Tone Seliškar I Orači miru
«Poberite se!»
«Ampak kaj res ne razumeš, stari Barabas? Zmiriti se hočem z dobrim Bogom, ti pravim, za Bega svetega!«
D asi ni imel veličastne postave kakor kak cerkvenik v bogati župniji, je bil ta bradničar vendarle korenjak. Popadel vam je našega Gestasa za pleča in vam ga zagnal ven.
Na cesti je imel Gestas eno samo misel v glavi, namreč vrniti se v cerkev skozi stranska vrata in, ako mogoče, prekvapiti vra* tarja odzad, da bi tako zasačil kakega vikarčka, ki bi ga maral izpovedati.
Po nesreči pa je bila cerkev obdana s starimi hišami in Gestas se je brez nade na vrnitev izgubil v nerazmotnem blodišču cest, uličic, prehodov in zagat.
Ondi je stala pivnica, kjer se je ubogi skesanec namenil iskati tolažbe v pelinkovcu. Prišel je do nje. Ali hitro ga je obšel nov kes. In to potrjuje njegove prijatelje v upanju, da se bo rešil. Vero ima, preprosto, krepko in otroško vero. Dobrih del pa bi mu prej nedostajalo. Vendar ne kaže obupovati nad njim, saj on sam nikoli ne obupava.
Ne da bi se spuščali v znatne težkoče glede predestinacije ali razmotrivali zadevna mnenja sv. Avguština, Gotesiala, Albi* gencev, Wiclefovcev, Husitov, Lutra, Kalvina, Janseniusa in veli* kega Arnauda, splošno sodimo, da je Gestas naprej določen za večno blaženstvo.
(Iz knjige «Tok iz biserne matice«  prevel A. Debeljak.)
Tone Seliškar / Orači miru
Orači, vi silni ljudje koprnečih pokrajin, pripravite pluge, jeklena rezila za črno prst! Solnce že pleza na obok vaših misli — silni orači — naj stopi vodnik iz vaših vrst!
Ta, ki bo vodil naj j ač je rezilo,
z močno roko rezal zemljo v globino,
gnal brazde v neskončnost — ta bo vaš mož!
Silnež iz silnih! Kako vas bo vodil preko sveta!
Vse boste zorali! Spremenili pustinjo v vrt;
pripravili brazde sejalcu življenja,
ki raste iz duše vseživljenskega vrenja —
orači vi silni, pred vami beži smrt!   / h^tn <~*sJn$  l
118