaposlili^
so nove delavce. V obratu'
dela v treh izmenah 44 de-
lavcev. Nova prirezovalnica
pa je pogoj ila še nekatere
pridobitve. Predvsem se po
rjovem proizvaja ceneje, do-
sežen je večji izkoristek in
ne nazadnje, delo je moč or-
ganizirati v treh izmenah,
kar je bilo v poprejšnjih po-
gojih otežkodano.
Poleg nove prirezovalnice,
ki že obratuje s polno paro,
pa bo predvidoma aprila
stekla prva proizvodnja v
novem obratu za proizvodn-
njo vezanih oken. V tem ob-
ratu so pred rekonstrukcijo
izdelovali leseno ernbalažo,
ki pa so jo vsled nerentabil-
nosti opustili. Tržne raziska-
ve so že dlje časa narekova-
le potrebo po povečani pro-
izvodnji vezanih oken, ki jih
potrebuje predvsem sloven-
sko gradbeništvo, zato odlo-
čitev o preusmeritvi obrata
ni bila težka. Delovna mesta
bo našlo okoli štirideset de-
lavcev, kasneje pa še nekaj
več. Računajo, da bodo ob
normalnih pogojih izdelali
letno preko 20.000 vezarjih
oken. S povečano proizvod-
njo le-teh pa seveda ne na-
meravajo opustita nadaljnjega
izdelovanja takoimenovanih
»škatlastih« oken, ki pa jih v
glavnem plasirajo v južnih
predelih države.
Posebej velja poudariti, da
je kolektiv obe rekonstrukci-
ji izvedel izključno z lastni-
mi sredstvi, kar je danes le
precej redek pojav.
To pa seveda še ni vse. V
polnem teku so tudi montaž-
na dela pn gradnji nove to-
varne ivernih plošč. Ce bo
steklo vse kot je planirano,
potem bodo prvi kvadratni
metri iveric zapustili tekoči
trak že oktobra letos Malce
se je sicer zataknilo pri do-
bavi strojne opreme iz ino-
zemstva, so pa zato vsled
relativno mile rime, gradbe-
na dela potekala skoraj ne-
ovirano Nova tovarna iveric
bo letno predelala cca 50
tisoč kubičnih metrov lesne
mase Naj kot zanimivost po-
vemo, da na skladiščnem
prostoru že čaka les za bo-
dočo predelavo
GLIN se torej modernizi-
ra in širi. En obrat že delu-
je, drugega bodo odprli apri-
la, nova tovarna iveric pa
naj bi pričela s proizvodnjo
v oktobru. Malce veliko za
obdobje enega leta, mar ne?
Da, toda v tem je tudi edi-
na perspektiva!
AVGUST
DOBRAVC
Po Obsotelju je nemilo
odjeknila težka novica, da
je nenadoma preminul
Avgust Dobrave, bivši žu-
pan občine Polje ob So-
tli, napreden gospodar in
mož, ki je znal ob vsaki
priložnosti pravilno ceniti
vlogo šole in učiteljstva
in pokazal veliko priza-
devnost tudi za kulturno
prosvetno dejavnost na
podeželju. Rodil se je
pred 81 leti v Polju ob
Sotli, lepi obsoteljski va-
si, ki ji je posvetil vse
življenje in se trudil, da
bi pomagal kmečkim lju-
dem k večjemu blagosta-
n.iu. Bil je odličen sad-
jar in kot tak da,jal so-
vaščanom zgled, kako je
treba uporabljati moder-
na sredstva za boljši pri-
delek. Kot predsednik
gasilskega društva je že
v dobi med obema voj-
nama razvil vse sile in
ustvaril najTioIjše pogoje
za delo te organizaci,)e
tudi na kulturno • pro-
svetnem področju. Na
lastne stroške je opremil
oder v svojih prostorih,
na katerem so nastopali
šolski otroci in igralska
družina. Kot predsednik
krajevnega šolskega od-
bora v Polju ob Sotli si
,ie prizadeval, da je bila
tamošnja osno\'na šola
dobro oskrbovana in da
so se počutili učitelji na
svo.jem delovnem mestu
srečne in zadovoljne. Ob
prihodu nacistične.ga oku-
patorja je takoj pravil-
no usmeril in se posta-
vil na stran ljudstva, ki
ga je bodril in v me-
jah svojih možno.sti šči-
til, dokler mu ni gro-
zila aretacija, kateri se
je izognil s tem, da
se je pravočasno umaknil
iz domače vasi proti Pil-
štanju in Planin pri Sev-
nici. Medtem je začel
okupator izseljevati ljud-
stvo ob Sotli v daljnjo
ft'ezijo, od koder se mar-
sikdo ni več vrnil. .4v-
.irust Dobrave se je v do-
movini docela vključil v
narodnoosvobodilni boj
in sodeloval do končne
zmage, ko so se začeli
vračati tudi pregnanci in
se je v letih obnove s po-
dvojenimi silami vrgel v
delo, da ponovno zgradi-
jo domačo vas in okoli-
co, ki so jo bili Besarab-
ci popolnoma uničili, v
rodovitno pokrajino. To-
variš Dobrave je z vsemi
silami sodeloval pri
zgraditvi povojnega za-
družništva in pomagal
pri ustanavljanju vseh or-
ganizacij, ki so jih pot-
rebe po osvoboditvi leta
1915 priklicale v življe-
nje. Bil .ie in ostal sveto-
valec, podpornik in jav-
ni delavec, ki se .je nese-
bično razda,)al v dobro
svojih sovaščanov in no-
ve družbene stvarnosti.
Užival je vsestransko ve-
lik ugled pri ljudeh in
organih oblasti. Kako je
bii pril.iiibljen, je pokazal
množičen pogreb dne 1.
aprila 1971 v Polju ob
Sotli. Naj mu bo lahka
slovenska žemljica, za ka-
tero je delal, trpel in ži-
vel!	A. P.
CEUE V POČASTITEV DVEH JUBILEJEV
Tridesetletnica vstaje in
enaka obletnica ustanovitve
Osvobodilne fronte bosta do-
bili ustrezen odmev v števil-
nih letošnjih proslavah in
prireditvah. Pri vsem tem
ne gre za število takšnih pri-
reditev, marveč veliko bolj
za njihovo vsebino. Izredno
pomembna pa bo tudi ude-
ležba, saj gre ponovno za
množično manifestacijo datu-
mov iz našega narodjioosvo-
bodilnega boja in ljudske
revolucije.
Med organizatorji proslav
in prireditev se i>ojavljajo
vse družbeno politične orga-
nizacije, občinska skupščina,
društva itd. Izreden delež v
tem okviru bo imela mladi-
na, ki je s štafeto mladosti
pravzaprav odprla vrata v le-
tošnje jubilejno obdobje.
Prva naslednja proslava
bc) posvečena dnevu OP. Os-
rednja proslava bo na pred-
večer praznika, v ponedeljek,
26. aprila. Na njej bodo med
drugim podelili tudi znake
m priznanja OF najzaslužnej-
šim aktivistom iz prvih dni
dela in obstoja OF. Na pro-
slavi bosta sodelovala še in-
validski pevski zbor ter god-
na pihala milice iz Ljub-
ljane.
Osrednji proslavi v Celju
bodo pridružile še mnoge
druge v drugih krajih obči-
ne, ki pa jih bodo tu in tam
povezali celo s praznovanjem
pr\'ega maja. Sicer pa bo za
prvi maj osrednja prireditev
"a Teharju pri Mlinarjevem
Janezu. Skrb zanjo je pre-
v?:el občinski sindikalni svet.
Velika pozornost bo posve-
dnevu borca. Tdžišče
proslavljanja bo v krajevnih
organizacijah ZB, vrh tega
bo v tem času in v počasti-
tev praznika 4. julija priprav-
ljenih več izletov v partizan-
slce kraje. Ta dan pa bo veli-
ka proslava še v Brestanici,
kjer se bodo srečali nekda-
nji izseljenci, ne glede na
to, kje so bili zapori in zbir-
na središča, odkoder jüi je
zatem okupator pregnal.
Kot že nekaj let nazaj, ta^
ko bo tudi Za letošnji občin-
ski praznik več prireditev in
proslav, ki se bodo začele že
prve dni julija in bc/o tra-
jale skoraj do konca sedme-
ga meseca. Uvod v to prazno-
vanje bo napovedala operna
predstava »Rigoleta« na dr-
sališču v celjskem mestnem
parku. To gostovanje članov
ljubljanskega opernega an-
sambla je določeno za 10. ju-
lij. šest' dni za tem bodo v
muzeju revolucije odprli
razstavo »Štajerska v borbi
z-a osvoboditev«. V ta okvir
sodi med drugim še atletska
prireditev za »Skokov memo-
rial«, zatem večja zabavna
prireditev v parku (na drsa-
lišču), razna športna tekmo-
vanja itd. Osrednja proslava
pa l>o na sam občinski pra-
znik, to je na dan 20. julija.
To bo slavnostna seja občin-
ske skupščine, na kateri bo-
do podelili iSlandrove nagra-
de in bržčas imenovali tudi
častne občane. Proslavo bo
v kulturnem delu izpopolnil
komorni moški zbor.
Za dan vstaje slovenskega
naroda, 22. julija, p>a bo na
Resevni pri Šentjurju skup-
na proslava celjske, šentjur-
ske, šmarske in laške obči-
ne. To bo izredno bogat pro-
gra«! s pohodom mladih po
poti Prve celjske čete, s sre-
čanjem borcev in kulturnim
delom sporeda.
Letošnjo proslavo dneva
republike bo v Celju izpo-
polnilo odkritje spomenika
Slavku šlandru na Trgu svo-
bode.
V	okvir jubilejnih proslav
pa sodi tUdI dan JI Ji, 22. de-
cember.
V	ta načrt, ki je vezan na
določene datimie, se bodo
vključile še številne druga
prireditve in proslave. To
med drugim velja tudi za
proslavo stoletnice gasilstva,
za prireditve, ki jih priprav-
Ijajo mladi, za proslave, ki
jüi pripravlja oMinska kon-
ferenca Zveze komimistov,
zlasti ob sprejemu mladih v
organizacijo ter podelitvi od-
likovanj itd.
MLADI O USTAVNIH
SPREMEMBAH
Vključevanje mladih v jav-
no razpravo o ustavnih spre-
membah je bila osrednja te-
ma seje predsedstva občin-
ske konference ZMS Celje.
V uwdniih mislih, ki jih je
podal dipl. ekonomist Jure
Toplak in v razpravi, so po-
udarih, da razprava ne sme
biti informacija o ustavnih
spremembah temveč aktivno
vključe\'anje v oblikovanje
dokončnih stališč. Menili so
tudi, da je čas za razpravo
prekratek in da bi se morali
vključiti v razpravo že v far
zi pripravljanja predlogov o
spremembah. V razpravah z
neposrednimi proizvajalci bo
potrebno poudariti zlasti ti-
ste točke, v katerih gre za
kompromis. Sklenili so, da
morajo k oblikovanju nove
ustave pritegniti čimveč mla-
dih ter s tem dokazati, da
tokrat ne gre za eno i^imed
mnogih diskusij o našdh raz-
pravah in resolucijah, tem-
več za p>olaganje »tapete pri-
hodnosti« za katero je mla-
dina še tembolj zainteresira-
na.
Zato so pripravili na seji
podroben program vključe-
vanja mladih ljudi v javno
razpravo. Tako bodo v večjih
delovnih organizacijah kot
EMO, železarna, Merx in In-
grad organizirali razprave
mladih, drugod pa se bodo
mladi vključili v razpravo z
ostalimi družbeno poliltični-
md organizacijami. Na sred-
njih šolah bodo skušali sku-
paj z oddelki Zveze komimi-
stov vključiti v razpravo
čimveč učencev, zaključek
pa bo predstavljal občinski
zbor, na katerem bodo mla-
dinci iz posameznih aktivov
govorili o ustavnih spremem-
bah.
V. KRANJC
ALI ŠE DOLGO TAKO?
v ponedeljek, 5. aprüa 1971, sem se peljal iz šmar-
ja pri Jelšah v Rogaško Slatino. Ko sem stopU v pre.
poln avtobus reg. štev. CE 85-03, ki pelje iz Šmarja
ob 15.10 uri, že nisem dobil sedeža. S tem sem se ne-
kako sprijaznil, toda nisem se pa mogel spoprijazniti
da sem plačal za karto isto kot tisti, ki je dobil
sedeiž.
V	naslednji postaji v Mestinju je bilo nekaj never-
jetnega. Sprevodnik je iastopil pri siprednjih vratih in
polovico gneče spravil k zadnjim vratom in vpil: »Daj-
te bolj nazaj«. Potem ko je sprednja vrata zaprl pa
je .skozi zadnja vrata začel vpiti: »Dajte bolj naprej«.
Tako je tudi spravil vse čakajoče ljudi pod streho. To
je nevzdržjio, saj je v avtobxisu sitalo 25 ljudi, ki so
prav tako plačali, kot da bi sedeli.
V	to gnečo je še na Podplatu sprejel dve ženski, ki
sta imeli velike pletenke, vendar jih niso hotele oddati
/ prtljažnik, raje so se nekaj časa prepirale s spi^
vodnikom.
Zadnji čas je, da tudi inšpektoi-ji kontrolirajo spre^
vodnike in jih razbremenijo, ker vemo, da stojišča ne
morejo biti tako dra,ga kot sedišča. Vozniki teh pre-
polnih avtobusov pa bodo plačali kazen glede regi-
stracije. Menim, da se bo bolj splačalo IZLETNIKU
še vprometiti nekaj avtobusov.
Slavko JERIC,
Rog. Slatina 74
LEP VZGLED POSLOVODKINJE
V	SAMOPOSTREŽBI NA »OTOKUcc
V LAŠKEM
Bilo je pred nedavnim (datiuna si nisem zaiwmni-
la), ko sem nakupovala v tej trgovini. Pred menoj je
bil tudi neki moški, ki je med drugim izbral tudi eno
hruško in jo dal stehtati. Vajenka mu jo je stehtala
in na hruško napisala tudi ceno. Ne vem točno, ko-
likšna je bila cena, vem pa, da je bilo nekaj nad sto
starih dinarjev.
Z moškim sva prišla k blagajni drug za drugim. Pri
blagajno je bila poslovodkinja. Pregledala in seštevala
je nabrano blago in vprašala moškega: »Aii imate sa-
mo eno hruško?«. Pritrdil ji je. Poslovodkinja je vzela
hruško, odšla k tehtnici, jo stehtala in se vrnila k \ a-
gajni ter rekla, da se ji je zdelo, da nekaj ni v redu.
Na hruško je napisala novo, precej manjšo številko.
»Tudi meni se je zdela hruška predraga,« je rekel ku-
pec in se zahvalil pošteni poslovodkinji.	B. A.
ZADNJIKRAT NAPOLNIL PRI PETROLU
V CELJU
Po štirinajstdnevnem dopustu doma sem se v ne-
deljo, 3. januarja vračal nazaj v New York. Ustavil
sem se pri Petrolu v Celju z novim avtom BMW 2500,
da napolnim do vrha bencinski rezervoar, češ, da je
to zadnja postaja do New Yorka. Po zelo zasneženih
cestah sva z bratom prispela v München naslednji
dan. Avto sem pustil v hotelu, od koder so ga odpelja-
li v Hamburg, od tam pa z ladjo preko Atlantika v
New Yo:k. Tudi sam sem že naslednji dan z letalom
odletel v New York.
Težko sem čakal na avto. Končno je prispel 19. ja-
nuarja. Med vožnjo preko oceana je ladja zajela do-
vclj morske vode tako, da je bil avto pod vodo do
armaturne deske. Avta nisem prevzel in p>o treh ted-
nih so ga odkupili za rezervne dele.
Zavarovalnica Gerling Korjzem v Miinchenu zavla-
čuje z odplačilom 6590 dolarjev, kljub temu, da je bil
avto zavarovan.
Naročil sem nov avto BMW 2800 Bavaria in tovar-
na BMW ga je po 20 dneh poslala v New York. Avto
me čaka — jaz pa denar.
Nasvldenje poleti in lep pozdrav
J02E PAVLIÖ
NE VSI ENAKO
v članku, ki je bil objavljen v tem tednu »Spor za
vodovod med Dražo vasjo in Tepanjem:
Za vsakogar je določen prispevek dm 3.000, vendar
to ni pravilno, da bi siromak plačeval enako kot kmet-
je. Saj siromak nima živine, če pa jo ima, pa je to
kakšen perjak. Zakaj ne bi kmetje plačali 6.000 do
enega starega milijona, vsaj tisti, ki imajo do 20 glav
živine, siromaki pa 1.000 dinarjev? Koliko pa siromak
porabi vode dnevno? Koliko pa kmet? Siromak že pla-
čuje vodo kmetom, ker je pač navada, da poleg mleka
kmetje še kaj vode prilijejo, češ, za delavca je vse
dobro in njegovi otroci lahko vse pojedo. Enako pla-
čujejo vodo v šolski kuhinji otrokom, saj je sama ku-
harica — uslužbenka rekla sosedi, naj malo vode kane
v mleko, saj se nič ne pozna, ako se kuha kakao ali
slično.
Pred leti se v Tepanju ni moglo dobiti liter mleka
za dojenčka, edino, če si pri kakšni usmiljeni hiši pro-
sil na vso milost. Vsak se je izgovarjal, da ni mleka,
da so krave breje in podobno — danes pa je mleka
pri vsaki hiši kot vode; nihče ne pravi, da je krava
breja, saj za mlekarno je dobro mleko tudi iz »štepi-
ha«. Mlekarne bi morale biti bolj pod strogim nadzor-
stvom. Zbiralci bi morali biti holj zanesljivi ljudje, stro-
kovnjaki, a ne navadni kmetje. Po hlevih bi morali vo-
diti kontrolo, koliko mleka se pomolze, kakor je pred
nekaj leti tudi delal kontrolor. Smešno je namreč, da
takrat, kadar pridejo po vzorce mleka, vsi pravijo, da
krave »jezdijo« in imajo tako manj mleka, nekatere
gospodinje, pa prinesejo celo vzorce drugega mleka.
Torej, spor se bo rešil tarkat, kadar bodo plačali
višji prispevek kmetje — obrtniki, popoldanski obrtni-
ki. upokojenci z lepo pokojnino in posestvom ter šuš-
marji, katerih pa v Tepanju in Dražni vasi ni malo.
Tone Soršak, Dobmež.
Tepan.iskl vrh, SI. Konjice
DELO IN NlEGOVA CENA
(Nadaljevanje s 1. str.)
strije ler z vsem tem pove-
zanih nizkih osebnih dohod-
kov. Izbira Celja za to vrsto
dialoga v .slovenskem meri-
lu torej ni bila slučajna.
Najprej o ravni dialoga za
okroglo mizo. Poleg celjske-
ga snidikalnega aktiva, po-
lovice izvoljenih delegatov
za II. kongres samouprav-
Ijalcev iz celjske občine,
celjskih predsednikov, občin-
ske skupščine, konference
SZDL, konference ZMS in
sekretarjev občinskega ko-
miteja ZKS, je na posvetu
sodelovala močna skupina f-
republi.škega sindikalnega
\''rha s podpredsednikom Jo-
žetom Globačnikom na čelu.
Bržčas bi bila temperatura
razprav še višja, če bi za
okroglo mizo, bila je v re-
snici pravokotna, sedlo več
neposrednih proizvajalcev,
po možnosti različnih dohod-
kovnih stOHf&nj. Prostora je
bilo še dovolj.
OSEBNI DOHODEK
JE PRECEJŠNJA
NEZNANKA
Relerat Rista Gajška,
predsednika komisije za
družbeno - ekonomske odno-
se o pravilnikih o osebnih
dohodkih in njih vključeva-
nju v sistemske spremembe,
je slonel na analizi, l^i je v
celjskih kolektivih zajel 4546
zaposlenih. Zatrjeval je, da
je delitev po delu podvržena
mnogim spremembam, ki pa
jih pri nas nihče sistematič-
no ne spremlja in analizira.
Namesto razvijanja delovnih
enot tudi v smislu delitve
dohodka, se umikamo k ve-
dno večji centralizaciji. Med-
tem ko je tovariš Gajšek
razpravljal o minulem delu
in participaciji delovnih enot
ter posameznikov na tej os-
novi, je sekretar komiteja
tovariš Štefan Korošec to
vprašanje razširil na celjsko
gospodarstvo kot ceioDo, ki
je v nezavidnean položaju
starega industrijskega cen
tra, ki je v preteklosti pri-
speval ogromno v družbeno
akumulacijo za obnovo in
izgradnjo. Delitev osebnega
dohodka je med delovnimi
ljudmi, pa tudi med sindikal-
nimi delavci precejšnja ne-
zjianka, saj ogromno ljudi
ne ve od česa zavisi osebni
dohodek, kakšna so delitve-
na razmerja dohodka na
osebne dohodke in sklade,
velik del pa prav zaradi tega
tudi nima nobene ideje o
tem, kako bi bilo treba pra-
vihiike izboljšati, ix>praviti.
