informativni Kavne na Koroškem, 15. novembra 1982 Državni grb je trajen simbol. Njegove sestavine so zgodovinsko pogojene, a hkrati obče Veljavne. Malo jih je, zato so Pregledne. In imajo globok pomen. Petokraka zvezda je simbol svobode in republike. Sest gorečih bakel, katerih Plameni se zlivajo v enega, je šest narodov. Žitno klasje kaže blaginjo. Trak, ki veže dva snopa, z datumom 29. XI. 1943 opominja na 2. zasedanje Avnoja in s tem na rojstvo nove Jugoslavije. Naša družba se je razvijala silno hitro. Z njo so se razvijali in spreminjali ustava in zakoni. Le grb se v vseh minulih letih ni spremenil. Pridobil je pač eno baklo, sicer je ostal enak. Kakor da razvoj mora spremeniti in prevrednotiti marsikatero vrednoto, pojmovanje in nazor. Hkrati pa življenje ob vsej svoji dinamiki pozna tudi statiko stalnih, trajnih vrednot. Človeku so to, kar vsemu živemu sonce, zrak in voda. Zato je treba kdaj na novo razbrati stalna znamenja grba pa videti, kakšen je naš sedanji odnos do njih, koliko smo jim blizu, koliko nas je razvoj zanesel drugam. Zvezda v grbu je nedotakljiva; svobode nismo dali okupatorju, ne damo je niti za dolarje. Pomen žita nam je ob pospešeni industrializaciji za dolgo ušel spred oči. Odkar se spet zavedamo pomena hrane že skoraj tako, kot so se ga partizani, se vračamo tudi k modrosti o kruhu in zemlji. Šest bakel z enim plamenom nas vedno znova opominja na medsebojno povezanost naših republik in pokrajin, na bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti. A to geslo je mnogo več kot nekaj vsakoletnih prazničnih srečanj z obilo čustvovanja in folklore. Skupni plamen ne požiga le vedno sproti vsakršne nacionalizme, ampak je opomin in poziv. K trajnemu gospodarskemu sodelovanju, k modro med seboj usklajenemu razvoju, k napredovanju naložb in k ne-zapiranju v republiške meje. Še približno dva meseca manjkata do konca letošnjega leta in sedaj je že možno oceniti, kako bo izvršen plan za leto 1982 in v njem tudi plan investicij. Ko smo pripravljali srednjeročni plan proizvodnje in razvoja Slovenskih železarn za obdobje 1S81—1985, je bilo ob veliki meri optimizma predvideno, da bi že po prvih dveh letih porabili za investicije okoli 8 milijard dinarjev. Leta 1981 je znašala celotna investicijska poraba v S2 približno 1,9 milijarde dinarjev, in če merimo celoletno porabo po rezultatu iz prvega pol- Terja enotnost nasproti razdrobljenosti, nenehno strpno dogovarjanje nasproti samovoljam. Poziva k solidarnemu premagovanju težav in k ponovitvam mnogokrat doslej izpričane medsebojne pomoči. Naš grb pove vse to in še mnogo več brez besed. Zato bi lahko bil tudi poziv k redkobesednosti. Marjan Kolar letja, bo letošnja poraba komaj kaj večja. Običajno je poraba investicijskih sredstev proti koncu leta nekaj boljša, in ker bo nekaj projektov realiziranih in dokončanih prav v zadnjih mesecih letošnjega leta, se bo mogoče le nabralo toliko, da bo znašala realizacija v dveh letih približno polovico tega, kar je bilo predvideno za prvi dve leti srednjeročnega plana. Zakaj je tako? Ko smo poročali o realizaciji srednjeročnega plana 1976—1980, smo ugotavljali, da bi morala dati nova jeklarna v železarni Jesenice že leta 1980 prvo proizvodnjo, da bi morala biti dokončana rekonstrukcija jeklarne v železarni Ravne tudi leta 1980 in da bi morali v železarni Štore z dopolnilnimi investicijami doseči v jeklarni letno zmogljivost 180.000 