Kljub prizadevanjem se pra-
vilniki iz leta 196.3 niso bi-
stveno spremenili in njiho-
va še vedno veljavna »mo-
drost« je v analitični oceni
delovnih mest in vrednote
nju točk. Sploh pa šepa
ovrednotenje imiskega in vod-
stvenega dela, ki je tako iz
ven merljivih okvirjev na-
grajevanja po delu.
NEENAKOST ENAKIH
IN ENAKOST
NEENAKIH
Inženir Zoran Tratnik iz
EMO je v svojem referatu
razpredel celo vrsto dilem
okoli najnižjih osebnih do-
hodkov in razponih v delov-
nih organizacijah. Poznejša
razprava se je vrtela pred-
vsem okoli tega, ali je »sin-
dikalni minimum«, zahteva
po najnižjem osebnem do-
hodku (800 ND) ekonomska
ali le socialna kategorija.
Udeleženci so prišli skupaj
v ugotovitvi, da je zahteva
sicer socialnega značaja, da
pa je dohodek pod to mejo
tudi ekonomska kategorija,
ko je vprašljivo, če organi-
zacija pod to mejo opravi-
čuje svojo eksistenco, če se-
veda ni toliko družbeno po-
membna in zato upravičesna
na sanacijsko \'7;drževanje?
Delitvena razmerja, oziro-
ma razponi so drug problem,
ki sega tako v odnose v eni
delovni organizaciji, v eni
panogi in med panogami.
Delitev po zasedbi delovnega
mesta spričo deficita v kva-
lifikacijski strukturi zapo-
slenih enači delavce po kva-
lifikaciji in položaju (brez
kvalifikacije), konjunktur-
nost nekaterih panog pa ena-
ko kvalificirane spravlja v
neenak F>oložaj (recimo de-
lavce v Metkd z manj kot
1000 ND dohodka in v Zlatar-
ni z blisii 2500 ND osebne-
ga dohodka.
Družbeni dogovori in sa^
moupravni sporazumi bodo
morali v bodoče premostiti
ta prepad med tistimi, ki so
imeli srečo, da so zaposleni
v konjunkturni proizvodnji
in onimi, ki jih je ta .sreča
obšla.
MORALA IMENO-
VANA PLAČILNA
LISTA
Direktor SDK tovariš Slav-
ko Vrdelj je razobesil precej
umazanega perila okoli deli-
tve osebnih dohodkov. Go-
voril je predvsem o »sposob-
nostih« vodst/venih kadrov,
ki se kvalificirajo kot vrtal-
ci lukenj v zakone in pred-
pise in ki se pri delitvi oseb-
nih dohodkov gredo skrival-
nice v obliki nenormalnih
dnevnic, pretirane kilometri-
ne, visokih prejemkov v ob-
liki reprezentančnih stro-
škov pa vse do brezpredmet-
nih pK>tovanj na tuje in mol-
že skladov za skupno porar
bo za gradnjo zasebnih hiš
ter velikih avtomobilov. Pri-
mer EK>tnika (Elkroj v Mo-
zirju), ki je prejetih 27 sta-
rih milijonov razdelil: osem
na kilometrino, osem na re-
prezentančne stroške, štiri
na dnevnice, ostanek pa na
osebni dohodek, je dovolj
zgovoren za moralo precejš-
nje gruče ljudi, med kateri-
mi pa delavcev od stroja go-
gotovo ni.
Ta zapis seveda ni posne-
tek celodnevnega posveta v
Dobrni. Je le ilustracija,
kakšen je bi! razpon proble-
mov, ki so jih le tam obrav-
navali. Je pa^ tudi podoba o
vsebini problemov, ki jih bo
bližnji II. kongres samo-
upravljavcev postavil na dne-
vni red, ki pa jih bodo moč-
no prevetrile ustavne spre-
membe in ki bodo predmet
družbenih dogovorov ter sa-
mouprav-nih sporazumov. Ko-
likor so Se v Dobrni napre-
zali, da bi razprava ne do-
bila prizvoka »mezdne bit-
ke«, je vendarle močno od-
jeknila na ta posvet prene-
šena izjava predsednika slo-
venskih sindikatov, ki je de-
jal, da se bodo sindikati v
dilemi: ali akumulacija ali
standard, odločili za stan-
dard. A o previsoki družbe-
ni akumulaciji na posvetu
ni manjkalo razprav. Dileme
.so odprte. Počakajmo kaj bo
prinesel kongres, kaj ustav-
ne spremembe, kaj sporazu-
mi in dogovori.
.JURE KRAŠOVEC
SKLAD SKUPNIH
REZERV
Drnes dopoldne bo usta-
novna skupščina sklada skup-
nih rezerv občine Celje. Te-
mu primeren bo tudi dnerai
red, saj bodo odločali ne sa-
mo o poslovniku o delu skup-
ščine, marveč zlasti še o sta-
tutu-sklada, o višini obveznih
vlog, o obrestni meri in nači-
nu vračila vlog, ki bodo vpla-
čane v sklad skupnih rezerv
itd. Na zboru pa se bodo po-
govorili še o kreditni politiki
in splošnih pogojih za daja-
nje kreditov iz tega sklada.
ANTON'
STUPISA
70-LETNIK
Pred 70. leti se je rodil v
Moravcih pri Ljutomeru,
mož, ki ga dnevTio srečuje-
mo po celjskih ulicah. Tu
in tam se ustavi, poklepeta
o celjskih kultaimih dogaja-
njih, popije svojo obve-zno
skodelico kave in neumor-
no vleče krepko pipo. To je
Anton Stupica, umetnostni
zgodovinar in ravnatelj celj-
skega muzeja v pokoju.
že v rani mladosti se je
s starši preselil v Šmarje
pri Jelšah iii se zato pri-
števa med tiste šmarčane,
ki v celjski kulturni javno-
sti veliko pomenijo: Jurče
Vreže, prof. Egon Kunej,
Boris Ferlinc in drugi. Kot
umetnostni zgodovinar se
je leta 1945 zaposlil v Mest-
nem muzeju in mu ostal
zvest vse do invalidske
upokojitve leta 1964.
V	skoraj 20-letnem ra\Tia-
teljevanju je prav gotovo
pri.speval veliko za razvoj
muzealstva na celjskem
področju. Zapisal se je v
zgodovino razvoja te usta-
nove z velikimi črkami.
Svoje moči je razdajal v
timetnostni »godovini, sploš-
ni zgodovini, lokalni zgodo-
vini in zgodvini NOB. Ob
vsem tem se je ukvarjal
tudi z entografijo in arhe-
ologijo.
V	času njegove »vladavi-
ne« so v celjskem muzeju
restavrirali znan celjski
strop, osebno je odkril v
treh dvoranah stare baroč-
ne slikarije, ki zdaj krasijo
notranjost stavbe. S sode-
lavci je imel vidne uspehe
tudi na področju arheologi-
je: izkop klasičnega temp-
lja na Miklavževem vrhu,
bogate najdbe v šempetrski
nekropoli, najdba kovnice
keltskega denarja na bregu
Savinje in drugo. Izkazal se
je tudi sot soorganizator med-
narodnega arheološkega kon-
gresa in mednarodnega kon-
gresa etnografov. Veliko za-
slug mu lahko pripišemo
tudi , pri začetkih zbiranja
materiala za današnji mu'
zej NOB, organizacijskemu
delu pri formiranju oblike
vodenja muzeja in druge
uspehe, ki so spremljali
njegovo uspešno delo.
Tudi na področju likovne
dejaraosti v Celju je pri-
speval SVOJ velik delež. Bil
je med pobudniki organizi-
rtmja razstav, takrat še v
prostorih Muzeja. Še danes
je upoštevan ocenjevalec li-
kovnih stvaritev, njegove
kritike skušajo biti objek-
tivne in poštene. Vabijo ga
na sleherno razstavo z že-
ljo, da vsaj s svojo navzoč-
nostjo da poudarka temu
dogodku. Tud' kot član li-
koraega odbora pri Občin-
skem svetu ZKPOS v Celju
vrši svojo plemenito poslan-
stvo svetovalca: vedno po-
ve iskreno vse kar misli!
V tem prispevku ne mo-
remo napisati vsega, kajti
njegovo življenje je tesno
vezano na vsa kulturna do-
gajanja. Je človek, ki misli
z lastno glavo; njegova vo-
lja premaguje leta in živ-
ljenjske tegobe; kadar se
spomni na opravljeno delo,
ves preda ugotavljanju ta-
kratnih napak, njegova spo-
znanja in življenjske re-
snice posreduje mljašim, in
to je ena njegovih velikih
odlik. Pogovor z njim je
mladosten; z navdušenjem
pripoveduje o zbiranju
panjsküi končnic, o usta-
navljanju muzejske knjižni-
ce, o urejevanju sobe sred-
njeveških plastik; ves ognje-
vito pripoveduje o »celjski
sobi« tn še bi lahko na-
števali.
Ta prispevek naj bo
skromna čestika k njegovi
70. obletnici, tako skromna
kot je on sam. želimo mu
še veliko zdravih let!
ODPRETI IN PODPRETI ŠE
TRETJO VEJO GOSPODARSTVA
Na predlog tovariša Jožeta Cerovška, diplomira-
nega ekonomista in analitika pri skupščini občine
lec, je tudi v današnjem intervjuju »štafetna palica«
v rokah prav tako mladega diplomiranega ekonomista
in prav tako analitika, samo da pri skupščini občine
v Velenju, Rafka Berločnika. In znova smo odprli
gosipodarska vprašanja, zlasti razvojna, spet sano na-
čeli probleme, ki so določeno območje izredno
aktualni, tokrat pač, po zaslugi sobesednika, za šale.
ško dolino.
»Veien.j.ska občina .je lisla, ki je v Ictili po vo.jni
napravila izreden korak naprej. Razvila se je v močno
gos:podarKko področje. Navzlic temu bi bil zanimiv
odgovor na vprašanje, kje vidite gospodarske per-
si>ektivc doline ob PakI?«
»Ugotovitev je točna, je na dlani. V zadnjem obdob-
ju so bili zlasti velenjski rudnik lignita skupaj s šo.
štanjsko termoelektrarno ter kovinsko predelovalno
industrijo, z najmočnejšim zastjopnikom v Gorenju,
tisbi gospodarski dejavniki, ki so dajali pečat izred-
nemu razvoju. Zdaj pa iščemo tretjo vejo, ki bi naj
doživela enak razvoj in še bolj dinamizirala celotno
dogajanje. Po mojem sta tu dve možnosti, ena je ke-
mična industrija, druga pa precizna mehanika, ki se
lepo razvija v rudarskem šolskem centru.«
»Kaj pa lesna industrija?«
»Na vsak način gre za pomembno dejavnost, vendar
ne za takšno, ki bi lahko imela izredne možnosti za
razvoj. Žal, gre tu za osnovno lesno bazo, ki ni takšna,
da bi se lahko lesna industrija uvrstila med vodilne.
Sicer pa se njena orientacija kaže že zd&j v povezova-
nju s tovarno gospwadinjskih aparatov Gorenje.«
»So to v.se osnovne smernice razvoja?«
»To so samo pozitivne. Spremljajo pa nas še dru-
ge, ki pa močno zaostajajo ne samo v občinskem me-
rilu, marveč so tudi več ali mimj i>od republiškim
poprečjem. To ne velja samo za trgovino, go.stinstvo
in obrt, marveč tudi za druge panoge, da ne govorim
o šol=tvu in o v.seh tistih problemih naše doline, ki so
dobili svoj odmev v krajevnem samoprispevku. Zanj
smo Se (.Klločili zat;o, da bi pereče naloge hitreje re-
šili.«
»Med panogami, ki zaostajajo, ste omenili trs<'vino.
Zakaj?«
»Zaostanek je očiten tako v višini oziroma obsegu
prometa kot v površinah, ki so na voljo za to panogo
terciarne dejavnosti. Spričo tega ni čudno, če se nam
lep del naše kupne moči odliva na druga območja. Ra-
čunamo, da znaša ta odliv okoli tri milijarde starih
dinarjev letno. Ta odliv pa je boleč tudi zaradi občin-
skega podjetja Era vse pogoje ^a nadaljnji razvoj.
cki prodaje blaga na drobno bistveni sestavni del sle-
hernega občinskega proračuna. V ivskanju rešitev tega
vprašanja smo se odločili za gradnjo velike blagovne
hiše v izvedbi kolektiva ljubljanske Na-me.«
»Mar niste pri tem naleteli na lokalislične kritik;»?«
»Pravzaprav ne, saj ima kolektiv domačega trgov-
skega podjetja Era vse pogoje za nadaljnji razvoj.
Seveda pa bo moral iskati še druga pota za poslov^no
uveljavitev. Pravilna je tudi odločitev tega kolektiva,
da odpira manjše ali večje poslovne enote v strnjenih
stanovanjskih soseskah in v drugih krajih. Prav tako
pa bo morala tudi integracija kmetijske zfidruge m
Ere dati svoje rezultate.«
»Kako pa gledate na položaj gostinstva?«
»Problem je še bolj pereč kot pri trgovini. V občini
imamo tri družbene gostinske delovne organizacije.
Problem na tem področju je pomanjkanje sredstev /-a
razširjeno reprodukcijo. Četudi bi zidružili sredstva
vseh treh kolektivov, bi imeli premalo, da bi se lahko
lotili večje investicije. Rešitev iz te zagate bo treba
najti, četudi s pomočjo drugih ali zunanjih faktorjev.
Delna rešitev vprašanja pa tiči tudi v krepitvi zaseb-
nega gostinstva. Ključ za to obravnavai.'je je v kredit-
nih pogojih in ne nazadnje v občinski davčni politiki.
Zasebnemu gostinstvu bi namreč morali odobravati
več ugodnih kreditov, predvsem za opre;nljanje i"
urejevanje lokalov ter za razširitev nočitvenih zmog-
ljivosti.«
»Ali vidite v tem tudi zarietek 'ako imenovanega
kmečkega turizma?«
»Tudi. In tudi tu se pojavlja isti problem — kre-
diti za ureditev gostišč, za ureditev prenočišč itd. Si-
cer pa se mi zdi, da bi lahko na to področje posegla
tudi kakšna družbena gostinska delovna organizacija
in z ureditvijo manjšega gostinskega lokala kjerkoli
pokazala pot za reševanje tega vprašanja.«
»V kakšnem položaju pa je obrt v ohčini?«
»Lahko bi rekel samo to, da je v slabem. Preneka-
tere panoge so slabo razvit« ali jih sploh ni. Gre za
tisti problem, ki prav tako vpliva na življenjske po-
goje ljudi in na njihovo razpoloženje. Ljudem ni- vse-
eno, ali imajo na voljo dovolj obrtnih uslužnostnin
dejavnosti ali ne. Sicer pa gre tudi v tem primeru z»
kompleksnejši problem, ki vpliva tudi na razvoj tu-
rizma. Pri vsem tem pa se moramo zavedati, da obrt
še ni takšna, da bi lahko sama ustvarjala pogoje za
ustrezen oziroma zaželen razvoj. To pa hkrati poinfen.'.,
da ji bo treba pomagati.«
»Kako daleč ste s srednjeročnim programom raz-
voja občine?«
»Okvirne smernice smo imeli že lani, konkreti^^
cija pa je odvisna od razvojnih programov delovnih
organizacij, zlasti gospodarskih. Tu pa So zaradi novih
ukrepov nastali zastoji. Sicer pa pričakujem, da bomO
že proti koncu tega meseca znova aktivni na tem po-
dročju.«
»Koga predlagate za naslednjega sobesednika v tert»
intervjuju?«
»Predlagam Ervina Janežiča, diplomiranega ekorw-
mista v tovarni nogavic Polzela. Naj o vseh teh
podobnih vprašanjih razpravlja kot občan in kot strc^
kovnjak v delovni organizaciji.«	M. Božitf
v VITANJU ODKRILI STARE FRESKE
strokovnjaki Zavoda za spo-
joeniško varstvo v Celju so
jineli minuli teden spet sreč-
po roko. Sondirali so obok
prastare župnijske cerkve
5V Petra in Pavla v Vitanju,
in res — njihovo pričakovan.
je se je uresničio. Izpod re-
centnih beležev so se pričele
prikazovati na dan pisane
t)arvne lise — znamenje fre.
sk. Preuranjeno je še ugo-
tavljati, kakšna je barvna po-
slikava, ki jo skriva gotski
prezbiterij, mogoča so vsa-
kršna presenečenja. 2e v ob.
dobjiu med obema vojnama
so bile namreč v ladji odkri-
te kar dve plasti fresk, prva
iz prve polovice 14 stoletja
in druga iz druge polovice
15. stoletja, vsa jxelikana s
srednjeveškimi slikarijami pa
je tudi južna stena ladje.
Prezbiterij, ki so ga zdaj
sondirali, izvira vsaj iz za-
četka 15, stoletja, verjetneje
pa je, da je še nekaj deset-
letij starejši tako da utegne
tudi še njegova poslikava
izvirati še iz 14. stoletja.
Vitanjski prezbiterij bodo
v naslednjih mesecih pod
strokovnim vodstvom sporne,
niške službe sistematično ob-
novili. Najprej bo na vrsti
odkrivanje polihromiranih
gotskih kamnitih členov, med
njimi zlasti reber, kjer je bi-
lo ugotovljeno, da je prvotna
poslikava še zelo dobro ohra-
njena. Istočasno bo podrob.
neje ponovno preiskan tudi
obok, kar zidaj, ko še ni bilo
odra, ni bilo mogoče. Vzpo-
redno bodo prei5.kajne tudi
stene, nato pa bo v vsem
prostoru v stari gotski teh-
niki obnovljen tudi omet, če
pa se bo pokazalo, da je tudi
ta kje poslikan, bodo stara
poslikana mesta seveda tiidi
prezentirana. Ce bo mogoče
zagotoviti potrebna sredstva,
namerava Z&vod preiskati
tudi tlak prezbiterija, da bi
u.gotovil prvotno romansko
obliko tega prostora, kar bo
nedvomno dragocen prispe-
vek k znanstveni problema-
tiki, ki jo odpira še dokaj
slabo raziskani zgodnji sred-
nji vek.
Z. S.

Leon Mlinarič, direktor
Tkanine, je na tiskovni kon-
ferenci pred otvoritvijo sa-
mostojne razstave akadem-
skega 'slikarja Avgusta Lav-
renčiča med drugim tud)i
povedal, da smatra, da je
smotrno podpirati tudi li-
kovno ustvarjanje. »Smatra-
mo, da bi morala vsaka kul-,
turna ustanova imeti svoje-
ga mecena, ki bi ji na tak-
šen ali drugačen način po-
naagaJ pri delu. Da pomaga-
mo prav Avgustu Lavrenči-
ču smo se odločili zato, ker
je naš dolgoletni sodelavec,
ker je Celjan in ker cenimo
njegovo delo.«
S tem so podprli njegovo
deio, ga popularizirali in še
bolj približali ljudem — lju-
biteljem likovnega ustvarja-
nja. To ni prva poteza Tka-
nine, da pomaga neki kultur-
ni ali športni prireditvi, ven.
dar je prva med celjskimi
delovnimi organizacijami od-
Kar je bila ustanovljena kul-
turna skupnost. Prav tu pa
so še nove možnosti za na-
daljnje sodelovanje med go-
spodarstvom in kulturo. Prav
t^ možnosti začela praktič-
no izvajati Tkanina.
O samem delu Avgusta La-
vrenčiča je bilo že mnogo
povedanega, končno oceno
bodo izrekli kritiki, pozna-
valci likovne umetnosti in
Lavrenčičevega dela. Po la-
ičnih ocenah pa lahko brez
kritikov zapišemo, da razsta-
va, na katero se je Avgust
Lavrenčič pripravljal inten-
zivno dve leti, pomeni osve-
žitev v kulturnem življenju
celjske sredine in dejanski
premik v kvaliteti avtorjeve-
ga ustvarjanja. Avgust Lav-
renčič, mnogi ga imenujejo
edinega svobodnega slikarja,
katerega dela razumejo, je
pripravil dobro razstavo.
T. VRABL
PRVA LIKOVNA RAZSTAVA
Z otvoritvijo likovne raz-
stave učencev celjskih os-
novnih in srednjili šol (odpr-
li so jo v ponedeljek popol-
dne v foyeru Slovenskega
ljudskega gledališča) so v Ce-
lju pričeli praznovati mesec
mladosti. Ce, izvzamemo sicer
skromno udeležbo razstav-
Ijalcev in pa dejstvo, da or-
ganizacija ob otvoritvi raz-
stave ni bila najboljša, saj
ob precejšnji zamudi tudi
otvoritvenega govora Draga
Medveda spričo otroškega
živ-žava skoraj ni bilo mogo-
če slišati, je ta prva likovna
razstava, povezana z Našo
besedo, vsekakor lep kultur-
ni dogodek.