ton. Jeseniška jeklarna ni doslej še niti pričeta, rekonstrukcija ravenske jeklarne bo gotova do leta 1984, kdaj bo mogoče proizvesti 180.000 ton jekla v železarni štore, pa je zaenkrat še odprto vprašanje. Rekonstrukcija valjarne železarne Ravne, za katero smo se odločili v Slovenskih železarnah že leta 1979 in smo se dogovorili, da je tudi prednostna investicija, je bila pred dvema letoma pripravljena za pričetek realizacije, ko so jo zatekli stabilizacijski ukrepi in je bilo potrebno ponovno preverjanje investicijske dokumentacije. Čeprav je bil projekt obravnavan že leta 1979 in kot (Nadaljevanje na 2. strani) Na Kadinjači Investicije v Slovenskih železarnah (Nadaljevanje s 1. strani) usklajen ter potreben dobil soglasje ter je bilo financiranje že domala rešeno, postopek pridobivanja ponovnega soglasja še vedno teče in projekt ni niti pričet. V prvih dveh letih ni bila pričeta nobena izmed pomembnih prvotno načrtovanih novih, prednostnih investicij. Težki pogoji v gospodarstvu Jugoslavije in Slovenije pač doslej niso dali rešitve, da bi lahko zagotovili financiranje novih prednostnih investicij v slovenski črni metalurgiji- Investicije, ki so bile v teku ob vstopu v novo srednjeročno obdobje na pričetku leta 1981, so se vse bolj ali manj zavlekle, vendar jih je precej že dokončanih ali so večinoma tik pred zaključkom, razen jeklarne v železarni Ravne in njihove adjustaže kovačnice. Težave z zaključevanjem uvozne opreme so bistveno raztegnile roke dokončanja nekaterih naložb in več investicij je še sedaj tudi nedogotovljenih in so jih pričeli uporabljati pač brez dela uvozne opreme, za katero še ni bilo mogoče zagotoviti soglasij za uvoz ali pa zagotoviti potrebnih deviznih sredstev. Zato vse te investicije tudi ne dosegajo v projektni dokumentaciji predvidenih učinkov. Pri nekaterih investicijah se je dogajalo, da so dela zastala, ker niso bile pravočasno podpisane pogodbe za uvozno opremo ali vplačana predplačila. Dobavitelji uvozne opreme niso dali vnaprej iz rok dokumentacije, na podlagi katere je bilo treba pripraviti še gradbeno dokumentacijo in pogodbe za naročila opreme, katero so izdelovali na osnovi te dokumentacije domači dobavitelji. Nastajale so kasnitve po leto dni in več. Verjamem, da je marsikoga, ki dela na področju investicij, zbodlo, ko je bral v časopisu ali v poročilih o poslovnih uspehih, da je bila slaba realizacija investiicj. Mnogi, ki to čitajo, razumejo zapisano tako, da so za to krivi tisti, ki investicije pripravljajo in skrbe za njihovo izvajanje. Takšna trditev je prav gotovo veljala v obdobju pred šestimi ali pa tudi še pred štirimi leti, ko je bilo več možnosti financiranja, pa nismo imeli pripravljene projektne dokumentacije. Res je, da je realizirana v dveh letih tega srednjeročnega obdobja komaj slaba polovica načrtovanih vrednosti in da je to premalo, saj je pod ravnijo sredstev, ki se v Slovenskih železarnah oblikujejo iz amortizacije osnovnih sredstev. 