Zelo zrei je bil tudi nastop
učencev tretje in četrte celj-
ske ter vojniške osnovne šo-
le, ki so zatem nastopili na
odm SIX3 z recitali iz par-
tizanske lirike, s Prešernovo
proslavo in recitalom iz Me-
nartove poezije.
Letošnja Naša beseda za
razliko od prejšnjih sicer ni
imela tekmovalnega značaja,
kljub temu pa tx) republiška
žirija izbrala najboljšo sku-
pino od osnovnih in sred-
njih šol (ki bodo še nasto-
pile) za zaključno republiško
prireditev v Ljubljani.
IZ DNEVNIKA SLG CELJE
Tiidi slovensko ljudsko
gledališče bo v letošnjem
jubilejnem letu sodelovalo na
•prireditvah, posvečenih pra-
znovanju našega ljudstva. Po-
leg recitacij, ki jih bodo iz-
vajali posamezni člani gle-
dališča. bosta 27. in 28. ap-
rila, obakrat ob 20. uri, u-
prizorjeni v počastitev OF
in 1. maja prvi dan GALEBI
Ignaca Kamenika, drugi dan
pa Župančičeva VERONIKA
DESENIŠKA. Vstopnina bo
po zelo znižanih cenah. Obe
uprizoritvi sta pri občinstvu
lepo odjeknli ne samo v Ce-
lju. pač pa tudi na številnih
gostovanjih. 3. aprila smo
gostovali z Galebi v maribor-
ski Drami. Obisk je bil zelo
lep. publika pa je delo, ki
mu je zavzeto sledila, nagra
diUi z dolgotrajnim aplav-
zom. Veronika Deseniška pa
bo imela že 48. ponovitev v
letošnji sezoni!
Te dni je jn'islo v študij
zo.dnje delo v letošnji se-
zoni, Plautova komedija Hi
SNI S RT AH, ki bo tako kot
zadnji klasični deli prvikrat
uprizorjena na Slovenskem.
Originalni naslov tega dela
je Mostellaria in pomeni de-
lo, v katerem nastopajo stra-
hovi. Kot literarno zvrst bi
torej komediji lahko rekli
tudi »strašljivka«. V odlič-
nem prevodu dr. Kajetana
Gantarja, naslednika preva-
jalca Antona Sovreta, jo re-
iira Zvone Sedlbauer.
Računamo, da se bomo
lahko razveseljevali ob //ž.š-
nem strahu že 14. maja. S
io zadnjo premiero v letoš-
nji sezoni kajpak delo v gle-
dališču še ne bo prenehalo.
^se do konca meseca jtmi-
ia bodo trije režiserji in an-
sambel pripravljali že na-
slednjo sezono, ki naj bi z
Velikim delom iz sodobne
gledališke literature, z UMO-
ROM V KATEDRALI Tho-
^asa S. Eliota odprla vrata
gledališča že 24. septembra,
^rnor v katedrali pripravlja
Režiser Franci Križaj. Poleg
mogočnega dela, ki bo
Pnyikrat na Slovenskem, bo
^vone šedlbauer že načei
® vajami za noviteto Dušana
Jovanoviča NORCI. Vzpored-
no z obema bodo bralne va-
je za SNAHO D. H. Lawren-
ca, slovitega avtorja I/xdy
Chaterly in Sinovi in ljubim-
ci. To delo so šele pred
kratkim na novo odkrili in
je doživelo velik uspeh. Snov
je iz rudarskega življenja.
To je popolnoma neobteženo
gledališče, preprosto, vsakda-
nje, daleč od poiskanih is-
kanj in ekshebicij. Režiral
ga bo Žarko Petan. Trije av
torji torej, katerih imena
nam obetajo lep uvod v
naslediijo sezono.
Kulturna prizadevanja
Pl!§E: STEFAN ŽVlzEJ
ŠTORE: AMATERSKO GLE-
DALIŠČE »2ELEZAR«
ZAPIS O PREDSTAVI »SVO-
JEGLAVCEK«
Tekst neznanega avtorja so-
di med Isahkotna, nezahtevna
(miselno) in na trenutke celo
naivna dela. Nosi rahel operet-
ni navdih z nekaterimi eno-
stavnimi tokovi dogajanja. Ko-
medija, ki ima izključno za-
bavni značaj — tako so jo tu-
di postavili — in želi gledalca
sprostiti z malo razmišljan.ia.
Zgodbo o trmoglavki sreča-
mo še v marsikaterem dram-
skem tekstu, toda prav v tem
delu je nekaj svojstvenega —
simpatičnega. Kar ni napravil
avtor, je popravil režijski
koncept predstave. Sicer pa
to ni tekst, ki bi ga priporo-
čali vsem skupinam.
Amatersko gledališče »2ele-
zar« Štore — Celje je posta-
vilo to lalikotno komedijo z
eno samo željo; zabavati gle-
dalce in poživiti dejavnost no-
ve dramske skupine. Režijsko
je delo pripravil dolgoletni
režiser Cvetko Vernik, ki je
z izkušeno roko in rutino pri-
peljal večinoma mlade in ne-
izkušene igralce do solidnih
postavitev likov.
Sceno je pripravil Tone Zor-
ko in je bila igri primerna ter
brez nepotrebne odrske na-
vlake. Spretno se je izognil
spremembam.
Polonca — Svojeglavček —
je nosilka dogajanja. Anica
Bandekova je bila prikupna,
trmoglavo simpatična in tem-
peramentna. Njeno obvlada-
nje teksta ji je omogočilo pri-
merno soigro, ki je dajala
tempo predstavi. Lahko bi re-
kli, da ji je bila ta vloga pi-
sana na hrbet.
Tone — gorski vodnik — je
bil simpatičen, navihan in tudi
neroden, tako pač kot so še
danes marsikje kmečki fantje.
Pod skrbnim vodstvom bo
lahko postal še imeniten igra-
lec.
Potokar — gospodar m go-
stilničar — je bii vitalen in
na trenutke nekoliko premlad
ža oddajo svoje gostilne. To-
ne Zorko je vlogo odigral so-
lidno.
Svojstvena in tekstovno več-
krat sporna je postavitev Iza-
ka Kohna. Nekaterim imponi-
ra verjetno namenoma popa-
čen tekst, drugi so zagovorni-
ki simpatične mešanice hrvat-
skega, nemškega in ponemče-
no-slovenskega besedila. Po
originalu je to tipičen pred-
stavnik degenerirane zagreb-
ške male buržoazije, ki jo je
hotel avtor krepko osmešiti.
Postavitev Toneta Videča pa
je nekoliko spremenjena, ven-
dar sprejemljivejša za današ-
nji čas. Igralec je doživel
aplavz na odprti sceni.
Hlapec Jože in dekla Čila
sta bila odkritje predstave.
Ne zato, ker sta skoraj ne-
oporečna, temveč zato, ker
sta se kot več ali manj za-
četnika spopadla z zahtevni-
ma vlogama. K temu je pri-
pomogel, poleg lastne priza-
devnosti tudi režiser Vernik.
Polde Oserban m Anica Rov-
šnik sta igralca, ki ju bomo
lahko še velikokrat videli
na odrskih deskah.
Gledalci so predstavo ia-
redno toplo sprejeli in niso
štedili z aplaivzom. To jo
končno cilj slehemeiga gle-
dališkega prizadevanja.
MADŽARSKI PEVCI
GOSTJE ŠOŠTANJSKIH
Mladinski pevski zbor Ko-
daly Zoltan iz Komla na
Madžarskem, ki bo letos so-
deloval na jubilejnem festi-
valu v Celju, bo v tistih
dneh gost mladinskega pev-
skega zbora na osnovni šoli
»Karel Desfcovnik Kajuh« v
šoštanju. šoštanjski gostite-
lji bodo madžarski pevski
zbor povabili na tedenski
odmor v dom elektrarne v
Selce, pripravili pa bodo
(5. junija) tudi skupen kon-
cert v šoštanjskem prosvet-
nem domu.
Da vlada za celjski mladin-
ski pevski festival veliko za-
nimanje dokazuje tudi vsa-
kodnevna pošta, ki jo preje-
ma Jurček Vreže. Skoraj vsi
zbori pošiljajo propagandni
material a prejšnih koncer-
tov, gostovanj, fotografije itd.
Se posebej pa se celjskega
pevskega srečanja veselijo
madžarski gostje.
tv
ZLAIA
KRAŠOVliC:
LJUBLJANSKA SREČANJA
VASJA PREDAN
Znanega kritika in publi-
cista Vasjo Predana sem po-
iskala v uredništvni Naših
razgledov. Ko sem se po
stopnicah vzpenjala v tretje
nadstropje že malce starin-
ske zgradbe, sem nehote
pomislila, da je delo naših
kulturnih delavcev naporno
tudi p>o tej plati. Ali pa je
to morda le skrb za rekrea-
cijo? V razgovoru z Vasjo
Predanom pa sem zvedela
toliko zanimivega, da bi se
bilo vredno pc>v7.'peti tudi v
dvanajsto nadstropje.
Vasja Predan izhaja iz uči-
teljske družine. Zato Je i>o-
sebno v otroških letih veliko-
krat spreminjal kraj bivanja.
Tako ni niti Petrovčan, niti
Celjan, čeprav to večkrat
radi poudarjamo. Rojen je bil
v Viiomarcih v Slovenskih
goricah. Res pa je, da se je
s kulturno dejavnostjo začel
ukvarjati prav v času. ko je
živel v Petrovoah in obisko-
val celjsko gimnazijo. 2e ta-
krat se je zanimal predvsem
za literaturo tn dramatiko.
Sodeloval je v takratnem
gimnazijskem glasilu Iskra, v
Petrovčah pa je osnoval
dramsko skupino, ki Je kas-
neje dosegla največji uspeh
z uprizoritvijo Ta veseli dan
ali Matiček se ženi. Vasja
Predan je igral naslovno vlo.
go In tega se mnogi Se da-
nes zelo živo spominja.jo.
O izbiri svojega študija je
Vasja Predan povedal, da
se Je želel vpisati na AGRFT
— oddelek za dramaturgijo,
vendar je na sprejemnem iz-
pitu padel, ker takrat še ni
zjial francoščine. Odločil se
je za študij slavistike, ki ga
je izredno pritegnil. Po diplo-
mi pa je p>ostal asistent prav
na AGRFT, kjer prej ni nare-
dil sprejemnega Izpita.
Ker Vasja Predan kot gle-
dališki kritik redno spremlja
tudi delo celjskega gledali-
šča. je zanimiva njegova oce-
na razvojne poti SLG Ce-
lje:
— Gotovo je celjsko gle-
dališče po voJnl ubralo i>ot
najbolj dinamičnega in k\'a-
lltetnega (čeprav z nekateri-
mi oscilacijami) razvoja.
Starosta tega gledaliSča Fe-
dor Gradišnik Je že takrat,
ko je bilo gledališče še ama-
tersko, znal ustvariti ozračje,
k-i je pripomoglo, da je gle-
dališče v času, ko je postal
Lojze Filiplč njegov drama-
turg, postalo osrednje in naj-
pomembnejše gledališče ▼
Sloveniji In celo t Jugosla-
viji. To obdobje gotovo lah-
ko Imenujemo zlata doba
celjskega gledališča. Nobeno
naklučje nI, da so se takrat
priznani gledališki delavci iz
Ljubljane vozili v Celje na
premiere. Čeprav tedaj Celj-
sko gledališče nI hnelo naj-
večjih možnih umetniških po-
tencialov med igralci, se mu
je z neizmerno vitalnostjo
In pogumnim umetniškim vo-
denjem posrečilo Tistvariti
dominantno pozicijo v slo-
venskem gledališkem prosto-
ru. Veliko predstav tega
gledališča je pomenilo prava
umetniška doživetja.
Menim, da Je to gledališču
us.pelo zato ker je imelo
zelo nekonvencionalen reper-
toar (prvo je naši publiki
predstavilo dela modemih za-
hodnih avtorjev), ki ga je
kombiniralo z umetniško vi-
talnostjo. Po t«m času je
celjsko gledališče stagniralo
in se spet dvignilo po dra-
maturškim vodstvom Herber-
ta Grüna in zadnje čase do-
živelo «jvojo revitalizacijo pod
vodstvom Bojana Stiha.
O tem, kaj meni o današ-
nji repertoami politiki celj-
skega gleališča, pa je po-
vedal:
— V tistih velikih evrop-
skih mestih, kjer dela večje
število gledališč, je možno,
da imajo ta gledališča zelo
profilirane repertoarje. Ostala
gledališča i>a so neizogibno
vezana na eklektičen reper-
toar. Takšen repertoar pa
je lahko dober le takrat, ka-
dar Izbira na temelju kvali-
tete v najširšem razponu —
od lo'udske igre do poskusov
avantgardne drame in zelo
hermetičnih tekstov. Kadar
gledališče zmaguje z ekstrem-
nimi deli zaradi njihove kva-
litete, opraviči svoj reper-
toar.
Menim, da ima spored celj-
skega gledališča v zadnjih le-
tih, odkar gledališče vodijo
Stih, Zmavc in Križaj, pro-
fil, ki jasno kaže, zakaj je
kakšno delo uvrščeno vanj.
Tak repertoar je upravičen
in c^eljska praksa ga je po-
trdila^
stari vodnik PETRUŠEASKl
SPÄSE, komandir karavle v
Logarski dolini
Dan med našimi graničarji v karavli v Logarski dolini je minil kar prenaglo, da bi lahko v celoti spoznali
življenje in delo v tej graničarski enoti. Jugoslavija »v malem ...«
Nova karavla je pred dobrim letom zamenjala staro. Izredno lepo urejena zgradba v kateri sta čistoča in
red osnovni princip, zoper katerega se ne sme nihče pregrešiti.
Za lažje opravljanje »hišnih opravil« na razpolago dva velika pralna stroja, sesalec za prah in za razvedrilo
še televizijski sprejemnik.
Nepoučeni bi mislil, da opravljajo graničarji samo eno dolžnost, to je čuvanje meje, pa ni tako. Medtem
ko so eni v patruljah, opravljajo drugi redno »obuko«.
Za praznične pribolj.ške redijo tudi prašiče, sicer pa skrbe za svoje štiri čistokrvne volčjake in konja, ki
jim je mnogokrat v pomoč, bodisi takšno ali drugačno.
Obhodi po obmejnih poteh so naporni, pa vendarle nikoli ne manjka prostovoljcev, nasprotno, če bi bilo
mogoče, bi kar vsi pohiteli v »rajon«, kakor sami imenujejo obmejno področje. V pohodu na mejo je bilo
prelitega precej znoja, ki graničarjem nikakor ni tuj.
Tovarištvo, ki bi mu težko našli enakega. Kaj so to problemi, tega v tej enoti ne poznajo. »Svet karavle« -
pomemben organ upravljanja ...
MAJHNA DRUŽINA VELIKIH FANTOV
Karavla. Povsem nova zgrad-
ba sredi bujnega zelenega goz-
diča pod še vedno močno za-
sneženiam obronki gorskih ve-
likanov. Stražarju v popolni op-
remi je najavil prihod »tujca«
bučen lajež iz štirih grl čisto-
krvnih volčjakov, ki so napenja-
li svoje verige, ko sem sredi
dopoldneva stopil med grani-
čarje v Logarski dolini.
že prvi stiki, prvo srečanje
z vojaki, njihovim komandirjem
starejšim vodnikom SPASE PE-
TRUŠEVSKIM, mi je dalo ve-
deti, da sem prišel v enoto,
kjer je uveljavljen poseben red,
poseben r^im in poseben način
življenja. Nasmejani obrazi vo-
jakov so nažsnanjali, da jim
kljub precejšnji odmaknjenosti
od sveta, življenje tu ni tföiko.
Mladostm, žarečih obrazov, pol-
ni zdravja in življenjske močd
so poslušali navodila svojega
komandirja, ki jim je razlagal,
da bo današnji dan sicer pote-
kal normalno, vendar le nekoli-
ko drugače, ker bo zraven tudi
novinar . ..
Zvočm zid smo prebili v le-
po urejeni učilnici, kjer zavze-
ma svoje mesto v kotu lep te-
levizor. Ni bilo treba dolgo in
pogovor je stekel o njihovem
življenju in delu, o vsem pač,
kar se tu dogaja. Od vsepovsod
so se zbrali v tem lepem kotu
naše domovine. Prava Jugosla-
vija v malem, saj ne manjka-
jo nitd predstavniki posameznih
narodnosti, da o drugih ne go-
vorimo. Tu je Dimče iz Make-
donije (fantje so mi zaupali, da
je med tem časom od kar je
graničar dobil srna) Janez iz
Radovljice, Mešan, delavec iz
Tuzle, Vučič iz Srbije, Ljuibiša
iz Kruševca, Zdravko iz šibe-
nika, Tomo iz Džakova, skratka
od vsepovsod jih je pot zanesla
v Logarsko dolino. Iz različnih
krajev širne Jugoslavije, različ-
nih poklicev (od ekonomskega
tehnika do kmeta) in narodno-
sti so fantje postali trden ko-
lektiv, kjer dosledno velja na-
čelo: vsi za enega, eden za
vse . . .
DELOVNI DAN, KOT MNOGO TAKIH . ..
Nepoučeni bi mislili, da je
dolžnost graničarjev pač v tem,
»da budno pazijo na naše meje,
pa vendarle ni tako. Po obi-
čajnem jutranjem delu, telovad-
bi, pospravljanju prostorov in
obilnem ter iz.datnem zajtrku,
se eni odpravijo na opravljanje
rednega pouka, ki ga vodi ko-
mandir karavle, preostali del
graničarjev, pa razdeljen v pa-
trulje krene po gozdnih poteh,
navhrib tn počez po zasneženih
obronkih gora na opravljanje
rednih kontrol, čeprav naporna
hoja, ki včasih traja tudi ves
dan, je fantom to v pravo vese-
lje. Medtem, ko patrtdje hitijo
po svojih ustaljenih pKJteh, v
vsaki patrulji imajo posebej iz-
šolane in dresirane pse, teče
v karavli običajen delovni dan.
Po končanem pouku se prile-
ze kosilo, ki mu sledi počitek
in čas za svobodne aktivnosti,
kot td imenujejo sami. Po ve-
čerji pa gledajo televizijo. No
tu se malce zatika, kajti sloven-
ščina mnogim dela precejšnje
preglavice, zato je razumljivo,
da se zbere pred ekranom naj-
več gledalcev takrat, kadar so
na programiU oddaje študijev iz
sosednih republik. Kdor želi la-
hko gleda program tudi pozno
v noč, s tem seveda, da zyutraj
ne more »nategniti«, temveč je
treba vstati ravno tako kot vsi
ostali. ..
Proti popoldnevu se dopol-
danske patrulje vračajo, njim
slede nove in tako se ponavlja
iz dneva v dan iz noči v noč.
Malokdaj pride vmes, kar bi
zmotilo njihov utečen red, no
da, 2^odi se. Razni obiski ob dr-
žavnih praznikih, pa še morda
vse ...
GREMO V PATRULJO
Na točno določenem mestu
je desetar postrojil patruljo.
Orožje je pripravljeno za pre-
gled, vojaki stoje poravnano, le
Ivan Horvat ima precej opravi-
ti s svojim varovancem, psom
»Jogijem«, kj. nikakor noče mir-
no obsedeti, ko se vrtdm oko-
li njih s fotografskim aparatom.
No, tudi on se imiiri, čeprav ne-
mirno striže s svojimi uhlji,
ves čas nezadovoljen z nečem ..
Raport vodniku, smotra in že
je patrulja pripravljena za od-
hod.
Krenili snio v hrib. Po kop-
ninah smo zlahka in hitro na-
predovali. Videlo se je, da so
fantje pot prehodili že ničkoli-
kokrat in da jo dobro pozna-
jo. Nobenega govorjenja, vse
poteka mimo, le i>es se tu in
tam vznemiri, ko pride na sve-
žo sled, ki jo je na stezi ponoči
pustila divjad. Z vodnikom sto-
pava zadnja. Pripoveduje mi,
kako se je na meji v zadnjih
letih vse spremenilo, marsikaj
je drugače kot je bilo nekoč.
Prebegov takorekoč sploh ni
več, le redkokdaj se primeri, da
nepoklicani zaide v »rajon«, pa
vendarle, budnost je vedno po-
trebna.	•
Vedno strmeje se je dvigala
pot in kmalu so se med prasta-
rim drevjem pojavile prve za-
plate sn6ga, kd nam naznanjajo,
da pomlad sem gor še dolgo ne
bo prišla. Po nekaj strmih za-
vojih na iziiojeni poti smo zavi-
li v gozd. Snega je bilo vedno
več in kmalu so se fantje na.