2e pred dvema letoma je bilo pripravljeno nekaj projektne dokumentacije, da bi lahko takoi pričeli nova investicijska dela. Če ne bi nastali zadržki pri uvozu opreme, bi bila dinamika porabe sredstev pri investicijah, ki so bile v teku, docela drugačna. Danes imajo v delovnih organizacijah v okviru Slovenskih železarn pripravljeno toliko investicijske dokumentacije, da bi ob polni zagotovitvi finančnih sredstev in sproščenem uvozu opreme lahko v enem letu porabili precej več kot dvakratno letošnjo realizacijo, čeprav bi pri tem nastajale tudi običajne kasnitve domačih izvajalcev investicijskih del in dobaviteljev opreme. Katera investicijska dela so v teku? V naših delovnih organizacijah je pa kljub temu na področju investicij dokaj živahna aktivnost. Delo je usmerjeno na več drobnih investicijskih del, na pripravo investicijske dokumentacije in na prizadevanja, da bi lahko pričeli prednostne investicije. V železarni Jesenice je v zvezi z dejstvom, da jeklarna ni pričeta, najmočnejši zaostanek za letošnjimi predvidevanji. V teku so dela na napravi za vakuumiranje, v delu imajo stroj za gredice, katerega so se lotili ob uvoznih težavah kar sami. Aktivnosti so tudi še na investicijah, ki pomenijo zaključek del v teku ali izboljšave v proizvodnji, kot so: zaključna dela na parnem kotlu, rekonstrukcije nekaterih naprav v proizvodnih obratih, zaključujejo pa tudi, kot že rečeno, investicije iz prejšnjih let, ki so že v obratovanju in med temi tudi napravo za odpraševanje pri električnih obločnih pečeh. Skupno še z nekaterimi sicer drobnimi, a vseeno pomembnimi investicijami, bodo letos realizirali približno tretjino za investicije načrtovanih vrednosti. Največja poraba bo letos gotovo v železarni Ravne, kjer se modernizacija v jeklarnah preveša v zaključno fazo del. Nekaj novih naprav in rekonstruiranih je v poskusnem obratovanju. Zanimalo vas bo, da je bil na novi napravi za pretaljevanje pod žlindro pretaljen doslej največji in najtežji ingot v slovenskih železarnah. Dolg ali bolje rečeno visok je 6,2 m, premer ima 1 meter in tehta 35,5 tone. Trenutno težišče del je na napravah za izvenpečno metalurgijo, v čemer je predvideno tudi vakuumiranje. V prihodnjem letu bo vsa modernizacija z odpraševanjem vred verjetno dogotovljena, razen nekaterih zaključnih del. Realizacija načrtovane proizvodnje v jeklarni bo mogoča leta 1984, če bo seveda na razpolago zadosti vložka za toliko jekla. Precej del in porabe sredstev se nanaša na investicijo za posebni program, ki je bila letos pričeta. Vse drugo, kar je v teku, predstavlja dokončanje investicij iz prejšnjih let, to je kovačnice, za katero bosta dobavljeni 2 peči za toplotno obdelavo šele v prvi polovici leta 1983, livarne posebne litine in drugih. Ker se je v začetku leta še vedno zapletalo z uvozom opreme za investicije, ki so bile v teku, in ker že za letos načrtovana modernizacija valjarne ne bo pričeta, načrtovana vrednost ne bo dosežena. Verjetno bo pa realizacija blizu 70 % načrta ali še kak odstotek več. Tudi v železarni Štore kaže, da bo realizacija investicij v drugem polletju bistveno boljša, kot je pokazal finančni rezultat za prvo polletje. Po vsej verjetnosti bodo porabili okoli 80 % načrtovane vrednosti. Težišče porabe je na novem jeklovleku, kjer že obratujejo prvi preseljeni stroji in poteka selitev tako, da bi bila proizvodnja čim manj prizadeta. Pripravljajo temelje tudi za uvozne naprave, ki bodo pa usposobljene za delo v prihodnjem letu. Dela pri aneksu jeklarne gredo tudi h koncu, do kraja letošnjega leta bo investicija verjetno zaključena. Dela na livarni litine za hidravliko potekajo dosti ugodno. Poleg del, ki se izvajajo, so vsa dela in naročila že oddana. Investicijska dokumentacija za rekonstrukcijo oziroma dograditev jeklarne v železarni Štore in rekonstrukcija valjarne je izdelana in v okviru SOZD S2 že obravnavana in usklajena