čelu začeli menjavati, kajti gai
zenje na celo do kolena, prav
gotovo ni prijetna stvar.
Razdelili smo se. Ena skupina
je odšla na desno, druga pa j6
krenila proti Pavličevem sedlu;
tej sem se pridružil tudi sam.
Snega je v tem delu naših go-
ra še precej preko metra in pol
in le počasi ter prepoteni smo
v sončnem dnevu napredovali
proti vrhu . ..
Opazujem vodnika Petrušev-
skega kako stopa med svojimi
vojaki. Doma iz 0\-čega polja
pri štipu v Makedoniji, že osmo
leto službuje na slovenskih me-
jah, od tega eno leto v Logar-
ski dolini. Poročen je, ima sina
in hčerko, ki govorita sloven-
sko, makedonsko pa ne znata;
okolje pač opravi svoje. Druži-
no ima v Radgoni, ni mu kaza-
lo, da se preseli v Solčavo, in
tako preživi večji del tedna lo-
čen od svoje družine. Vojak je,
graničar in drugače tudi biti
ne more ...
Na vrhu smo. Sneg, ožarjen
od sonca se blešči, da peče "V
oči. Meja! Pravzaprav nevidna
ločnica dveh držav, meja med
narodi, meja, ki loči en narod
na dva dela. Avstrija, da, toda
Slovenci so s te in one strani,
na obeh straneh so domačije ^
. katerih teče slovenska govori
ca, pa vendarle meja, ki loči i"
ločuje...
Pas poseke in »brisani pr<>
stor«, to je vse, kar je moč vi
deti, kajti količkov, ki označU'
jejo mejno črto ni, mejndki sc
zasneženi in še dolgo bo ostale
Neločl,fiva prijatelja sta, Hor-
vat Ivan in njegov pes »Josi«
Brez skupinske slike seveda ni šlo, škoda le, da ni na sliki vseh članov tega kolektiva, saj jih
dobršen del manjka, ker je pač tako, da je dolžnost dolžnost in tudi obisk ne sme preprečiti
normalnega dela.
Desetar Milosevic Jovica pregleduje patruljo, preden bo le-ta krenila po svoji vsakodnevni po-
ti. Vse mora biti nared... Budno oko vodnikovo opazi vsako malenkost.
Patrulja se bo razdelila, potrebno je postaviti zasede. Desetar daje še zadnja
navodila, potem pa naprej...
Na stražarskem mestu vrh planin. Čudovit je pogled na ta zasneženi gor
svet...
tako. saj se zima ne kani še
kmalu umakniti s teh višin .. .
Graničarji pregledajo rajon;
nobenih sledi, nobenih gazi, vse
je nedotaknjeno in tako bo tudi
ostalo, vsaj še nekaj tednov, še
kratek pogovor po radiu z dru-
go patruljo, še pogled na »ono
stran« in že smo se spustili p>o
strminah navzdol. Drugače je
poleti, mi pripovedujejo, ko jo
mahnejo ob meji vse do Olj-
šave, do Potočke zijalke, nato
preko Svetega duha v Solčavo
in po cesti nazaj v karavlo. Ta-
krat je hoje več kot dovolj, pa
tudi zanimiveje je, kot sedaj,
ko je svet «koli gorskih vršacov
pravzaprav izumrl .. .
KUHAR IN GARA
čas večerje se je približeval,
ko smo prilično premočeni, vsaj
do kolena, če že ne čez, prispeli
v karavlo. Skodelica turške se
je prilegla kot še nikoli doslej.
Sedli smo v kiüiinjo, čeprav je
to proti pravilom, to je i>ač ku-
harjevo »svetišče« in nepoklica-
ni tu nima kaj opraviti. V lon-
cih prijetno klokoče, kuhar pri-
pravlja večerjo, golaž bo, mi
pove. Kuhar Ljubiša razloži, da
imajo graničarji posebno hrano,
bolj kalorično in da fantje pra-
viloma vse pojedo, še to mi za-
upa, da sta s kolegom kuhar-
jem, pravzaprav edina v karav-
li, ki sta najbolj pod »udarom«.
»ženi ne bo lalikd, ko se bom
poročil«, pravi Ljubiša, »saj sem
postal že pravi mojster kuhar-
ske veščine. Sicer pa je kar za-
nimivo tu v tem mojem hramu.
Piav gotovo pa ne bd bil prava
gospodinja", če ne bi redil tudi
prašičev«, pristavi.
Prav zares. Bil sem skoraj mal-
ce presenečen, ko mi je razkazal
lepo urejen svinjak v katerem
sta se prerivala dva lepo rej ena
in zalita prašiča.
»Kličem jih GARA« pove Lju-
biša. In ko se po2ianimam kaj
to pomeni, pojasni, da je to
nekaj podobnega kot črnka. Da
seveda, saj sta prašiča črne
pasme. In kdaj bodo koline,
me je še posebej zanimalo.
»Za prvega maja bomo zaklali
enega. Polovica mesa pripada
redni prehrani, to bomo vpisali
in trošili po jedilniku. Druga
polovica pa pripada fantom.
Pridite, boste videli kako bomo
pripravili roštilj in kakšne raž-
njiče bomo pekli. Ne bo vam
žal,« je še pristavil simpatični
kuhar v snežno belem predpas-
niku in kar žal mi je bilo, da
vabila nisem mogel sprejeti...
morda.
»VOJAŠKA SAMOUPRAVA«
Pogovoru v kuhinji se je pri-
ključil tudi Djokič Branislav,
prav tako kuhar v tej fantovska
družini.
»Še nekaj posebnega imamo,
če vas bo zanimalo?« je po-
vprašal Takoj sem postal pozo-
ren in pričel je pripovedgovati:
»Ne smete razumeti napak, to-
da izvolili smo svoj svet karav-
le. To je neke posebne vrste sa-
moupravni organ, čudno se sli-
ši, da bi to lahko bilo v armijd,
kjer veljajo pač drugačni prin-
cipi, pa vendarle. To je čisto
interni organ, ki smo ga izvo-
lili, šteje šest članov in ima na
naše življenje v karavli velik
vpliv. Čeprav problemov ne po-
znamo, se vendarle pojavi tu in
tam kakšna stvar v naših od-
nosih, ki jo kaže urejevati po
nevojaški plati; Zakaj bi koman-
dirja obremenjevali s posamez-
nimi drobnimi problemčki, če
pa jih lahko rešimo sami,« jo
še pristavil.
Stari, vodnik Spase je pove-
dal, da je tudi on član tega
sveta, ki ima pravzaprav dve
nalogi. Po eni strani rešuje
drobne probleme, po drugd stra-
ni pa se vojaki uče, kako je
treba stvari urejevati p>o samo-
upravni p>oti. Zatrdil je, da mu
je svet v veliko oporo, saj ga
fantje upoštevajo prav tako kot
komando . . .
Prav gotovo zanimiv primer,
ki kaže na to, da kolektiv sam
želi, da so stvari urejene, da
teče življenje po ustaljenih na-
čelih, ki veljajo pač povsod,
kjer je združenih v skupnem
delu večje število ljudi.
»Velja!«
Ste tednik dobili? Upam, da!
Kar pa se kolin tiče, pa ne
jamčim, da nas ne pride kar več
iz uredništva ...
Tekst in slike:
BERN I STRMIČEK
SLOVO-IN ŠE PRIDITE
Pozanimal sem se še, kakšsne
imajo kontakte g civili, z do-
mačini v tem zgornjem koncu
Savinjske doline. Kar prehite-
vali so z odgovori, ko so hiteli
pripovedovati, kako imajo z do-
mačini odlične odnose, kako se
razumejo in sploh kakšne so
vezi med njimi. Ni je stvari, ki
nam bi jo odklonili, če bi bilo
potrebno in prav tako ne pri-
mera, da graničarji ne bi pohi-
teli na pomoč, če bi le-ta bila
pK>trebna. Vojak Branislav je
povedal, kako je bilo, ko se je
vračal iz bolnice iz Ljubljane in
je v Ljubnem čakal na naslednji
avtobus. Orešnik Ivan iz Solča-
ve, ga je povabil v fička in ga
pripeljal prav do Itaravle, nato
pa se je vrnil v Solčavo. Takš-
nih primerov pozornosti je bilo
še več, so povedali in prav za-
radi tega, se nikoli ne počutijo
osamljene. Tudi domačini vedo,
da so tu, če bi bilo kdaj potreb-
no...
Mrak se je že zdavnaj spu-
stil v dolino, ko sva z vodni-
kom zapuščala karavlo. Pope-
ljal se je z mano' do Velenja,
da ujame zadnji avtobus, ker je
imel naslednji dan sestanek v
Dravogradu, še zadnja navodila
ja dal dežurnemu desetar ju, ki
je potem za tri dni preivzel ko-
mando v enoti. Nobenih prob-
lemov se ip bati, me je opozoril
vodnik, ko je videl da malce
strmim nad tem, da bodo gra-
ničarji toliko časa sami.
»Vse bodo uredili, tudi ukre-
pali, če bo potrebno. Veste tu-
di medsebojno zaupanje je
stvar, ki prispeva svoje k trdno-
sti kolektiva. In jaz svojim fan-
tom pK>polno(ma zaupam«, je še
pristavil vodnik Spase.
Poslovili smo se, jaz z željo,
da bi kar največ napisal o nji-
hovem delu in življenju, oni pa
z željo, da bi jih kmalu zoiset
kdo obiskal, saj sleherni obisk
vnese kaj novega v njihov sicer
utečeni in vnaprej uravnani na-
čin življenja. ..
»Zdravo, tovariši,« jim pore-
čeon.
»Zdravo«, je zadonelo iz mla-
dili grl, kuhar pa je pristavil:
»Pa na k ohne ne pozabite in
Novi tednik nam pošljite, da
bomo lahko prebrali kaj bo pi-
salo o nas ...«
Na vrhu smo. naprej ne smemo. Še skrben pogled po »rajonu«
in pol poti dnevne patrulje je opravljene.
Kuhar Ljubiša v svojem svetišču... Paziti je treba, da se pa-
sulj ne prismodi, sicer bodo kritike in to hude, pri tej stvari
so fantje najbolj občuitljivi. Kako bi tudi ne bili...
Zaseda je postavljena. Budno oko Mešana in Ivana opazuje
obmejni pas, za vsak primer pa je tu tudi »JOCH«...

čeprav vodi do domačije Marije
Romih v Jakobu 3, občina Šentjur,
strma pot. se krepka 90-letrui starka
še vedno rada odpravi v dolino ria
obisk k hčerki v Slivnico. Pravi, da ji
ura peš poti prav dobro dene.
Marija Romih ali Gologranka PO
domače, praznuje letos visok jubilej
— 90-ietnico. Rodila se je v Bučah pri
Kozjem. Deset let pozneje je privekala
na svet še sestra, ki pa je že umrla.
Danes nič ne kaže na to. da i'ma Ro-
mihova že 90 let. Dobro vidi. hodi. še
zdrava je «a tako starega človeka, lo
sluh ji nekoliko naqajo.. Rada pripove-
duje o svojem življenju.
S prvim možem sta varčevala dol-
ga leta za breg v Jakobu, toda /. sve-
tovna vojna jo 1e napravila za vdovo.
Za 750 goldinarjev je kupila hišico ~
vinogradom v strmini. Nato je neke-
ga dne prišel mimo hiše star železni-
čar in zaprosil, če lahko malo vočije.
Poročila sta se nekaj mesecev pozne-
je. Postala je še drugič vdova. No,
kljub temu ni ostala sama Doma 70
ostal sin z dvema otrokoma, nanj je
prepisala grunt, sama pa sedaj uživa
stare dni ob kozarčku ali dveh na dan
in ob tem, da nastavi hrbet sončnim
žarkom.
»Ja, če sem to zimo preživela, fo-
tem še bo nekaj časa,« se je nasme-
jala. Povprašamo jo po receptu za
dolgo življenje.
»Vseskozi sem trdo delala. Vsak
dan sem hodila v tavrh k premožnej-
šim kmetom. K sreči so bili dobri do
mene, eden je bil celo boter mojemu
otroku. Toda bili so tudi hudobni. Za-
služila sem si drva, koruzo in tako
smo se preživljali. Sedaj'je bolje, de-
lati ni več treba, šalca kave ali dobra
župca Pa je tudi vedno na mizi.«
Sin Leopold, invalidski upokojenec,
jo je ljubeče pogledal:
»Mati je zadovoljna, z vsem. Se
zdaj rada zapoje, če se zbere družba,
vedno ie vesela.«
Leopold jo vika, otroci pa njega že
tikajo, časi se spreminjajo. Kq se po-
slovimo, kar ne more verjeti, da bo
njena slika v časopisu. Hitro si pri-
veže nedeljsko ruto in se postavi pred
hišico.
»Pridite še,« nas povabi.
M. SENIČAR
RAZŠIRITEV
DEJAVNOSTI
Pred dnevi je bil na eko-
nomskem šolskem centru red-
ni občni zbor celjskega društ-
va Stenografov in strojepis-
cev.
Po poročilu dosedanjega
predsednika, prof. Jožeta Zu-
pana posnemamo, da pogre-
šajo tudi celjski organizirani
stenografi in strojepisci u-
st.rezen delovni prostor. Go-
tovo, da bi bilo najprimerne-
je iskati tak prostor za sesta-
nje, predavanja, treninge in
podobno, v poslopju ekonom-
skega šolskega centra, saj so
tu okoliščine, ki govore za
tesnejšo povezavo med dru-
štvom in temeljnim zavodom
za vzgojo stenodaktilografske-
ga kadra. Omenjamo n.pr.
dejstvo, da je ekonomska
srednja šola tega zavoda bila
predlagana za didaktično-pe-
dagoški praktikum med dru-
gim tudi za steno daktilogra-
fijo, kar govori v prid po»
globitve omenjenih stikov.
Na zboru s® med drugim
sprejeli sklep, da se društvo
preimenuje v društvo Steno-
graf ov in strojepiscev ter dru-
gih birotehničnih delavcev.
Spremenjeni naslov želi opo-
zoriti, da se dejavnost društ-
va v priliodnje ne bo omeje-
vala le na stenografijo in
strojepisje, temveč tudi na
popularazicajo vseh vej pisar-
niške mehanizacije.
INTENZIVNE
PRIPRAVE
ZA MLADINSKI
PEVSKI FESTIVAL
Mladinski festival, ki bo
od 3. do 6. junija t. 1., praz-
nuje letos 25-letnico. Izkuš-
nje, ki So si jih prido-
bili z lastnim trdmi de-
lom, omogočajo -esnično te-
meljite priprave Program je
že dokončno formiran, že
zdaj vabimo vse Celjane, naj
s svojo znano gostoljubnost-
jo sprejmejo številne pevce,
ki se bodo v -eh dneh zbi-
rali v mestu ob Savinji,
predvsem pa naj s številno
udeležbo na prireditvah de-
monstrirajo renome glasbene-
ga življenja v aašem mestu.
Sam izgled mesta bi naj bil
v teh dneh kar se da svečan.
Tega pa organizatorji prav
gotovo ne bodo zmogli brez
pomoči vseh Celjanov.
KOMORNI ZBOR ZA
RTV LJUBLJANA
Konec prejšnjega tedna je
komorni moški zbor pod vod-
stvom svojega dirigenta prof.
Egona Kuneja posnel za ljub-
ljansko RTV najnovejši del
svojega repertoarja.
Posnetek je obsegal dva-
najst točk: dva Gallusa, iz ju-
goslovanske literature po eno
Tajčevičevo in Simičevo delo,
tri ruske narodne, ostalih se-
dem skladb pa je bilo iz slo
venske sodobne in narodne
skladateljske zbirke.
Ves ta čas pa se zbor pri-
pravlja tudi na snemanje za
gramofonsko ploščo. Plošča
bo lahko, po zgledu drugih
kulturnih centrov po svetu,
služila kot častno darilo go-
stom predsta-vnikov našega
mesta in delovnih organiza-
cij, po njej pa bo hvaležno
segel tudi marsikak ljubitelj
lepe pesmi med nami, da ne
omenimo naših ljudi v tujini.
Zbor ima pred durmi tudi
svoj koncert 7. maja.
OD ISLANDA
DO BAHAMOV
v organizaciji celjske delav-
ske univerze bo v torek, 20.
aprila govoril novinar Dela,
Drago Kralj, o poti od Islan-
da do Bahamov. Predavanje v
veliki dvorani Narodnega do-
ma se bo pričelo ob 19.30 uri.
Hkrati bodo zavrteli tudi bar-
\Tii film s Havajskih otokov.
PRAVICE IZ
ZDRAVSTVENEGA
ZAVAROVANJA
Pod okriljem celjske delav-
ske univerze bo v torek, 20.
t.m., v spodnji stranski dvo-
rani Narodnega doma raz-
govor o pravicah iz zdravs-
tvenega zvarovanja, njego-
vem financiranju in obraču-
navanju prispevkov. Razgovor
je namenjen predvsem od-
govornim delavcem v kadrov-
skih službah, delavcem; ki
opravljajo likvidacijo osebnih
dohodkov ter predstavnikom
organov upravljanja v delov-
nih organizacijah.
Komunalni zavod za social-
no zavarovanje bo naslednje
dni razposlal delovnim orga-
nizacijam navodila za izračun
prispevkov, praktično upora-
bo tabel oziroma izračim
vseh prispevkov pa bosta
na razgovoru tolmačila pred-
staTOika zavoda.
SEMINAR O KUPNI
POGODBI
Veletrgovinsko, proiz-zodno
turistično in gostinsko pod-
jetje Merx je v dneh 29. in
30. marca organiziralo na
las/tno pobudo seminar o
kupni pogodbi za svoje de-
lavce, ki se ukvarjajo z bla-
govnim prometom. Pobudo je
vsekakor treba pozdraviti,
saj že bežen preged sodnih
arhivov pove, kako veliko
denarja se porabi za tožbe
med podjetji in sicer prav
zato. ker je poznavanje os-
novnih načel kupne pogodbe
čestokrat pomankljivo.
Podjetje Merx je za izvedbo
seminarja angažiralo najbolj-
še strokovnjake s tega ko-
mercialnega področja. Prvi
dan seminarja sta osnovne
probleme razložila profesor
dr. Janez Nemec in magister
šime I vanj ko. Oba sta redna
predavatelja na Višji pravni
šoli v Mariboru. Na koncu
vsake.ga predavanja se je raz-
vila živahna diskusija. Za bolj-
še dojemanje snovi so bila
na razpolago tudi skripta o
kupni p>ogodbi, ki jo je izdalo
Društvo pravnikov v gospo-
darstvu Maribor. Seminar je
dosegel svoj namen in če
bodo slušatelji vsaj nekaj
tega, kar so se naučil, pre-
nesli v prakso, bo podjetje
prihranilo težke milijone. Se-
veda pa se takoj vsiljuje vpra-
šanje, zakaj na tem seminar-
je ni bilo delvcev iz drugih
trgovskih podjetij. Očitno je,
da trgovska podjetja slabo
ali pa nič ne sodelujejo. To
je prav gotovo šibka točka
celjskega trgovstva.
Meie Stane
POSVETOVANJE
VODSTEV SZDL
Minuli petek so se zbrali
v Celju na posvetovanju pred-
stavniki občinskih konferenc
SZDL nekdanjega celjskega
okraja in Zasavja. Posveto-
vanje, katerega pobudnik je
bila celjska občinska konfe-
renca SZDL, je obsegalo iz-
redno široko delovno pod-
ročje. Predstavniki iz posa-
meznih občin so se podrob-
no pogovorili o načinu in
vsebini organizacije javnih
razprav o ustavnih spremem-
bah. Izmenjava mišljenja je
pogoj ila prenekateri kori-
sten napotek, kar zagotavlja,
da bo javna razprava o spre-
membah v našem političnem
sistemu kar najbolj organizi-
rana. Med ostalimi problemi,
ki so jih obravnavali na tem
srečanju so med drugim go-
vorili tudi o proslavah ob 30-
letnici ustanovitve OF in o
volitvah delegatov v repub-
liško in zvezno konferenco
SZDL.
GOJKOVIČ IN BIG
BAND
Celjsko olepševalno in tu-
ristično društvo znova pri-
pravlja presenečenje. V to-
rek, 27. aprila bosta namreč
v veliki dvorani -Narodnega
doma dva izredna koncerta.
V goste prihaja jaz orkester
Big Band iz Münchena, ki so-
di med najboljše tovrstne an-
samble na svetu. Orkester
ima petnajst članov, samih
vrhimskih glasbenikov raz-
nih narodnosti. Vodi ga zna-
ni trompetar Duško Gojko-
vič. Pela bo črnska pevka
Barbara Field in pevec Willi
Johanns.