tako, da bi se fazno lahko pričela tudi izvajati, takoj ko bi zagotovili financiranje. V septembru smo zaostali za predvidenim planom skupne proizvodnje 7,6 odst., v kumulativi 5,8 odst. Odprema je zaostala predvsem zaradi nizke skupne proizvodnje v avgustu za 6,3 odst., v kumulativi 0,3 odst. Prekoračena pa je bila fakturirana realizacija, in sicer v septembru za 3,8 odst., kumulativno 2,0 odst. Pri izvozu smo pri dolarski vrednosti zaostali 6,9 odst. Pri dinarjih znaša prekoračitev 6,9 odst., v kumulativi 8,8 odst. Prodaja na domačem trgu pa je bila v septembru presežena za 3,1 odst., kumulativno 0,4 odst. V »Verigi« — Lesce so v letošnjem letu zgradili skladišče goriv in maziv, pred koncem leta kaže, da bo pričela s poskusnim obratovanjem nova galvanizacija in v gradnji jA naprava za čiščenje odpadnih vod. Odvisno od možnosti dobav bo realizirano tudi nekaj strojev, katere imajo naročene od domačih dobaviteljev in s klirinškega področja. Verjetno je, da se bo poraba približala načrtovani vrednosti investicij za letošnje leto. V »Plamenu« — Kropa imajo v gradnji skladišče in kaže, da bo poraba sredstev za ta objekt in druga manjša investicijska dela ter za0]°' njave celo nekaj večja, kot je bilo načrtovano. Še večja poraba v primerjavi z letnim planom je letos v »Tovilu«. Razen dela strojev, katere bi morali dobiti iz uvoza, pa nismo imeli možnosti, bo njihova modernizacija pr°' izvodnih obratov in ureditev skladišč ter drugih prostorov v celoti zaključena. Če bo vse plačano, kar je realizirano, bo vrednost presegla načrtovano za okoli 70 %. V »Žični« — Celje so za letos načrtovali precej visoko porabo, v gradnji imajo halo, ki predstavlja prvo fazo v programu preselitve na Hudinjo in naj bi služila za povečanje proizvodnje sit. Realizacija bo komaj dosegla polovico letno planirane vrednosti. Kakšna je ocena možnosti letošnje investicijske porabe? Če bo šlo vse po sreči, 2.300 milijonov dinarjev, ali če b' lahko na račun novih, še nepričetih investicij izvršili nekatera predpj3' čila, potem največ do 2.750 milji0' nov dinarjev, kar je pa še močn° vprašljivo. Zelo verjetno je, da °° znašala letna realizacija okoli 55 /° načrta. V absolutni vrednosti bi bila letošnja poraba sredstev v tem primeru okoli 21 % večja, kot je bim v letu 1981 z upoštevanjem podra' žitvenih del in storitev ter dobav, torej v najboljšem primeru na istl ravni. Za boljšo realizacijo manjka)0 predvsem investicije, katere bi m°' rale biti pričete že pred dvema le' torna, pa letos še ne bodo, in Pa uvozna oprema, ki bi morala še dopolniti načrtovano opremo v večin projektih, ki so prav s področja ti-nalizacije. Realna ocena možnosti za investicije v letu 1983 ni ravno vzpodbud; na in ne bo mogla biti fizično dosti nad nivojem letošnje realizacije. SKUPNA PROIZVODNJA TOZD JEKLARNA. Predvideni operativni načrt je bil v septembru 1° 82,0 odst., linearni 85,3 odst. Vzrok je predvsem v redukciji električne energije in težavah pri postavljanju vliva-lišča. Še vedno primanjkuje kokil, kvaliteta kanalske opeke je slaba. Na novem EP2 je bilo opravljeno poizkusno taljenje. S surovinami je bila TOZp oskrbljena, le proti koncu meseca je primanjkovalo kisika. Iz nove EPZ jeklarne smo že dobili ingote — velikane. Več bomo napisali v 12. št. Fužinarja Milan Marolt Septemberv številkah IZKORISTEK DELOVNEGA CASA V septembru je znašal izkoristek delovnega časa 81,49 odst., odsotnosti Pa 18,51 