PROSTE
KAPACITETE
Prostor je v zdraviliščih
Rogaška Slatina, Dobrna in
Laško, v hotelih v Celju, Ve-
lenju, Mozirju, v gostiščih in
pri zasebnikih v Logarski
dolini. Solčavi, Lučah, na
Ljubnem, v Gornjem gradu
ter v planinskih pKJStojankah.
Rezervacije priporočajo ho-
teli v Celju ter Kajuhov dom
v šošt-anju.
PLANINSKI DOMOVI
IN IZLETIŠČA
Odprti so dom v Podol-
ševl, Mozirska koča, hotel
na Crolteh z depandansami,
dom na Gori Oljki, Celjska
koča, dom na Svetini, Andre-
jev dom na Slemenu nad Šo-
štanjem, Planinski dom v Lo-
garski d.jlini. Friderikov raz-
gledni stolp na celjskem Sta-
rem gradu je odprt vsak dan
od 10. do 18. ure.
PRIREDITVE
v hotelu Celeia v Celju in
Paka v Velenju imajo vsak
dan razen nedelje, oziroma
ponedeljka barski program s
plesom. V Rogaški Slatini je
ples vsako soboto v vseh
prostorih Zdraviliškega do-
ma, v šoštanju pa ob petkih,
sobotah in nedeljah v Kaju-
hovem domu. Glasba za ples
je tudi ob sobotah v gosti-
šču Turist.
ŽIČNICE IN
VLEČNICE
Na Golteh je še dovolj sne-
ga za smučarje, vse žičnice
obratujejo.
Vprašuje: DARJA GLANCNIK
Odgovarja:
STANKO LORGER
Kako daleč nazaj sega va-
ša športna kariera, oziroma
kdaj in kje ste se prvič po-
javili kot športnik? — Z atle-
tiko sem se pričel ukvarjati
v petem razredu višje gim-
nazije v Celju. Takrat sem
tudi prvič nastopil in še da-
nes sam ponosen na prvo me-
sto in nov slovenski rekord
na ovirah, ki sem ga takrat
dosegel. Vemo, da ste se ude-
ležili mnogih tekmovanj. Na
kalero tekmovanje vas veže-
jo najlepši spomini? — Na
olimpijske igre v Avstraliji
leta 1956. Čustveno me je
vsega prevzelo, ko sem barve
svoje domovine zastopal tako
daleč proč od doma. Kakšen
je bil vaš najboljši rezultat
in kje ste ga dosegli? — Naj-
bolj ponosen sem na svoj,
danes že 13 let stari državni
rekord v teku na 110 m z
ovirami — 13,8, ki sem ga
dosegel v Celju. Se spomi-
njate kakšnega duhovitega do-
godka v vaši karieri? — V
zelo veselo razpoloženje nas
je spravil neki naš atlet, ki
smo ga prestrašili, ko smo
leteli nad brezmejnostjo Pa-
cifika, da smo v nevarnosti.
Bal se je morskih psov, in
da bi jih lahko v primeru ne-
sreče odgnal, si je obul črne
ženske nogavice in nadel čr-
ne rokavice — morskim psom
v	strah, nam pa v vedro raz-
položenje. Kateri je po vašem
mnenju najboljši jugoslovan-
ski športnik oziroma šport-
nica? — Izbira je res lahka
— Miro Cerar. Danes mnogi
govorijo o krizi našega špor-
ta, o njegovih težavah, pred-
vsem finančnih. Kaj menite
vi	o tem in ali se strinjate
s tem, da bi športne organi-
zacije morale dobiti več pod-
pore od naše družbene skup-
nosti, da bi tako lahko us-
pešneje delovale? — Resnično
je res ves naš šport v krizi.
Le denarna in druga pomoč
naše družbe mu lahko zago-
tovi mesto, ki bd ga ši>ort v
zdravem narodu moral imeti.
Mnogokrat ste Jugoslj
zastopali izven meja naš^
movine. Ali so ljudje j
s simpatijami sprrjemali ]
stavnike našega športa'
Vedno in povsod na
tekmovanjih in na vseh
ridianih, na vzhodu in j
du, smo bUi kot špor
zelo lepo sprejeti. Kot i
tor mladinske organizacij
Ekonomski šoli Imate mi
stika z mladimi. Kaj mi
o današnji mladini? —
imam mladino, rad delsj
njo, zato sem se tudi od
za profesorski poklic. B
matika je za nekatere ti
peti. Kako, da ste se odi
ravno za njo? — Imel
posebno veselje do tega
prav je študij težaven,
nomska šola je predi
strokovna šola. Mislite,
dobijo dijaki tudi dovolj
šne izobrazbe? — Jasn<
da nobena šola ni idealn
res je, da prevladujeo ti
mo strokovni in prak
predmeti. Pri spremen
učnih načrtov bi morali
biti splošno izobfaže ,
predmeti vidnejše mesto.
SEMINAR
ZA MLADE
v Velenju je bil dvodu
seminar za voditelje mli
skih gledaliških skupin,
ležilo se ga je dvajset u
Ijic in drugih. Vodila g
znana pedagoška delavk
režiserka, Ahačičeva iz
bljane.
GASILSKI SKLA
v velenjski občini so
dni ustanovili gasilski si
Ta sklad so imeli že p
osmimi leti, zdaj pa se
ponovno pokazala pot
po njegovem delu. V sk
zbrana sredstva bodo p
bili za vzdrževanje gasil!
domov ter za nabavo gi
ske opreme.
O ZGODOVINI SK
Te dni potekajo razgo
predstavnikov mladinske
ganizacije z učenci osnoi
šol o zgodovini SKOJ
o vlogi Zveze mladine v
novnih šolah. To so hi
priprave za sprejem pic
je/ v mladinsko organis
jo. Za praznik mladosti
do namreč sprejeli okoli
pionirjev v mladinsko org
zacijo. Sprejemi bodo v i
šolah velenjski občini.
ZBOR SAMO-
UPRAVLJAVCEV
Prejšnji teden je bUo^
!enju srečanje samouprav'
cev 31 predstavnikov pc
tij in šol. Udeležil se gi
tudi predsednik velenjsk«
činske skupščine, ^
Žgank.
Nedavno tega sta dva novinarja riOr ^
lega časnika obiskala neko celjsko pod-
jetje z namenom, da se z nekom iz
vodstva oddelka ZK pogovorita o tem,
'cako ocenjuje aktivnost komunistov ®
njihovem podjetju. Da bi ne iskala po
vseh obratih, sta se napotila na upra-
vo podjetja, kjer sta stopila pred enega
izmed vodilnih delavcev podjetja.
»Rada bi govorila z nekom iz vodst-
va organizacije ZK, ker pripravljava
anketo o
»A tal
ali naj P
objektivT.
morda A
povedati
zal.
Da, tU
na čajse,
bolj.. -
joru, ki J bil zelo zl
so predvsem govorili
ovski politiki. Hitro
lOče se gosfKxlarstvo
j nujno poti ebuje več-
ilo stroktivnih kadrov,
imi tudi s srednjo i7.o-
. Zato bo nadaljnji raz-
jnjega šolstva v občini
t potreben.
inje je pokazalo, da je
rovska vprašanj;^ veli-
imanja. V tej zvezi pa
>ravljali tudi o štipen-
politiki, ki naj spod-
jade ljudi k učenju in
IDALNI NAČRT
ZA ŠALEK
jktivni biro v Velenju
iel pripravljati zazidal-
rt za naselje šalek v
edni bližini Velenja,
s stanovanjskim pro-
I je tako velika, da so
mju prisiljeni, za zazi-
^proščat vedno nove m
površine. Zazidava Sa-
30 posebno delikatna.
aa staro naselbinsko
»racijo, katere domi-
predstavljajo razvaline
eveškega šaleškega gra-
jlomeracijo, ki je vse
anašnjih dni ohranila
tipično zgodovinsko po-
) struKturo, značilna za
a, ki So. se razvila, na
kih sedežev fevdalnih
ščin. Projektanti ' stoje
številnimi odprtimi
inji. Razmišlja se o
Dsti prestavitve struge
o veliki obvozni cesti
hkrati pa se odpirajo
gnja, kako staro nasel-
p jedro pMDvezati z novi-
jddalnimi površinami. K
j je pristopil tudi zavod
pmeniško varstvo v Če-
ki izdeluje elaborat o
Dvanih površinah in
snih varovalnih režimih,
bo mogoče načrtovati
tio sožitje med starimi
Bvimi urbanistično-arhi-
nimi vrednotami.
VRH HOMA
PET OŽIVEL
nedeljo, 4. aprila, je bilo
) vreme in vendar je bil
ov dom na Homu polno
len. Sejo je imel gospo-
d odsek PD Zabukovica.
»oročila je razvidno, da
; pričeli z gradnjo 7X4
, t stavbe, v kateri bo ku-
i, soba za goste, spodaj
^ potrebne sanitarije,
so se odločili, da bodo
ijtetrokovna dela opravl-
fostovoljno. PD Zabuko-
ima zdaj p>oleg uprav-
■' odbora še gospodarski
i T. madinski, pionirski,
(ieni m propagandni od-
I V načrtu imajo tudi gra-
^ ceste, ki bi stekla vse
•W vrha; s cesto bi tudi
iöti kmetje pridobili, žal
pa tej pametni gradnji ix)edi.
ni nasprotujejo. Zbrali so tudi
precej denarnih sredstev, pri-
pravljeni i>a so tudi na udar-
niške storitve. Tako bo v
tem letu dobil vrh Homa spet
drugačen videz, postal bo še
bolj privlačna postojanka.
Sestanek so meli tudi lov-
ci iz zaselka Pankrac ter
mladi planinci iz Laškega,
Žalca in Zabukovice. Povab-
ljenih je bilo okoli 15 druš-
tev — predstavniki Velenja
so se opravičili, zastopana pa
so bila samo tri. Govorili so.
sestavili so koordinacijski od-
bor — da bodo v tem letu
oživeli tradicije NOB. Pripra-
vili bodo več pohodov po
{X)teh partizanskih kurirjev,
prirejali kulturne programe
itd. Vskakor je bilo na to
deževno nedeljo na vrhu Ho-
ma zastavljenih mnogo nalog,
ki jih bodo, tako upajo mla.
di In starejši — z dobro
planinsko voljo tudi uresni-
čili. —dk—
V ŠEMPETRU BODO
GRADILI
Skupščina Občine Žalec je
pred dnevi poslala Krajevni
skupnost] Šempeter zazidal-
m načrt južnega dela Šempe-
tra. Na površini 7,36 hektara
naj bi stalo 89 enodružinskih
hiš tipa EHž, Načrt je razo-
bsšen pri Krajevni skupno-
sti Šempeter, na katerega la-
hko občani dajejo predloge.
IZKOPANINE
NA OGLED
Turistično društvo Šempe-
ter je z današnim dnem zo-
pet odprlo Rimsko nekropo-
lo za ogled turistom. Prostor
ima sedaj lepši videz saj so
prizadevno uredili park in
I>ostavili kiosk z razgledni-
cami in spominčki na pri-
mernejše mesto. Ogled izko-
panin je možen do 1. novem-
bra.	T. T.
DODATNA
SREDSTVA
Da bi lahko veterinarska
postaja v Mozirju ' pokrila
stroške za dodatne' veteri-
narske preglede, ji je skup-
ščina občine Mozirje za le-
tošnje leto zagotovila iz svo-
jega proračuna še dodatna
sredstva v višni 2.500 din.
OBNAVLJALI
BODO ŠOLO
Za letošnji občinski praz-
nik šentjurske občine, ki bo
to pot na Dobju, Bodo v
tem kraju obnovili staro
osnovno šolo in stanovanja
za učitelje. Otroci iz Dobja
in okolice bodo obiskovali
šolo od prvega do petega raz-
reda, tri zadnje razrede pa
bodo končali na osnovni
šoli Planina.
ODKRITJE 72. LETA
V eni zadnjih številk nam
je ponagajal tiskarski škrat,
ko smo zapisali, da bo od-
kritje spjomenika bratom
Ipavcem na občinski praznik
1973. leta. Zmotili smo se za
leto dni, namreč spomenik
bodo odkrili že prihodnje
leto.
KONČNO TRGOVINA
V DRAMLJAH
Kot smo izvedeli je trgov-
sko podjetje Merx Celje do-
končno sprejelo sklep, da pri-
čno letos graditi oziroma
bodo obnovili trgovino v Dra-
mljah. Tako se bo- dolgoletna
in velika želja domačinov le
uresničila. Upajmo le, da ob-
nova ne bo zopet preložena.
IVAN AVŽER
Bil je svoje dni kovač,
bil je mladenič, upokoje-
nec, sodeloval v NOV, bil
je kmet, bil predsednik,
sekretar, bil je Ivan Avž-
ner iz Dramelj, mož in
ote.
Živel je. Živel do vče-
raj, predvčerajšnjim. Da-
jal .je življenju moč in
voljo in se nekega jutra,
pred nekaj dnevi razdal.
Kladivo v njegovih pršili
je sredi zamaha za trenu-
tek zastalo in zadnjikrat
udarilo po nakovalu. Ta
poslednji udarec .je glo-
boko in pretresljivo od-
jeknil med njegovimi,
med vsemi, ki so ga po-
znali.
Umrl je Ivan .^vžner,
upokojeni kovač iz Dra-
melj, človek, ki se je na
sadove svojega dela pod-
pisoval s trdo ill žuljavo
roko.
KMEČKI
TURIZEM
Posamezne strokovne služ-
be pri skupščini občine Mo-
zirje bodo ob sodelovanju
kmetijske zadruge in GLIN
že letošnjo pomlad proučili
kakšne obstoje nadaljne mož-
nosti za razvoj kmečkega tu-
rizma v Zgornji Savinjski do-
lini. Pripravili bodo spisek
kmetij, ki imajo pogoje za
razvoj tovrstne dejavnosti,
nadalje bodo določili nosilce
celotne akcije, način finan-
ciranja m določili oblike
propagande. Kmetijski turi-
zem predstavlja nedvomno
pomemben dopolnilni vir do-
hodka za marsikatero kme-
tijo, zato je pričakovati, da
se bodo - ob podpori druž-
bene skupnosti zanj odločali
še mnogi kmetje, ki imajo
za to osnovne pogoje.
PODPORA ORGANI-
ZIRANJU KMETOV
V mozirski občini v celoti
I>odpirajo prizadevanja socia-
listične zveze aa močnejšo
organizacijsko povezovanje
zasebnih kmečkih proizvajal-
cev v okviru ustreznih sekcij
pri krajevnih, občinskih in
republiških organih SZDL.
Smatrajo, da bi lahko taka
oblika organiziranosti opravi-
la pomembno vlogo pri za-
ščiti samoupravnih pravic
kmetov, pri usklajevanju raz-
ličnih interesov ter pri od-
pravljanju nevzdržnih in ne-
stimulativnih razmerij pri
cenah nekaterih kmetijskih
proizvodov.
O TURIZMU
V LAŠKEM
Glede na razgovor s pred-
stavniki turističnih organi-
zacij ter v sodelovanju z ob-
činsko konferenco SZDL v
Laškem, bosta v petek, 16. t.
m. v Jurkloštru in Radečah
dva pomembna razgovora o
razvojnih možnostih turizma
v obeh krajih. V tem ko se
bo sestanek v Jurkloštru pri-
čel ob 16. uri, je oni v Ra-
dečah napovedan za 19. uro.
komunistov!«
to mi povejta.
^^ega, ki bo govoril
^ v resnici je, ali
^9ega, ki bo znal
^ prav!« se je odre-
"^'■a šola in spomin
^J^lrizirali« kar naj-
ZA SMEHOM - SKRBI
čez nekaj dni bo iz Celja odpotovalo v Sarajevo 12 de
legatov na II. kongn"es samoupravljavcev. Izvoljeni lani po-
leti v delovni kolektivih, so delegati za kongres imeli obilo
priložnosti za »oborožitev«. Poleg tega, da so med najbolj
aktivnimi in razmišljujočimi samoupravljavci v občini, so
delegati od izvohtve sem sodelovali na številnih pos.vetova-
njih, razpravah, konferencah, za okroglimi mizami in na
tribunah.
Pred dnevi so delegati sodelovali tudi za okroglo mizo
v Dcbmi. Od tam so tudi naši posnetki in razgovori z nji-
mi:
FRANC VRBNJAK, štiri-
desetletni avtomohanik in
obratovodja servisne službe
iz INGRADA sodeluje v sa-
moupravnih organih kolekti-
va od leta 1950 dalje. Na
kongresu se bo pridružil sku-
pini, ki bo razpravljala o in-
tegracijskih procesih na sar
moupravni osnovi, če bi na-
neslo, da bi posegel v raz-
pravo, bi govoril o samo-
upravljanju in organizacij]
dela — torej o dveh elemen-
tih delovnega procesa, kjer
je navadno največ nespora-
zumov.
ZORA POSTRAH, višja me-
dicinska sestra — instrumen-
tarka sodeluje v organih u-
pravljanja celjske bolnišnice
od izvolitve prvega delavske-
ga sveta. V Sarajevu bo dela-
la v skupini, ki si je za raz-
pravo določila samoupravlja-
nje in družbeni standard. S
sodelovanjem na razgovoru
v Dobrni je zadela v črno.
Če bi di skuti rala bi razprav-
ljala o stanovanjskih vpraša-
njih, ki še vedno tare veliko
množico delovnih ljudi.
ZDENKO PAVLINA, prav-
nik in predsednik občinskega
sodišča v Celju se je odločil
za skupino, ki bo v Saraje-
vu razpravljala o nadaljnjem
razvoju samoupravljanja. To-
variš Pavlina, ki v samoup-
ravljanju aktivno sodeluje
od uvedbe samoupravljanja
v pravosodnih ustanovah, bi
na kongresu, če bo treba,
razpravljal ravno o tem, kako
daleč je samoupravljanje v
pravosodju prišlo in kakšni
so problemi delitve dohodka
v t^ institucijah.
Ing. DIMITRIJ ČERNE,
kemik in referent za povr-
šinsko zaščito v EMO je bii
doslej član delavskega sveta
5, upravnega odbora pa 2 le-
ti. če bi na kongresu v Sa-
rajevu naneslo, da bi se pri-
javil k razpravi, potem bi
govorili o problemih kolek-
tivov v starih industrijskih
podjetjih, kar pomeni o vpra-
šanjih, ki pestijo malone vsa
celjska podjetja in z njimi
vred vso celjsko skupnost.
Delegati, kot smo spoznali,
imajo polne glave družbenih
problemov, ki jih v praksi
srečujejo vsak dan na svojih
delovnih mestih, v samou-
pravnih organih, iz katerih
izhajajo in na srečanjih s
člani drugih delovnih skup-
nosti. Ker pa so na naših
posnetkih vsi zelo vedri in
optimistično razpoloženi, bi
lahko pristavili še to, da vi-
dez vara in da za vsakim
smehom ni brezskrbnost.
PREPROSTO IN JASNO O USTAVNIH SPREMEMBAH
7m uvod v to pisanje nekaj pojasnil in opravičil
hkrati.
Ustavna dopolnila, ki so zdaj v središni pozornosti
vse jugoslovanske javnosti, so razmeroma obsežna in
zadevajo najpomembnejša v prašanja našega družbene-
ga življenja, urejajo stvari, ki so brez dvoma najbolj
usodne za prihodnost delovnega človeka kot posamez-
niku, za vsak jugoslovanski narod posebej ter naposled,
vendar ne nazadnje, za skupno življenje vseh narodov
in narodnosti v Jugoslaviji. Urejanje vseh teh odnosov
nikakor ni preprosta stvar, zato tudi besedilo ustavnih
dopolnil (tako bomo imenovali v teh naših sestavkih
ustavne amandmaje, ker se nam zdi, da ta beseda še
najbolj verno nadomestuje izraz amandma) ni prepro-
sto. Slišati je mnogo tožba, da teh dopolnil ljudje v ce-
loti ne razumejo ter se zato tem težje znajdejo v raz-
pravljanju o njih. Urednik me je naprosil, naj popol-
noma preprosto, v vsakomur razumljivem jeziku po-
sk2'.šam razložiti tisto, kar je v predlaganih ustavnih
spremembah poglavitno in kar bo zanimalo preproste-
ga kmeta, delavca ali kogarkoli že.
Odkrito povedano je to hva-
ležna, a hkrati huda naloga.
Hvaležna zato, ker se zave-
dam, da pojasnjujem najšir-
šemu krogu bralcev stvari^ ki
bi jih sicer težko in z muko
razvozlali, huda pa je, ker je
tako zamotane in vse prej kot
enostavno pisane stvari težko,
predvsem pa tvegano prepro-
sto razložiti. Izpostavljam se
namreč nevarnosti, da mi bo-
do pravniki ali drugi očitali,
da stvari preveč poenostav-
ljam in izkrivljam, da jih
celo zmotno razlagam. Kljub
temu mislim, da je naloga, ki
sem jo dobil, tolikanj hvalež-
na. da se io je vredno lotiti,
saj gre za to, da spoznamo
z zelo pomembnimi stvarmi
širok krog ljudi. To pred-
vsem mi je pred očmi, ko se
lotevam tega pisanja. Vsako
kritično opozorilo, popravek
ali FK>buda bralcev mi bo pri
tem v veliko pomoč.
Ustava je najvišji zakon
vsake države. V njej so zapi-
sane temeljne pravice držav-
ljanov, postavljen družbeni in
politični red države. Ustava
je osno\Tic izhodišče za vso
drugo zakonodajo, ki mora
biti v celoti z njo vsklajena.
O tem, ali je določen zakon
ali kak drugi predpis skla-
den z ustavo, presoja ustav-
no sodišče, ki lahko zakon
celo odpravi, če meni, da
nasprotuje načelom, postav-
ljenim v ustavi.
MEJNIKI V USTAVNEM ŽIVLJENJU SFRJ
v ustavnem življenju socia-
listične Jugoslavije je nekaj
mejnikov, ob katerih se mo-
ramo kratko ustaviti. Prvo
ustavo Po vojni smo dobili
Jugoslovani leta 1946. V njej
so bila združena načela, ki
'jih je sprejelo že II. zase-
danje Antifašističnega sveta
Jugoslavije leta 1943, ter na-
čela politične in zakonodaj-
ne prakse, ki so se uveljavila
že med NOB in po osvobo-
ditvi do sprejetja te prve
ustave.
Jugoslavija je doživljala po
vojni izredno hiter gospodar-
ski in družbeni razvoj, šla je
skozi mnoge trde preizkušnje.
Vse to je spreminjalo našo
stvarnost, porajalo nova spo-
znanja ter nas sililo, da
spremenjenim razmeram pri-
lagodimo tudi ustavo, sicer
bi ostala ta neživljenjska,
uzakonjala bi nekaj, kar je
družbena vsakdanjost že zda-
vnaj prerasla. Zaradi tega
smo leta 1953. izdali tako-
imenovani ustavni zakon, ki
je pravno izrazil vse tisto,
kar je bistveno novega zraslo"
v gospodarskem in politič-
nem življenju od leta 1946.
dalje. V tem času je vznikni-
la ter se že začela uresni-
čevati zamisel o samouprav-
ljanju in to predvsem je
dobilo svoj izraz v ustavnem
zakonu.
Naslednjih deset let r«izvo-
ja in izkušenj je narekovalo
odločitev, da se lotimo teme-
ljite spremembe tako u-stave
iz 1946 kot tudi ustavnega
zakona iz 1953. Ustava, ki je
bila sprejeta leta 1963, je zdru-
žila oboje, vzelo pa bi nam
preveč časa, če bi hoteli opi-
sovati, kak.šne vse so bile no-
vosti, ki jih je ta ustava utr-
dila. Naj povemo samo to, da
so dobile v njej poseben
odraz takrat že bogate izkuš-
nje delavskega in družbenega
samoupravljanja.
življenje seveda ne miruje,
se ne drži ustav in zakonov,
gre svoja pota, družba pa
jih mora sproti kolikor moč
uravnavati po načelih družbe-
nega reda, ki se ji zdi za
njene razmere, predvsem pa
za njene ljudi najbolj spre-
jemljiv. Pri nas nismo ustave
nikoli smatrali za vse čase
dani in nedotakljivi zakon,
ki se ga razvoj družbe in
vse številne spremembe v
njej ne tičejo, ampvak .smo,
kot vidimo tudi iz tega bež-
nega pregleda razvoja ustav-
nosti pri nas, sledili življe-
nju, izkušnjam in novim spo-
znanjem. Vse to je narekova-
lo tudi spremembe ustave.
Tako smo se zdaj po osmih
letih, odkar smo sprejeli zad-
njo ustavo, spet znašli pred
tem, da terja življenje od
nas ne novo ustavo, ampak
take dopolnitve, ki globoko
posegajo vanjo. Res je, da
smo že pred nekaj leti mora-
li sprejeti nekatere spremem-
be oziroma dostavke (19 po
številu), ki pa še zdaleč niso
imeli tako globokega pomena,
kot ga imajo zdaj predlagani
amandmaji (dopolnila).
GRE ZA DEJANSKO UPRAVLJANJE
S STVARMI
v zadnjih letih so v Jugo-
slaviji dozorela nekatera zelo
pomembna vprašanja, ki so
vse bolj zahtevala odgovor v
obliki čisto določenih spre-
memb na gospodarskem po-
dročju, v organizaciji skupne
države, v družbenem življenju
pa še ponekod drugod. Sa-
moupravljanje je postajalo z
leti takorekoč osnovno pod-
ročje družbenega in politične-
ga zanimanja množice ljudi,
ki so se z njim srečevali pri
svojem vsakdanjem delu, v
svoji življenjski okolici, pa
tudi zunaj svoje delovne or-
ganizacije. Vendar je tako, da
vse samoupravljavske pravice
iz razlogov, s katerimi se
bomo v teh člankih o ustav-
nih dopolnitvah §e srečevali,
ljudem še niso zagotavljale
tudi dejanskega upravljanja s
stvarmi. Predvsem pa ljudje,
tudi tisti, ki so sedeli v
raznih samoupravnih telesih,
niso mogli odločati ne v svoji
delovni organizaciji ne v
drugačni obliki v občini in
republiki o večjem delu ti-
stih sredstev, ki so jih s
svojim delom ustvarili. Ne
gre pri cem namreč samo
za tisti del sredstev, ki je
namenjen osebnemu dohod-
ku, plačam, ampak za tisti
večji del ustvarjenega do-
hodka, ki se je v vseh mo-
gočih oblikah odliva! na naj-
različnejša mesta, kjer so o
njem odločali drugi.
Spremeniti takšno stanje,
zagotoviti več materialnih pra-
vic samoupravljavoem, delov-
nim ljudem, gospodarskim
organizacijam, občinam in
naposled republikam, to je
osrednji namen ustavnih do-
polnitev, njihov poglavitni
politični cilj.
HOČEMO SAMOSTOJNE IN MOČNE
REPUBLIKE
s temi vprašanji je nepo-
sredno povezan tudi položaj
republik in njihovega odno-
sa do OTeze. Po vojni se je
IZ nekaterih razlogov, o ka-
terih bomo še govorili, če-
dalj bolj krepila moč dr-
žavnega centra, federacije aH
Dragi bralci!
z željo, da bi tudi naš časnik prispeval svoje
k javni razpravi o ustavnih spremembah, smo se
v dogovoru z ostalimi uredništvi lokalnih časnikov
odločili, da bomo v nekaj naslednjih številkah v na-
daljevanjih objavljali sestavke I. RUDOLFA, v ka-
terih bo avtor na kar najbolj poljuden in širokim
krogom naših bralcev razumljiv način razložil naj-
bistvenejše spremembe v našem političnem siste-
mu. Prepričani srno, da boste s sestavki zadovoljni
in da vam bodo v oporo, ko boste v okviru organi-
zacij SZDL v svojih krajevnih skupnostih in delov-
nih organizacijah v prihodnjih dneh razpravljali na
javnih tribunah o tej problematiki.
Uredništvo NT
zveze, kot smo navajem reči.
Razvoj jugoslovanskega dr-
žavnega sistema je šel v ta-
ko smer, da se je zmanjše-
vala samostojnost republik,
večale pa so se pristojnosti
in vpliv zveznih oblastvenih,
gospodarskih in še mnogo-
terih drugih centrov moči. Za
takšne pristojnosti so bila se-
veda potrebna tudi material-
na sredstva, denar, zato je
prišlo do tega, o čemer smo
govorili malo prej: velik del
sredstev ki so jih ustvarjali
v delovnih organizacijah, v
republikah, se je odlival v
vseh mogočih oblikah v cen-
ter :n se potem od tu delil
spet navzdol. Na kakšen na-
čin, po kakšnih načelih i
za kaj vse, tudi k temu {
boino še vmill. Vse to pa j
seveda ustvarjalo določeji
politične na.petosti in nea
dovoljstvo v republikah . ö
dalje bolj živo in močjj
je postajalo spoznanje, «
smo prišli v našem družb*
nem razvoju tako daleč, k
je treba te stvari spremenit
razrešiti federacijo številni
obveznosti, ji zmanjšati pr
stojnosti in prenesti večji d(
tega na republike. Skratk
napraviti republike samosto
ne, odgovorne v celoti 2
svoj razvoj, zvezi pa prepi
stiti samo ti5>to, kar je nu
no, da opravlja v imenu vse
republik.
ČAKA NAS ŠE DRUGI DEL USTAVNIH
SPREMEMB
To sta dva spleta pogla-
vitnih vzrokov, aaradi kate-
rih se je politično in oblast-
no vodstvo Jugoslavije na
pobudo tovariša Tita lotilo
pred dobrega pol leta pri-
pravljati spremembe in do-
polnitve zvezne ustave. Že
med oblikovanjem dopolnil,
ki so zdaj v ja\mi razpravi
pa se je pokazalo, da terja
doseženi družbeni razvoj v
Jugoslaviji še mnogo širši
poseg v ustavo. Sedanji pre-
dlogi namreč ne posegajo v
skupščinski sistem, v občine
m ne urejajo v seh vprašan
ki so še odprta v samouprai
Ijanju. Zaenkrat spreminjam
ali pravzaprav do:» Injujem
tisto, kar je že v sedanjet
trenutku nujno. Drugi d(
ustavnih sprememb naj b
bil na vrsti v naslednjih dvd
letih, ker je potrebno za t<
mnogo dela in skrbna pre
tehtavanja.	1
Podrobneje se bomo seda
predlaganih ustavnih dopoj
nil lotili v naslednjih šte\'ii
kah.	I
I, RUDOLJ
STEFAN ZIZEJ

Bil je prvi pomladanski
dan. Nenapovedani smo se
odločili, da obiščemo doma-
čijo treh bratov, ki slovijo
kot dobri prijatelji — še bolj
pa kot dobri muzikantje. Po
skoraj obveznem pregledu
avtomobila v Drešinji vasi,
nas je prijazni miličnik opo-
zoril na previdno vožnjo in
nam zaželel srečno pot. V
Strincu smo se poslovili od
gladkega asfalta, nato pa ve-
selo poskakovali proti Socki.
Zlateče — vas med Strmcem
in Socko je tesno prižeta ob
bližnje gričevje in jo krasijo
bogati sadovnjaki.
Stopali smo ob nekoliko
naraslem potočku, rahlo se
nam je vdiralo, sonce je po-
šiljalo zadnje žarke, pogled
nam ie uhajal na redko po-
sejano rumeno in belo cvet-
je prvih pomladanskih cvet-
lic. Dohitela nas je prijazna
ženica in povprašali smo jo
za Sentočnikovo kmetijo.
Skrivnostno se nam je namu-
znila: »Ali bi hoteli, da vam
fantje katero zaigrajo?« Ve-
deli smo, da smo na pravi
poti. Lahko greste z menoj,
je nadaljevala, tudi sama sem
namenjena tja. že med potjo
smo izvedeli, da je to mati
in gospodinja na Sentočniko-
vem. So fantje doma^ je iz-
bruhnilo iz nas. So, so, je
veselo pokimala in še krep-
keje stopila.
Ze od daleč smo zagledali
mlajšega sina Tončka, ki je s
polnim košem hitel polagat
kravam, starejši brat Slavko
je urejeval notranjost hleva,
Rajko pa se je hitel opravi-
čevat za voljo nujnega oprav-
ka pn sosedu. Ni bilo dolgo
in že smo bili zbrani v lepo
urejeni kmečki hiši, mi ob
magnetofonu, fantje pa so že
preizkušali prve melodije.
Krepki in delomi prsti so
urno zaplesali, v domačiji se
je razlegel valček ...
Postregli so nam z doma-
čimi klobasami, svežim kru-
hom ter sadjevcem. Pravo
vzdušje za prijeten razgovor.
Navezali smo govor na tiste
dni, ko so fantje po vrstnem
redu prijemali za instrumen-
te, vadili, vadili. Nikoli me
niso motili, bila sem srečna
in zadovoljna, če so bili mo-
ji sinovi šrečni — je z lju-
beznivim glasom poudarila
mati. Oče je molčal, nato pa
so ga bliskoma obšle misli
na dm, ko je bil tudi sam
igralec, velik ljubitelj oder-
skih deska Tako smo kram-
ljali in nismo opazili, da lega
na slikovito pokrajino že
skoraj trden mrak.
Kje vse ne igrajo trije
bratje! Skoraj ni zabavne
prireditve v Socki ali Strm-
cu, da ne bi sodelovali, vabijo
jih na ohceti, igrajo podok-
nice, trenutno pa igrajo v
gostilni Lesjak v Arji vasi.
Prijetne poskočrtice in valčki
so zrasli z njimi, njihov dom
m nikoli pust in prazen, nji-
hova ljubezen do glasbe se
prepleta z ljubeznijo do ro-
dne zemlje
Tonček je pravdober dijak
celjske gimnazije, hkrati pa
še obiskuje glasbeno šolo in
ne bi zamenjal svojega klari-
neta z ničemer; Rajko, po
poklicu soboslikar, neutrudno
vleče svojo dobro ohranjeno
diatonično harmoniko; Slav-
ko, gradbeni delavec pa ne-
utrudno piha v bariton.
Presenetila nas je ljubez-
nivost gostiteljev, ki je sicer
v teh krajiv v navadi. Ponov-
no so nas povabili. Poslo-
vili smo se, fantje pa so nam
za odhodnico še enkrat za-
godli.
USPEHI DRUŠTVA LT V EMO
Na zadnjem občnem zboru
društva Ljudske tehnike EMO
je bila v poročilih in raz-
pravi prikazana izredno plo-
dna dejavnost tega društva v
preteklem letu in nakazane
smernice za delo društva v
letu 1971.
Društvo se ne zapira v oz-
ke meje plota tovarne, tem-
več širi svojo dejavnost tudi
izven nje.
Radio klub, modelarski
krožek in krožek za pod-
vodno dejavnost delujejo v
območju mesta Celja, pa tudi
ostali krc»ki, kot sta foto-
kino klub in gospodinjski
krožek bi razširUa širšo de-
javnost izven podjetja, če bi
imela primerne prostore izven
tovarne.
V podjetju se je že društvo
vključilo v konkretno delo
pri akciji za stabilizacijo go-
spodarskih razmer tako, da z
razmmi predlogi za izboljšave
procesa proizvodnje pomaga
zniževati proizvodne stroške.
Na občnem zboru so mno-
go razpravljali, kako bi
vključili čim večje število
mladine v dejavnost društva
ljudske tehnike. Za podjetje
bi društvo rado vzgojilo čim-
več mladih strokovnih delav-
cev in naj bi veljalo pravilo:
»Nov stroj, nova naprava,
novo delovno mesto za mla-
dega človeka.« ,
Za delovanje društva je 25na-
čilno zlasti sodelovanje z vod-
stvom podjetja in družbeno
političnimi organizacijami ter
organi samoupravljanja. Čla-
ni društva, ki so člani druž-
benoFKJlitičnih organizacij in
organov upravljanja z velikim
navdušenjem sprejemajo kri-
tiko njihovega dela in pris-
luhnejo vsakemu predlogu za
izboljšanje delovanja društ-
va. Zaradi tega in drugih
okolnosti, dosega društvo že
vsa povojna leta lepe uspehe.
Za tehnično izobraževanje
članstva je bilo prirejenih
mnogo tečajev, predavanj in
seminarjev. Med drugimi so
bili tečaji za fotoamaterje,
za voznike amaterje B kate-
gorije, za modelarje — bro-
darski in letalski modeli, za
daljinsko krmarjenje, za ra-
dioamaterje, za kuharice, za
potapljače itd.
Vseh tečajnikov je bilo
dvaindvajset, udeležilo pa se
jih je cca 3(X) tečajnikov.
Društvo je organiziralo po-
leg raznih tečajev tudi pre-
davanja o prometnih pred-
pisih iji organiziralo razne
strokovne ekskurzije donK
in v inozemstvo. Takih po
učnih ekskurzij je bilo de
vetnajst, udeležilo pa se jll
je 520 članov.
Društvo je sodelovalo ni
raznih razstavah kot so ft
stival amaterskega filma, ra«
stave foto-kino klubov in po
dobno, kjer je doseglo ka
lepe uspehe. Prejelo pa j
tudi pohvalo sodelovanj
s prometno komisijo v Celja
ki mu jo je podelil republišli
odbor za prometno varnost
s področja vzgoje v pre
metu je bila organizirana c
cenjevaLna vožnja in lov n
lisico z motornimi vozil
Bilo je kar 114 iskalcev skrit
lisice.
Mnogo članov društva j
prejelo visoka priznanja, z'l£
to, srebrno in bronasto pl2
plaketo je prejel Ludvi
pla keto je prejel Ludvü
Krajec, Karel Poklšek i
Franc Vrabič sta prejela sr(
brni plaketi, bronaste pa A
fred Meznarič, Boris čelik i
Anton Pantner.
Društvo je nudilo materia
no pomoč sindikalni podr»
žnici in mladinski organizi
ciji v tovarni ter društvom i
šolam v Celju. Seznam tistil
ki jim je društvo nudilo mi
terialno in tudi drugačn
pomoč je precej obsežen.
DARILA
tOMAJO
irCEUE
^ Roveretu je nastopila kompletna ekipa brez poško-
bvanega Levstika in Teliča, ki je v vojski. Na sliki
•d leve proti desni: Lubej, Mejavšek, Kac, Pucko,
iČkun, iSafarič, Marguč, Niko Markovič, Krelj, Koren
,» Presinger.
Zaradi nedoraslih in slabih nasprotnikov je bilo ne-
kaj časa tudi za rekreacijo: šafarič, dekle iz Umaga,
Pučko, Lubej in ponovno še eno dekle iz Umaga. Ob
Lagu di Garda so se vsi razveselili...
Arhitekt Žare Presinger v drugačnem elementu. Žoga
v mreži, žena doma, kozarec pa v roki. Vse je do
skrajnosti pošteno. Resnično!
''oleg pokalov, ki jih je bilo kar 24, so Italijani pri-
Pfavih tudi mnogo praktičnih daril — od televizije,
so jo dobili Celjani, do hladilnikov, peči, ur, bon-
®<>nier in steklenic dobrega italijanskega vina.
Osvajanje? Ne! Prijetno kramljanje. Niko Markovič,
lepotica iz Umaga in Marguč. Vse misli so bile
enotne.,.
Po napornem sojenju prijateljski — in nič več —
stisk z novo prijateljico iz Innsbrucka. Simpatičen
par! Sploh pa je bil Štefan Jug najbolj eleganten p»
tudi najbolj strog sodnik na turnirju. Za vse!
^ 10. do 12. aprila so celj-
^ rokometaši nastopili na
"^jem turnirju v Italijan-
om mestu Roverreto. Med
^imi ekipami iz Italije,
''^strije in Jugoslavije so o-
l^jili prvo mesto. Pokazali
J^l^lidno igro, t kateri so
r^dnjačili Niko Markovič,
^^fen in Pučko.
^se tri zmage, ki so jih
j^^i Celjani, so visoke,
^^ati moramo, da je ▼
Italiji rokomet še »v povojih«
in da nasprotniki niso bih
dorasli celjskim igralcem.
Kljub vsemu je bila turneja
za Celjane ugodna, saj je
trener Ačkun lahko preizku-
sil vse variante, ki bi jih naj
uporabljali za nastope v zve-
zni ligi.
Priprava turnirja bi lahko
bila vsem našim podjetjem
v opomin: kljub temu, da
Italijani v roikoai>e<tiu ne po-
menijo ničesar pa so za tur-
nir žrtvovali mnogo. Pripra-
vili so ga tako, kot si lahko
samo želimo. Pokalov in da-
ril je bilo toliko, da je vsak,
ki je bil dober, nekaj dobil,
Celjani, tako vsaj pravijo in
mi jim verjamemo, prav za-
radi tega ne upajo pripraviti
turnirja, saj še denarja za
nastop v zveasni ligi nimajo.
Celjska pKxijetja "o namreč
bree posluha. SkodaJ
Celjani so uspeli! Dobri
so! Zaradi vsega entuziazma
bi morali fantom dajati več!
Njih deset Presinger, Marguč,
Pučko, Safarič, Lubej, Me-
javšek, Koren, Krelj, Kac in
Markovič skupaj s trenerjem
Ačkunom si to vsekakor za-
služi.