odst. Odsotnosti so bile razdeljene takole: letni dopust 8,97 — izredno plačani dopust 0,55 *- službena potovanja 0,35 1 boleznine do 30 dni 3,99 boleznine nad 30 dni 3,48 neplačane odsotnosti 0,29 *— druge plačane odsotnosti 0,88 . tozd jeklolivarna. tozd je v septembru dosegla 93,9 odst. predvidenega plana. Vzroki za nedoseganje niso samo v izpadu proizvodnje, ki je nastal zaradi pomanjkanja energije, ampak tudi v dejstvu, da je kaluparnica zaradi precejšnje odsotnosti zaposlenih (letni dopusti) odlila manj, kot je bilo s planom predvideno. Znižanje dotoka litine v avgustu pa je povzročilo padec medfaznih zalog v čistilnici in tako zlasti v prvi polovici septembra onemogočilo normalno proizvodnjo. Visoke stopnje kompliciranosti izvoznega asortimenta zahtevne termične obdelave, do skrajnosti zaostreni kvalitetni pogoji in nepravočasna oskrba z naročili Povzročajo velike težave pri izvrševanju izvoznih planov. TOZD VALJARNA. Čeprav je bila na zalogi večja količina hladnih ingotov, proizvodnja na težki progi zaradi izpada el. energije ni bila dosežena. Zaostanek za predvidenim planom znaša 4,3 odst. V času izpada el. ener- ODSTOTEK DOSEGANJA NAČRTOVANE PROIZVODNJE TOZD SKUPNA PROIZVODNJA ODPREMA FAKTURIRANA REALIZACIJA IZVOZ IZVOZ DOMAČI TRG TON TON DIN DIN DIN sep. kumul. sep. kumul. sep. kumul. sep. kumul. sep. kumul. sep. kumul. JEKLARNA 85,3 91,9 - - - - - - - - - JEKLOLIVARNA 93,9 100,8 79,5 106,1 93,4 114,2 62,8 76 ,9 82,1 91,8 95,7 118,7 VALJARNA 99,3 94,2 97,8 99,9 116,3 101,3 112,6 114,7 146,3 134 ,4 111,3 95,8 KOVAČNICA 90,5 105,8 81 ,4 105,9 96,6 102,7 91,5 106,5 120,4 125, 1 94 ,1 100, 3 JEKLOVLEK 110,6 99,3 104,5 96 ,4 115,0 103,4 51,2 61,9 68,4 72,0 121,2 107,6 ORODJARNA 97 ,6 78,6 112,8 99,8 178,9 112,1 - 13,9 - 15,8 195,7 121,2 STROJI IN DELI 66,1 90,4 64,7 91,0 73,8 100 ,8 68,3 115,5 .85,2 129 ,2 68,4 87,3 - NOŽI, DRZOREZ. OROD. 87,2 96,7 95,0 87,5 110,7 101,9 73,2 60,6 82,7 64,3 134,6 134 ,1 - GREDICE - 100,5 - - - - - - - •- - - INDUSTRIJSKI NOŽI 56,6 98,0 95,0 87,5 111,2 102,6 73,2 60,6 83,1 64,7 135, 1 134,8 PNEVMATIČNI STROJI 97,6 99 ,2 96,5 95,6 92,5 96,9 24 ,0 72,8 33,7 88,7 94,8 97,2 VZMETARNA 86,8 94,3 87,9 95,1 87,7 96,8 46,7 89 ,6 61, l 102 ,9 92,0 95,9 REZALNO ORODJE 107, 1 107 ,1 101 ,5 93,2 145,9 124,7 254 ,0 113,6 325,8 139,7 128,7 123,3 KOVINARSTVO 120,0 97,2 196,0 101,3 121 ,7 103,1 - - - - 121,7 103,1 ARMATURE 113,4 87,8 113,8 83,9 112,0 80,3 94,4 64,1 109 ,4 72,5 116,8 94,7 BRATSTVO VARVARIN 24 ,0 20 ,0 20,0 17,8 37,2 18,1 - - - 37,2 18,1 KALILNICA - - - - 128,4 96 ,3 - - - - 128,4 96,3 STORITVE DRUGIH TOZD,D5 - - - - 83,6 93,6 - - - - 83,6 92,1 DELOVNA ORGANIZACIJA 92,4 94,2 93,7 99,7 103,8 102,0 88,6 96,1 106,9 108,8 103,1 100,4 gije so bila opravljena popravila na globinskih ogrevnih pečeh. Srednja in lahka proga sta obratovali dobro. Prekoračitev predvidenega plana srednjih profilov znaša 3,8 odst, lahkih 31,2 odst. TOZD KOVAČNICA. Zaradi pomanjkanja vložka in mazuta je bilo v septembru izdelane skoraj 900 ton manj surove proizvodnje kot v prejš- ,| ' '..\N I! H. \S.-KIII I 'ItV! -II V SKITI MIHU’ 1983 110 100 * 35 a. as < z- N < ii UJ 2Z < O X a. < DOSEŽEN’ IZVOZ V j/ V SEPTEMBHU 1982 130 120 110 100 -90 80 70 00 50 -10 30 20 y— ? 