Tekst in foto:
TONE VKABL
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
Težko je popisati vsa čustva in
vso prizadetost, k,i plane na dan
ob dejanjti, kakršno je to, ki sta
ga zagrešila ustaška terorista v
Štockliolmu Atentat na diplomat-
skega predstavnika SFRJ v deželi
na severu Evrope je nizkotno de-
janje brez primere, ki je v Jugo-
slaviji vzbudilo ogorčenje in jezo,
drugod po svetu pa ostre obsodbe
in presenečenje. Ce smo v Jugo-
slaviji toliko bolj prizadeti kot so
morda nekateri drugi (čeprav ni
bilo nikogar, ki se v svetovnem
javnem mnenju ne bi izjasnil pro-
ti tenm gnusnemu zločinu), je to
povsom razumljivo, toda zato je
lahko dosti bolj nerazumljivo rav-
nanje švedskih oblasti, ki so —
vsaj posredno — dopustile, da so
nastali pogoji, ki so omogočili ta
zločin. Nobenega dvoma ne more
biti, da švedske oblasti zadene del
krivde za to, kar se je zgodilo v
prostorih našega diplocnatskega
predstavništva v Stockholmu. To
ne pomeni, da jih obsojamo kot
neposredne krivce ali celo udele-
žence, temveč, da nikakor ne mo-
remo razumeti, zakaj niso ob vseh
neštevilnih opozorilih in zahtevah
vendarle odločneje ukrepali, da bi
preprečili delovanje ustaških sku-
pin v tej deželi. To ni bilo prvič,
da so ust^i poskusili z nasilnim
dejanjem obračunati z našimi ljud-
mi, ki delajo na švedskem —
spomnimo se samo goteborškega
primera! Ze tedaj je jugoslovan-
ska vlada uradno protestirala pri
švedski vladi in terjala odločnejše
ter učinkovitejše ukrepe zoper
ustaške teroriste. Žal je, očitno,
ostalo le pri obljubah — švedske
oblasti so se zadovoljile le z mal-
ce bolj aktivnim opazovanjem
ustaških skupin. Sedaj, po atenta-
tu v Stockholmu (v trenutku, ko
to pišemo, se naš veleposlanik bo-
ri za življenje že sedem dni), so
jugoslovanske zahteve, naj švedska
vlada vendarle ukrepa, še toliko
bolj razumljive. Toda kaj si lahko
obetamo'' Kaj lahko pričakujejo
naši ljudje, zaposleni na šved-
skem, od tamkajšnjih varnostnih
sil? Premier Olof Palme je izjavil,
da bodo ustaše začeli ostreje nad-
zjirati, da bodo varnostni organi
poostrili nadzor ter poskusili za-
gotoviti našim ljudem večjo var-
nost. Toda malone v isti sapi da-
jejo ustaški voditelji na švedski
televiziji in v tamkajšnjih časnikih
izjave, s katerimi skušajo ne samo
opravičevati svoja dejanja, temveč
celo posredno napovedujejo nove
zločine! To je očitno v neskladju
z vsemi uradnimi izja>vami in ža-
go to<vili. Zato laliko upravičeno do-
mnevamo, da terorističnega divja-
nja še ne bo konec — če se mu
uradna Švedska ne bo postavila
odločneje po robu. Vsaka država
tega sveta Ima v rokah sredstva in
možnosti, da zagotovi red in mir
— vsaj kadar gre za izgrede take
vrste. Zakaj potem švedska tega
ne stori? Premier Olof Palme je
dejal, da v skladu z demokratični-
mi načeli njegove dežele ni moč
prepovedati političnega gibanja, pa
naj zagovarja take ali drugačne
cilje. To je slišati lepo in vzpod-
budno, toda mar naj naši ljudje
umirajo na švedskem v imenu
»demokracije« in zaradi nje? To,
kar počnejo ustaši, je daleč od
vsake demokracije, vsake politične
stranke: to je čisto navadna zlo-
činska dejavnost, ki s politiko ni-
ma nobene zveze, razen, da jo upo-
rablja kot plašč za prikrivanje. In
zato terja.mo, da švedske obla.sti
vendarle spoznajo, da je zadnji
atentat na našega veleposlanika
Vladimira Roloviča dejanje čiste-
ga terorizma, da je ta terorizem
plod popustljivosti švedskih obla-
sti do ustaških skupin in da je te-
mu treba naposled napraviti ko-
nec! Samo to in nič drugega! Kar
bo potem ostalo od ustaške »poli-
tike« — naj kar ostane, da bo za-
doščeno vesti švedskih politikov,
ki mora biti — vsaj na tihem —
dodobra zamajana ob zločinu v
švedski prestolnici.
Medtem ko se boji med zvezino
pakistansko vojsko in pripadniki
odporniškega gibanja Vzhodnega
Pakistana nadaljujejo in je vodi-
telj sedaj prepovedane Avami lige
Mudžibur Raiiman v zaporu, so v
Vzhodnem Pakistanu proglasili Ne-
odvisno bengalsko republiko. Polo-
žaj v tem delu sveta je še vedno
skrajno zapleten, zlasti zato, ker je
razumljiva prizadetost sosednje
Indije-
Boji v Vietnamu ne ponehujejo.
Kaže, da so partizani v ofenzivi,
saj so med drugim obkolili tudi
eno izmed ameriških oporišč (opo-
rišče številka 6), ki ga ne morejo
več oskrboa'-ati zaradi tesnega ob-
roča niti po zraku.
V Amanu kraljeve čete izvajajo
postopoma vse hujši pritisk na
komandose. Nekateri predvidevajo,
da bi .se utegnila v naslednjih dneh
začeti ena iianed odločilnih bitk
med obema stranema.
Na povabilo finskega zunanjega
ministra Veiona Leskinena, ki je
pred kratkim končal obisk v Jugo-
slaviji, bo naš državni sekretar za
zunanje zadeve Mirko Tepavac
obiskal to prijateljsko državo.
VAŠKI ODBORI KMETOlli
IZKUŠNJE V MURSKOSOBOSKI OBČINI,
ČLAN KMETIJSKE ORGANIZACIJE
LAHKO VSAK KMET - NAČRTOVANJ»
PO VASEH
v niurskosoboški občini se
nihče ne boji, da bi kmetje
ustanavljali posebna društva
ali nove kmetijske organiza-
cije. Tudi kmetje pravijo, da
o tem niti ne razmišljajo.
Obrat za sodelovanje s kme-
ti pri kmetijsko industrijskem
kombinatu Pomurka je že raz-
vil tako organizacijo, ki v se-
danjih razmerah kmetom naj-
bolj ustreza. Ce se bodo raz-
mere spreminjale, pa bodo
prilagajali tudi organizacijske
oblike.
Obrat za sodelovanje s kme-
ti ima lastni račun in doho-
dek deh njegov osrednji svet.
To pravico bodo kmalu raz-
širili še na sektorske svete,
ki jih je sedem. Bliže kme-
tom je delitev, bolj skrbijo za
ustvarjanje skupnega dohod-
ka. Zato nameravajo sčasoma
prenesti nekaj pravic celo na
vaške odbore kmetov. Teh so
lansko pomlad izvohli 133.
Morda si bodo kmetje v ne-
katerih manjših vaseh izvolili
skupen odbor, da bodo laže
uresničevali svoje pravice,
vendar o tem naj odločajo sa-
mi. Spremenijo lahko tudi na-
ziv obrata, svetov in odborov,
kajti bolj kot ime je važna
dejavnost.
Vaški odbori kmetov že
zdaj načrtujejo proizvodnjo,
da bi osrednji svet poiskal
kupce zanjo. Nekateri oprav-
ljajo to bolje, drugi slabše —
odvisno je od ljudi v odborih
in sektorskih svetih ter stro-
kovnih vodij proizvodnih oko-
lišev. Najbolj podjetni so na
cankovskem območju. Kmet-
je, ki pridelujejo precej '
trg, so v začetku leta pretj, ^
deli, kaj in koliko bodo itt;, f
naprodaj vse leto. Za tiste, |)i
niso sestavili programa, , ^
odbori ocenili tržno proizvo >
njo. Iz vaških podatkov so|
stavili program za proizvo
ni okoliš. Podobno načrtuje t!
potrebe semen, gnojil, nakj
kmetijskih strojev, zbirai >
hranilnih vlog in dajanje | (
sojil kmetom, izobraževaj j
in druge potrebe.	,
Vodstvo obrata za sodeloi
nje s kmeti se dogovarja
drugimi obrati kombinata
cene kmetijskih pridelkov
živine. Kmetje pa bodo pre
svojih organov odločali tu
o višini marž. Seveda se bo .
morali najprej dogovoriti,
želijo tako visoke odkupne (
ne in nizke marže, da se ^
skupne potrebe ne bo nabi ■
lo nič denarja, ali se zmeni'
za nekoliko večje razlike v('
ni, da se bo v blagajno s;
kal denar za določene nam
ne. Nihče se ne boji, da kn
tje ne bi znali dobro gosp
dariti ali upoštevati skupn
potreb. Ce so pripravljeni
samoprispevki podpirati gra'
njo cest, šol, urejanje pok
pališč in drugo, bodo ena)
skrbeli za stvari, ki jim boi
koristile na kmetijah. Krep
bo le treba občutek, da r
odločajo oni.
Pri kombinatu Pomurka
odpravih prejšnja določi
koliko živine mora kmet sj
tati v sodelovanju ali koiil
jajc in mleka prodati, da m
pravice kooperanta. Ob la
skih volitvali svetov in odb
rov kooperantov ali kmeK
so določili, da je član tal
kmetijske organizacije lahl
vsak kmet, ki preko nje pi
daj a svoje pridelke in živin
Tudi mali kmetje, ki proda,
malo in brez formalne koop|
racijske pogodbe. Vsem je tn
ba pomagati, da bi več pridi
lovali in prodajali.
Nekateri kmetje v mursW
soboški občini menijo, da i
potreben nov zakon o združi
vanju kmetov in zadružništvl
To pa zaradi t^a, ker že inn
jo veliko takih swnoupravni
pravic, ki bodo uzakonjea
šele v novem zakonu. Sedai^
zakon jih sicer ne prepovedi
je, vendar jih tudi ne prei
pisuje, zato jih nekatere km
tijske organizacije še veda
tiščijo v stare okvire. Za tal
pa je potreben nov zakon.
JOŽE PETEl
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
PO.MEMBNO VPRA.'^ANJE:
NAŠI ZDOMCI
Notranje politično in go-
spodarsko dogajanje v minu-
lem tednu dni pri nas ni vse-
bovalo kakšnih posebno zna-
čilnih dogodkov — to lahko
takoj napišemo — čeprav s
tem kajpak ne mislittio reči,
da je na tem poprišču zavla-
dalo nekakšno mrtvilo. Na-
sprotno — .še nadalje so v si-e-
dišču tega dogajanja STABI-
LIZACIJSKA PRIZADEVANJA
vseh naših organov, ki so v
minulem tednu, v urejanju
tekoče ali dolgoročnejše pro-
blematike, vseskozi imeli pred
očmi tudi ta nujni cilj naše
ekonomske in družbeno poli-
r.tne stvarnosti.
V	republiškem okviru se v
pov/etku notranje političnega
dogajanja v zadnjih dneh do-
Wknimo najprej ZASEDANJA
REPUBLIŠKEGA IN GOSPO-
DARSKEGA ZBOllA sloven-
ske skupščine minulo sredo;
skupščinska zbora sta imela
na dnevnem redu več zelo po-
membnih — da ne rečemo
globalnih vprašanj, razen te-
ga pa sta obravnavala tudi
celo kopico novih zakonskih
osnutkov. Nedvomno največjo
pozornost pa so poslanci obeh
zborov na tem zasedanju po-
svetUi problematiki ZAPO-
SLOVANJA NAŠIH DELAV-
CEV V TUJINI, ki jim je bila
predstavljena v zelo izčrpnem
in s podatki podki-epljenem
poročilu republiškega sekre-
tariata za delo.
V	podkrepitev tega pomem-
bnega vprašanja — ki je pri
nas postao Iikrati ekonom-
sko, socialno in tudi politično
vprašanje — navedimo ob
tem v.saj nekaj temeljnih po-
datkov: po zadnjih (uradnih)
ocenah dela sedaj v tujini že
več kot 800.000 NAŠIH ZDOM-
CEV z vse države — iz Slo-
venije je na tujem menda ne-
kaj več kot 60.000 naših de-
lavcev vseh struktur in pro-
fiov — pa so te ocene po
splošnem mnenju prej skrom-
ne kot pretirane, saj mnogo
naših zdomcev sploh še ni-
mamo evidentiranih.
No, pri tem se ne mislimo
spuščati v družbeno politični
aspekt tega vprašanja — pou-
darimo naj samo vznemirljive
ugotovitve z vidika politike
NAŠEGA ZAPOSLOVANJA, to-
rej z vidika domačih potreb
po delovni sili, ki že sedaj
opozarjajo na to, da bomo od-
liv naših zdomcev na tuje
zdaj še kako boleče občutili
pri močeh domače proizvod-
nje.
Naj gornjo misel osvetlimo
povsem konkretno: po nava-
janjih predstavnika izvršnega
sveta na zasedanju skupščin-
skih zborov minulo sredo
nam bo že letos v Sloveniji
PRIMANJKOVAf.O DELAV-
CEV, ki bi popolnih zaposlit-
vene potrebe naših pod.jetij.
Po sedanjih ocenah bo že le-
tošnji »primanjkljaj« delovne
sile v Sloveniji znašal kar
1.5.00Ü delavcev vseh vrst in
strok — še najbolj pa nam bo,
kajpak, začelo primanjkova-
ti ustreznih strokovnjakov,
saj pomanjkanje le-teh že vse-
skozi občutimo, posebno v
nekaterili dejavnostih oziro-
ma delovnih organizacijah.
Zategadelj so povsem umest-
ni ukrepi, ki jih v zvezi s tem
pripravlja oziroma predlaga
republiški izvr.šni svet —
skupščinska zbora sta na to-
kratnem zasedanju izrecno
sklenila, naj izvršni svet pre-
dloge teh ukrepov pripravi še
letos. Zamisel enega teh ukre-
pov oiuenimo tudi na tem me-
stu: izvršni svet resno raz-
mišlja, kako bi pri nas IZŠO-
LANE STROKOVNJAKE s
posebno denarno kavcijo pri-
pravil do tega, da bi se po
končanem šolanju (ki za na-
šo družbo vsekakor pomeni
precejšnjo «bremenitev — da
ne govorimo o tem, da je to
pomemben delovni kapital za
vsakega izšolanega strokov-
njaka) resnično zaposlili do-
ma, v domači proizvodnji, ki
jih potrebuje — če pa tega
ne bi hoteli, bi družbi morali
povrniti stroške za svoje šo-
lanje.
Novega zakona O POGOJIH
ZA PR()D.V.T<) DRUŽBENIH
STANOVANJ oziroma hiš
skupščinska zbora tokrat še
nista dokončno sprejela —
čeprav smo to napovedovali
na tem mestu prejšnji teden
— sicer pa Je tudi res, da sta
zbora tokrat obravnavala šele
zakonski osnutek, ne pa nje-
govega dokončnega predloga.
Poslanci republiškega zbora
so namreč ob tem menili, da
so mnenja v zvezi s spreje-
mom tega novega zakona še
preveč neusklajena, da bi no-
vi zakon lahko sprejemali po
skrajšanem postopku (kot je
bilo sprva predlagano), ter da
jili bo treba še nekoliko opi-
liti oziroma uskladiti razna
stališča. Tako torej ta zakon
—	hkrati z dopolnili zakona o
prispevku za uporabo mest-
nega zemljišča ter s spremem-
bami zakona o urejanju in
oddajanju stavbnih zemljišč
—	še čaka na eno prihodnjili
skupščinskih zasedanj.
Na kratko omenimo, da je
zvezni izvršni svet v minulih
dneh (prejšnjo sredo) vendar-
le sprejel določeno ZNIŽA-
NJE CAKIN za uvoz avtomo-
bilov in avtomobiLskih rezerv-
nih delov — vendar le zniža-
nje za 10 odstotkov, kar je
manj, kot smo si obetali iii
kot v Sloveniji menimo, da
bi bilu prav. Ko navajamo to
mnenje povejmo, da s tem ne
zagovarjamo nekakšnih inte-
resov posameznikov, ki bi si
želeli ceneje uvoziti ta ali
oni avtomobil tuje proizvod-
nje, ampak da imamo pred-
vsem v mislih interese naše
kooperantske industrije — ki
pa Jih carinsko pretirano za-
ščiteni »montažerji« kajpak
vseskozi dušijo.
Med dogodki, ki so v mi-
nulili dneh vidneje odsevali
na področju našega notranje
političnega dogajanja, mora-
mo na tem mestu vsekakor
omeniti obisk PREDSEDNI-
KA TITA v več krajih BiH
ter na Kosovem, saj je Tito
ob tej priložnosti nekajkrat
spregovoril o naših aktualnih
notranje političnih akcijifh in
o gospodarskem položaju ter
še o drugih vprašanjih. Po-
sebej je ob tem poudaril po-
men tokratnih USTAVNIH
SPREMEMB oziroma novosti,
ki jih s tem uvajamo v našo
družbeno politično strukturo,
govoril je o vlogi republik in
avtonomnih pokrajin, ki jo
bodo le-te z novimi ustavnimi
spremembami dobivale v fe-
derativni ureditvi naše drža-
ve.	^
O prii)ra\ah na spremembo
republiške ustave je ta pone-
deljek razpravljala tudi skup-
na komisija vseh zborov re-
publiške skupščine — komi-
sija za ustavna vprašanja —
ki je soglasno sklenila, da so
spričo sprememb zvezne usta-
ve docela nujne tudi določe-
ne spremembe v republiški
ustavi, ter je glede tega spro-
žila pobudo, naslovljeno na
republiški zbor skupščine
SRS, naj le-ta začne postopek
za spremembo ustave SR Slo-
venije. Potrebne ustavne spre-
membe, ki so nujne zaradi
uskladitve z zveznimi amand-
maji, bomo začeli pripravljati
takoj, del vprašanj pa bo
ostalo še odprtih do priprav
za NOVO REPUBLIŠKO
USTAVO, ki naj bi jo spreje-
li, kot je bilo rečeno, do kon-
ca mandatnega obdobja seda-
nje skupščine
Nož sodi V kuhinjo,
atom pa v tovarno.
Ni prav, če jezik po-
stane sredstvo za ne-
sporazumevanje.
NI prav, če si bivši
hlapec sam zaželi
hlapca.
Miroljubnih ljudi gre
dosti na ta Svet.
Tudi, če se ne zbe-
remo v gručo, lahko
držimo skupaj.
Poročnik ameriške armade
William Calley, ki ga je vo-
jaško sodišče obsodilo na do-
smrtno ječo zaradi pokola
vaščanov v juznovietnamski
vasi My Lai. bo napisal spo-
mine, ki jih bo izdala neka
Založba. Za to je Se dobil
100.000 dolarjev predujema.
Razen tega bodo o njem po-
sneli tudi film ...
Turisti, ki se te dni vzpe-
njajo na siciljanski ognjenik
Etno, lahko pridejo le do
vznožja pobočja — dlje jih
policija ne pusti zaradi lave.
ki nenehno teče iz žrela. Ža-
reča lava je sredi dneva raz-
trgala vrh tega 3.279 metrov
visokega ognjenika in se raz-
lila v treh »rekah« navzdol.
V mesto pod ognjenikom,
Catanio, je prišlo nekaj ti-
soč turistov, ki z zanima-
njem opazujejo ta naravni
pojav. Med njimi je mnogo
znanstvenikov. Raztopljeno
kamenje, ki ima temperatu-
ro do 1.100 stopinj, bruha
ognjenik do 200 metrov vi-
soko.
Zaradi plazov je te dni iz-
gubilo življenje v francoskih,
švicarskih in avstrijskih go-
rah 18 smučarjev. Iz neke
skupine šestih smučarjev se
je v Švici rešil samo eden,
ki je dobesedno ušel na smu-
čeh pred 200 metrov širokim
in dvam metra visokim
snežnim plazom. Ostale je
sneg pokopal pod seboj.
Videti je, da bodo kmalu
tudi moški dobili »svojo^
kontracepcijsko pilulo, ki je
bila doslej na voljo le žen-
skam. Londonski profesor
dr. Dennis Lacy je namreč
razvil preparat, ki je sedaj
še v fazi kliničnih preiskav.
Profesor trdi, da pilula nima
nobenih stranskih učinkov,
da je ob njej ihoč uživati tu-
di alkohol in da ne zmanj-
šuje potenco.
V bolnišnici Samedan pn
St. Moritzu je umni znani
zahodnonemški industrijalec
Fritz von Opel, 72, ki je bil
nazadnje nadzorni predsed-
nik dveh zahodnonemških
podjetij. Njegov ded Adam
Opel je ustanovil znano av-
tomobilsko tovarno, ki pa je
že pred 40 leti. prešla pod
nadzor ameriškega koncerna
General Motors.
Na Parliament Squaru v
Londonu bodo jx>stavili spo-
menik znamenitemu britan-
skemu državniku Winstonu
Churchillu. Kip bo izdelal
kipar Ivor Roberts-Jones,
odkrili pa ga bodo leta 1973.