'N O A * i/) e f/) D Q / njih mesecih. V medfazi na zalogi, to je na ohlajanju in žarjenju, je ostalo okrog 1100 ton, kar je tudi manj kot običajno. Proizvodnja je bila tako dosežena le 95,0 odst. Za predvidenim planom je zaostala proizvodnja kovanih palic in odkovkov. TOZD JEKLOVLEK. Ob povečani količini vložka iz TOZD Valjarna je bila proizvodnja presežena za 10,6 odst. Zaostala je le proizvodnja brušenja jekla za 2,4 odst. in luščenega jekla za 0,8 odst. Proizvodnja žice je bila dosežena 100,0 odst., pri vlečenem jeklu pa znaša prekoračitev 17,8 odst. Neuspela proizvodnja je nekoliko narasla predvsem na račun luščenih palic. Izmečka v septembru ni bilo. TOZD ORODJARNA. V septembru je potekala proizvodnja normalno brez večjih zastojev. Še vedno pa ostaja ozko grlo razrez materiala. Predvideni plan proizvodnje je bil dosežen 97,6 odst. TOZD STROJI IN DELI. Predvideni plan proizvodnje je bil dosežen le 66,1 odst. Vzrokov za to je veČ: tako neodpremljena stiskalnica, prav tako zaradi slabe kvalitete obdelave niso bili odpremljeni valji za ZSSR. Izpad pilger valjev in tubing prirobnic je nastal zaradi prepoznega popravila in termične obdelave. Pri pilger trnih pa je prišlo do kasnitev vložka. TOZD INDUSTRIJSKI NOŽI. Indeks dosežene proizvodnje v septembru znaša le 56,0 odst., saj je v tem mesecu proizvodnja gredic mirovala. Pri nožih je bil predvideni načrt dosežen 84,0 odst., medtem ko je bil pri brušenem orodju presežen za 66,6 odst. TOZD PNEVMATIČNI STROJI. Kljub doseženim 97,6 odst. proizvodnje so nastale v septembru velike težave pri doseganju predvidenega proizvodnega plana. Te se kažejo predvsem v zastojih zaradi stalnih okvar na IB-SEM-u, zastojih na MC stružnicah, zaradi težav pri nabavi rezervnih delov, kakor tudi zaradi premajhnih kapacitet vzdrževanja. Na nedoseganje plana je prav tako vplivalo pomanjkanje vložka kot tudi uvajanje v proizvodnjo hidravlične lafete in nekaterih drugih delov, kar bistveno zmanjšuje fond razpoložljivih kapacitet. TOZD VZMETARNA. Ob pomanjkanju naročil je TOZD dosegla le 86,8 odst. predvidenega plana proizvodnje. Sorazmerno z naročili so v TOZD zmanjšali tudi število zaposlenih, tako da se produktivnost (ton/zap) ne bo bistveno spremenila. TOZD TRO. TOZD je dosegla predvideni plan proizvodnje s 107,1 odst., kljub temu, da nekateri namenski stroji niso bili zadosti zasedeni z delom. Zaradi neenakomerne zasedbe določenih del so se pokazale večje potrebe za premeščanje delavcev v oddelek orodjarne, kjer so potrebe še zmeraj večje od možnosti. Primanjkovalo je več vrst repromateriala, predvsem pa rezervnih delov. FAKTURIRANA REALIZACIJA V SErfEMURU 1982 140 130 120 110 100 . TOZD TOZD OSKRBA Z ENERGIJO Oskrba s primarnimi mediji je bila v septembru zadovoljiva, razen el. energije in tekočega kisika. Tako so bili porabniki reducirani le pri porabi elektrike in kisika, kar je povzročilo zastoje v proizvodnji. V septembru je bilo dobavljeno: elektro energije zemeljski plin butan-propan mazut koks karbid kurilno olje hladilna voda 16,245.340 kWh 2,283.720 Nm’ 28.415 kg 1,767.290 kg 6.300 kg 13.950 kg 5.299 kg 298.965 m3 TOZD ARMATURE. Predvideni proizvodni plan je bil v septembru presežen za 13,4 odst. S tem se je delno izboljšala tudi kumulativa. Uspešen je bil tudi izvoz, kjer znaša prekoračitev 9,4 odst. TOZD KOVINARSTVO. Ob doseženih 120,0 odst. predvidenega plana proizvodnje v TOZD ni bilo posebnih problemov, razen vplivov nekaterih težav iz preteklih mesecev, ko je bila proizvodnja nekoliko nižja. TOZD BRATSTVO VARVARIN. Začetniške težave še nadalje ovirajo sinhronizirano proizvodnjo