Samo 29-letni Hon
Schenk iz Hannovra je P
stal te dni — dedek! Njeff
va 15-letna hčerka (žena ;
stara 30 let) je namreč roi
la dečka. Horst Schenk se .
poročil, ko je imel 16 U
njegova hčerka pa se mu ,
rodila dve leti poprej. V pt
najstih letih zakona je pasi
potem sedaj srečni dede
očka pa osemkrat!
Iz znanega rimskega vO
njaka Di Trevi (v kateri
mečejo turisti novčič, k*
jim to bojda prinaša srečt
poberejo delavci, ki ga '
stijo, vsak teden za 70.9
lir različnega drobiža. Ü'
mečejo turisti različnih 1
rodnosti v vodnjak kajp^
različen denar, ga s metal
in čistilci vržejo kar v sk
pen koš, tega pa potem o
nesejo v banko, kjer ga 2
menjajo za lire. Okrog
70.000 lir potem vsak ted(
nakažejo v dobrodelne ^
mene.
aOMI v VELENJU
noči med četrtkom in
om v preteklem tednu je
v Velenju na delu sku-
neznanih storilcev, ki
na vsaJt način hoteli
ofeoditi« osebni avtoma-
Verjetno so hoteli na
jO vožnjo«. Poskušali so
(liti v osem osebnih avto
«jov, vendar jim to ni
jlo. Končno so le odprli
avtomobila in v obeh
rgali stikalne žice, da bi
spravili v pogon. Toda,
ca čast lastnikom, vola-
sta bila zklenjena.
5 bi bili vsi Uistniki mo-
lih vozil tako vestni, bi
I kraj osebnih avtomobi-
pri nas gotovo manj.
AZBIL JE OKNO
eznanec je v soboto po-
li razbil okno na skladi-
reprodukcijskega mate-
la trgovine v Drami j ah.
(diiesel je enofazni elek-
motor, pocinkano žico in
caj gotovine. Skupne ško-
je za 2.300 dinarjev.
ODPELJALI SO
AVTOMOBIL
IT petek ponoči so neznan-
skušali vlomiti v tri oseb-
avtomobile v Laškem,
ndar jim ni uspelo.
Končno so odprli avtomo-
I pred zdraviliščem, last
nka Filipčiča iz Radovlji-
:, ki je na zdravljenju v
iškem. Odpeljali so se in
islednji dan so našli Filip-
6ev avtomobil na Troja-
ih.
IGENJ V VALILNICI
Kratek stik je bil najver-
menjši vzrok požara v va-
aici piščancev, last Jožeta
Dčevarja v Preboldu.
Ogenj je uničil notranjost
il'lnice in v plamenih je
g:nilo 1.500 piščancev ter
OOd jajčk. Zgorela je vsa
^rema in razaii manjši stro-
:z bližnje mizarske delav-
ice.
škodo ,so ocenili na 160.000
tnarjev.
[URIL JE NA ROBU
GOZDA
Le hitri intervenciji gasil-
ft' iz žreč in Slovenskih
Eorilic gre zahvala, da v Bo-
horini ni pričel goreti smre-
kov gozd.
Vili Lorgar je zakuril su-
ho listje in dračje na robu
gozda. Veter je raznesel o-
genj, ki je uničil večinoma
podrast je na površini dese-
tih arov.
Naj vas ob podobnih spo-
mladanskih delih opozorimo
na previdnost posebej pri
kurjenju ognja, saj veter hi-
tro raznese plamene.
sni
GOZDNI POŽAR
Jože Jenko iz Okonine pri
Ljubnem je grabil suho li-
stje in ga zakuril. Nenadoma
je izbruhnil ogenj, ki je na
površini štirih hektarjev u-
ničil podrastje in suho tra-
vo. Na pomoč so prihiteli
gasilci iz Okonine, Radmirja
in Ljubnega. škoda ni veli-
ka
ZGORELO JEDO TAL
v nedeljo je nenadoma iz-
bruhnil ogenj na gospodar-
skem poslopju last obrata
za kmetijstvo Trgovskega
podjetja ERA Velenje v Ša-
leku.
Poslopje je zgorelo do tal
in z njim seno, slama, kmeč-
ki vozovi in drugo. Škode
je za približno 20.000 dinar-
jev.
Očividci so pozneje pripo-
vedovali, da .so opazili nepo-
sredno pred požarom tri
otroke, kako bežijo izpod
kozolca. Verjetno so otroci
med igro zažgali seno.
HOJA MED TIRI -
SMRT
Letos se je zgodilo že več
nesreč na železniških tirih
zaradi neprevidne hoje.
Zadnja se je pripetila v
ponedeljek zjutraj med želez-
niškima postajama Celje in
Laško.
MIODRAG RISTIČ, 39, iz
Pejkovca v Srbiji, delavec
na delovišču Celje za elekt-
rifikacijo proge, je šel med
drugim in tretjim tirom pro-
ti Laškemu. Za njim je pripe-
ljal strojni vlak. Ristič je
prečkal tir, ko ga je zadela
lokomotiva. Bil je mrtev na
kraju nesreče.
Kot smo lz\^edeli so Risti-
ča neposredno pred nesrečo
opozarjali z zvočnimi signa-
li.
POVEČALA SE JE
PRODAJA RIB
Pretekli teden je bilo izredno povpraševanje po
ribah, morskih in sladkovodnih. Baje ponekod po-
nudba celo ni zadovoljila povpraševanja. Tako člo-
vek nehote prične razmišljati o standardu in o tem,
ali smo se res naveličali piščančkov, »kremenatelč-
kov« in podobnih stvari.
Najhuje je bilo v petek, čeprav unajo sicer ob
petkih mnogi na jedilniku pr«lvsem in samo ribe.
Toda prejšnji teden je vse Celje dišalo po pečenih
in ocvrtih ribah. Nehote je človek dobil občutek
letnega dopusta na morju, kjer tudi vse diši po ri-
bah. Baje So bile najbolj okusne v novi restavraci-
ji veleblagovnic« Tehnomercator, kjer so üh mno-
gi jedli z velikanskim užitkom, medtem ko po osta-
lih obrokih ni bilo toliko povpraševanja.
Kot nam je pripovedoval znanec iz Zreč, so tu-
di v obratu, kjer se baje hrani pol ljudi iz tega
kraja, imeli na jedilniku čudovite ribe.
Toda kot kaže so se jih ljudje hitro naveličali.
Najboljši dokaz je bil v i>onedeljek v Celjskem ti-
sku, ko so. imeli za malico malo šunkice, trdo
han jajček, hren in čajček z rumom. Vidite, kako
hitro se spreminjajo okusi in naj še kdo reče, da
je mogoče stalno določiti, koliko bodo tega aH one-
ga mesa prodali v Celju. Kaj če so prodajalci riib
opazili, koliko je ribojedcev v Celju in nam jih
bodo sedaj stalno pošiljali velikanske zalo.ge. Mor-
da jih bomo lahko v glolx>kem zmrzovanju hranili
še tja do aprila prihodnje leto.	ivek
TEŽAVE
Z DEŽNIKOM
Muhast-o pomladansko vreme je marsikoga na-
potilo, da si je kupil nov dežnik. S starimi dežniki
ie vedno težava, še posebej v Celju, kjer ljudje ne
vedo, kje bi jih popravili, saj edine popravljalnice
dežnikov ni več.
še huje je seveda v Slovenskih Konjicah, kjer
lahko kupiš nov dežnik, pa je že pokvarjen.
človek, ki je hotel kupiti nov dežnik, se je od-
ločil za trgovino »Izbira« tr.govskega podjetja Dra-
vinjski dom. Prodajalka mu je pokazala lep pri-
merek, zavila in odnesel ga je domov.
Toda, ko ga je doma odprl, je opazil, da je
pokvarjen. Odšei je nazaj v trgovino, pokazal še
neuporabljen in že neuporaben dežnik in prosil, da
ga sprejmejo nazaj ali pa pošljejo tovarni.
Sedaj prodajalka ni bila več tako prijazna kot
pri nakupu. Napotila je kupca, da naj ga kar sam
posije v tovarno. Ne da bi bil kupec len, toda pre-
pričan je bil, da to ni njegova zadeva in da bi
morala biti trgovina tista, ki naj kontaktira s pro-
izvajalcem, da ne govorimo seveda o tem, kako je
s prodajo pokvarjenega blaga. Kljub vsem razlo-
gom pa dežnika niso hoteli sprejeti nazaj.
Naslednji dan je bil kupec moker. Padal je dež.
IVEK
OBISK PRI KRALJU
PARIŠKE MODE
PIER CARDINU
Te dni si lahko predstav-
ljate Pariz kot na kakšni im-
presionistični sliki: barva in
luč, vedro prosevanje sonca
skozi tanke brsteče veje, zla-
ti odbleski na pomladnih vo-
dah. Tako sem sanjala o njem
jaz, ko sem nekega jutra v
marcu odhajala iz mrzlega,
puščobnega Celja velikemu
svetu na.proti. Po enem letu
zopet v prestolnico evropske
mode, pa še celo k njenemu
nekronanemu kralju, same-
mu Pieru Cardinu!
Da, kar prav nam bodi za
puščobno Celje — tudi Pa-
riz nas je sprejel hladno, z
vetrom in dežjem. Tako smo
se še hitreje sprijaznili z
dejstvom, da smo tu kot po-
slovni ljudje.
dur ali pa Robin Hood. Da,
morda daje prav ta nadih
romantike poseben čar mo-
delom, ki sicer tako sodobno
oblačijo »junaka našega ča-
sa«.
Seveda so nam pokazali tu-
di klasično modo. Tak gospod
s kravato bo na promenadi
paradiral v črtasti obleki,
katere resnobnost nekoliko
zmehča širokokrajni klobuk.
Vmes so nam privoščili tudi
nekakšen »show« s hipijev-
skimi modeli. Eden, v ovčji
koži, bi lahko kar bil pri
nas za kurenta.
Po reviji .smo se zbrali v
veliki beli avli na kratkem
sprejemu. Nič dosti strokov-
nega se nismo menili, kot bi
hotel vsakdo šele nekako ure-
Drugi dan dopoldne smo si
šli ogledat revijo moške mo-
de za sezono 72. Cardin ima
lastno gledališko hišo na Eli-
zejskih poljanah. Dvorana za
revije je vsa bleščeče bela,
še stoli so iz stekla, vse je
nekam zračno, prazno, »ve-
soljsko«; gledalčeva pozor-
nost naj bo pač usmerjena
samo na modele. Znašli smo
se med konglomeratom ljudi
z vsega sveta.
Revija je zaprtega tipa, to-
rej so tu poslovni sodelavci,
trgovci, kreatorji, umetniki,
vmes tudi znani slikarji. Ne-
strpno sem pričakovala za-
četek »velike predstave«, a
tega nisem dočakala. Brez
uvoda ali napovedi se je na-
enkrat znašla pred nami raz-
gibana skupina mladih fan-
tov. Nič niso bili maneken-
ski, gibali so se svobodno,
sproščeno, tekali so in ska-
kali, a vse je bilo prirodno
in neprisiljeno. Zlata mladina
zlatega veka, sproščena in
samozavestna, a ne brez du-
ha in fantazije. Kar poglej-
mo mladeniča na sliki: pri-
ležne hlače in mehki visoki
škomji z znanimi Cardinovi-
mi okrasi, učinkujejo moško
športno, jopič ali kaj podob-
nega pa dopolnjuje podobo
nekoliko romantično. Cardino-
va letošnja posebnost so ne-
kaki prešiti ščitki, ki močno
poudarjajo ramena; ta ele-
ment se ponavlja tudi na
ženskih oblekah, le da se
tam oblikuje v zelo kratek
rokav.
In celotni vtis? Prijeten in
sprejemljiv, mar ne? Jopič
ali brezrokavnik spominja na
astronavta, takle fant bi lah-
ko jutri osvajal vesolje (ali
kaj dragega). Jutri, a včeraj,
s€ zdi je bii še vitez, truba-
diti svoje vtise. Mimogrede
je pripomnila Eva I^ulinova,
kar je mnogim na misel pri-
hajalo: »Vsi iščejo ideje v
preteklosti, Cardinu pa jih po-
nuja sedanjost.«
Prav res, če ti je v os-
novi všeč Cardinov stil, ti
ne bo težko izbrati zase ob-
leke, ki bo poudarila twjo
osebnost — in ti pri vsem
tem še odlično služila pri
vsakdanjih opravkih, česar ne
moremo trditi za vse stvari-
tve današnje mode — ne da
bi ji mogli odrekati domi-
selnost.
No, drugi dan je bil sončen
in tudi drugi dan nas je ča-
kalo prijetno presenečenje —
sprejem pri Cardinu na nje-
govem domu ob Seini. Ta
dom ne učinkuje bahaško
bogato, temveč osebno in-
timno. Tudi gospodar je ne-
posreden, pristopen. Gledam
tega elegantnega, rahlo osi-
velega gospoda srednjih let,
katerega ime na izdelku ali
ovitku lahko pomeni milijo-
ne, gledam in mislim na mla-
dega Italijana, ki je nekoč
prišel v Pariz iskat srečo.
Če pomeni uspeh srečo, te-
daj jo je našel. Sam pa us-
peh ne pride. Zato se ne ču-
dimo, če se Pier Cardin
pogovarja skoraj samo o de-
lu. Jugoslavija? O, da, po-
znam, zelo dobro. Poslovni
stiki s podjetji — zakaj ne,
saj jih že imamo! In posebne
Cardinove trgovine v Jugo-
slaviji — tudi interesantno.
Pa še njegovo splošno mne-
nje o ženskem oblačenju: dol-
ge hlače za šport, za salon pa
ne.
A to je že področje ženske
mode — in o tem drugič.
VIDA ZUPAN-BEKCIÖ
20. Paradižnik je razpel dve gugajoči se mre-
ži med palme, soproga pa je pod grm postavila
gorilnik na nafto, da malce gospodinji. No. ni ji
bilo treba v samopostrežbo po hrano: za grmom
so jo že čakala jajca ...
- Boš en jajček? je zaklicala Paradižnica mo-
žičku v mreži.
- Tri! je jasno in glasno zapovedal hišni go-
spodar in Klara je ubogala. Gospodar je dobil
cvrtje v svojo mrežo in šele tu ugotovil, kako ga
je polomil: vsa tri jajca so bila namreč pristna
nojeva jajčka!
Požrtvovalno sta Paradižnikova izpraznila pol
ponve, več nista zmogla. Omahnila sta v spanec.
Le še onemogel »dobro spančkaj!« je po^
Klara svojemu možičku čez glavo in zaprla
- Aha! je zagagal možiček in tudi on
dremal.	,
Prav ta »aha« pa je ujel v budno uho pti^
veji ...

čeprav je dovolj svežega cvetja, lepih in dišecili
spornladanskih rožic, tudi suhei^a in umetnega ne
manjka. Na celjski tržnici »rase« tudi na drevesih,
da ne govorimo o stojnicah, ki so ga prav tako
polne.
(li'oto: MB)
Mladi so v velikem številu pričakali nosilce letošnje štafete mladosti, Titove štafete. Trg pred poslopjem 11
venskega ljudskega gledališča v Celju je bil poln mladih ljudi, ki so izročali iskrene želje m čestitke za to (
riša Tita.	(Foto: I. Prem
Na 101. razstavi v Likovnem salonu razstavlja aka-
demski slikar Avgust Lavrenčič. Otvoritve razstave
se je poleg mnogih javnih in kulturnih delavcev, za
čudo je bilo med njimi zelo malo celjskih slikarjev,
udeležil tudi direktor Tkanine Leon Mlinarič, katere-
ga kolektiv je prevzel pokroviteljstvo nad razstavo.
Desno slikar Avgust Lavrenčič.	Foto: teve
VREME	S
■
Do konca tedna bo	S
prevladovalo suho vre-	S
me. Nočne temperature	■
bodo še nizke, dnevne	■
temperature se bodo gi-	■
bale med 15 in 30 stopi-	■
njami C.	■
NOVI lEDNIK - Glasile obCuisltilj organizacij socialisUčne
sveže delovnega ljudstva. Celje LaSko m Žalec — Uredniitvo
in uprava Celje, Gregoröiöeva 5 poštni predaJ 161 - Urejuje
CJredniSm odboi — Glavni m odgovorni urednik; Bernard
Strmčnik — Tehnični urednife: Jože Cegnar — NOVI TEDNIK
tzUaja vsalt öetnek — Izdaja ga CGP »Delo«, Informacije
propaganda Celje - TlsK m KiiSeji CGP »Delo« LJubljana -
Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 60 par;
tetna naročnina 30 lin; polletna 16 din Za tujino znaSa na-
ročnina 60 din - Tekoč) račun 507—1—1280 - TELETXJNI:
uredništvo 23-69 in 31-05 mali oglasi In naročnine 28-00
KJE SO TISTE STEZICE
V začetku sta bila soseda, dobra soseda. Kot se
med sosedi spodobi in kakor je temu tudi navada,
sta drug drugemu pomagala, kolikor sta le mogla.
Ni ga bilo problema, ki ga ni prvi poskušal rešiti
drugemu in obratno. Skratka, soseda in pol, bi temu
rekli.
Minevala so leta in starala sta se naša soseda, še
bolj sta bila navezana drug na drugega kot v prejšnjih
časih. Ko je odhajal prvi v dolino nakupovat, je prine-
sel vse potrebno tudi za svojega soseda. Oglasil se je
inkasant Za elektriko, pa ni bilo važno kateri od njiju
je bil doma, vedno je plačal drugi za prvega, potem
pa mu je ta vrnil, ne samo denar, tudi uslugo ob na-
slednjem obisku inkasanta za radijsko naročnino. Tako
so minevala leta, njuni odnosi pa so ostajali še vedno
taki, kot je to le med dobrimi sosedi navada...
Potem pa je počilo. Nepredvideno in iznenada So-
sed ni mogel verjeti svojim očem, ni in ni mu šlo
v glavo. Toda, dejstvo je tu in nič več se ni dalo
storiti...
Ena izmed hiš je imela, oziroma ima še vedno tako
lego, da je bila najkrajša pot v dolino preko sosedo-
vega posestva in to prav mimo njegove hiše. Pa se je
sosed odločil kar preko noči in meni nič tebi nič po-
stavil okoli vrta ograjo, ki je med drugim prerezala
tudi pot, ki jo je drugi sosed uporabljal že od pamti-
veka. Stal je sosed fta svojem pragu in strmel v og-
rajo.
Ali je to mogoče, se je spraševal? On da je to na-
pravil? Kako je mogel to storiti in podobno. Tisoče
stvari mu je rojilo po glavi. Iskal je razlog za tako
sosedovo početje. Razmišljal je in razmišljal kaj je
napačnega storil, s čim je razžalil svojega soseda. Ni
in ni se mogel spomniti, ničesar se ni domislil...
Nemo je zrl v ograjo, ki bo odslej pomenila 20 minut
daljšo pot, toda kaj je to; ni izgubil samo poti, izgubil
je soseda, to je bolelo. Prav je pomislil, pobaral ga
bom, saj beseda rti konj.
»Ja, čuj, kaj sem že hotel reči, no saj veš, glede
tiste poti sem te hotel povprašati,« je siromak s te-
žavo izustil. Komaj je izgovoril besede, že mu je bilo
žal, kajti na obrazu soseda je videl hudo zadrego. Ne
da hi čakal na odgovor, se je počasi obrnil in krenil
proti hiši.
Marsikaj je že doživel v tem dolgem življenju, to-
da ne spominja se, da bi ga kdaj kaj tako prizadelo.
V spomin si je priklical vse, kar sta soseda v t.eh dol-
gih letih dobrega storila drug drugemu. Spomnil se je
bolezni in mnogih tegob, ki so ju pestile, enkrat enega
drugič drugega, pa vendarle nikoli ju ničesar ni loči-
lo ....
In sedaj ta ograja, ki je presekala 7>ot -..
Le kako so ljudje lahko tako grdi. Oh, ko bi sosed
lahko vedel, kako to boli, kako to žali, kako bo odslej
težko stopal po poti okoli posestva, kako dolga in
mučna bo pot, ko ve, da je bilo prej krajše. Pa n^
gre samo za to, za nekaj več gre in tisto je bolelo.
In tako sta soseda še ostala, soseda pač, ker se nju-
ni skromni posestvi stikata, ker sta njuni hiši v ne-
posredni bližini, nikoli več pa med njima ne bo tistega,
kar je bilo. Nikoli več ne bosta soseda v pravem po-
menu besede, postala si bosta tujca.
Ostala sta na koncu soseda. Nikoli ni razvozlal
uganke, zakaj je sosed to napravil, pa vendarle je tu
ograja, ki je nekoč ni bilo...
XIX
Vsaka podobnost med to zgodbo in resničnim do-
godkom v Kompilah nad Storami ni slučajna.
_ bes