v TOZD. Neusklajeno je delo med linijo kovanja in linijo nasekovanja. Skoraj polovico meseca ni delal »paketni« brusilni stroj, tako da nasekovalna linija ni imela dovolj vložka, v okvari pa je bila tudi kalilnica. Ob priučevanju 14 novih delavcev in že izkoriščenem letnem dopustu vseh zaposlenih računa vodstvo TOZD v naslednjih mesecih na uspešnejšo proizvodnjo. PRODAJA DOMA TOZD JEKLOLIVARNA. Zaradi forsiranega izvoza TOZD ni dosegla predvidene prodaje na domačem trgu. Pri tem pa je svoje prispevalo tudi pomanjkanje el. energije. TOZD VALJARNA. Načrtovane količinske proizvodnje TOZD ni dosegla. Zaostanek 9,7 odst., vrednostno pa je bil plan presežen za 11,3 odst. Zaradi pomanjkanja vložka iz TOZD Jeklarna je še nadalje izredno nizka prodaja gredic, v septembru doseženo le 8,3 odst. TOZD KOVAČNICA. Vzrok zaostanka za predvidenim planom 25,0 odst. je predvsem posledica pomanjkanja vložka oziroma redukcije el. energije v TOZD Jeklarna. TOZD JEKLOVLEK. Ob ugodnem asortimentu in zadostnem vložku je TOZD presegla načrtovano proizvodnjo za 22,4 odst. TOZD ORODJARNA. Načrtovano vrednostno in količinsko prodajo je TOZD znatno presegla. Predvideni plan ni bil dosežen le pri delih za stroje. TOZD STROJI IN DELI. Kljub zadovoljivi zasedenosti z naročili po posameznih skupinah proizvodov je bila prodaja na domačem trgu v septembru tako količinsko kot vrednostno znatno pod predvidenim planom. TOZD INDUSTRIJSKI NOŽI. TOZD je presegla tako količinski kot vrednostni plan prodaje na domačem trgu. Zasedenost z naročili po posameznih skupinah proizvodov je zadovoljiva, težave v TOZD pa nastajajo zaradi zaostankov pogodbeno dogovorjenih dobav. TOZD PNEVMATIČNI STROJI. Zasedenost z naročili je za letošnje leto zadovoljiva, kljub temu pa TOZD ne dosega predvidenega plana prodaje. Količinsko znaša zaostanek 2,0 odst., vrednostno 5,2 odst. TOZD VZMETARNA. Ob pomanjkanju naročil TOZD ni mogla doseči predvidenega plana prodaje. Vrednostno zaostaja za planom 8,0 odst., količinsko 7 odst. TOZD TRO. Zasedenost z naročili je zadovoljiva. Težave pa nastajajo s kasnitvijo izvrševanja dogovorjenih pogodbenih obveznosti, ki so posledica neredne oskrbe s prepotrebnimi repro- Pleskar dukcijskimi materiali, predvsem trdo-kovinskimi ploščicami. TOZD ARMATURE. Predvideni plan prodaje je TOZD presegla tako količinsko kot vrednostno. Zasedenost z naročili po posameznih skupinah proizvodov je zadovoljiva. Nekaj težav pa ima TOZD z zaostanki zaradi neredne oskrbe z reprodukcijskim materialom. NABAVA Zaradi redukcije el. energije je bila poraba starega železa manjša, kar je vplivalo na delno povečanje zalog. Preskrba z osnovnimi surovinami, ognje-vzdržnimi materiali in ferolegurami je potekala zadovoljivo, primanjkovalo je le niklja za poseben program. Izredno težavna pa je bila preskrba z izdelki kovinsko predelovalne industrije in iz kooperacije glede količin, kvalitete in dobavnih rokov. UVOZ Ob uvozu dolgo pričakovanega niklja sta TOZD Jeklarna in Valjarna takoj prešli na izdelavo nikljevih jekel, tako da je bila skoraj celotna količina porabljena do konca meseca. Naslednjo količino pa lahko pričakujemo šele nekje v novembru. Zaloge vseh materialov so se proti koncu septembra zmanjšale na minimum. Posebno kritično je pri ferolegurah, kjer je nekaterih legur zmanjkalo. Upi za skorajšnje dobave ferolegur so dokaj slabi, ker do- bavitelji nočejo odpreti novih pošiljk, dokler ne pokrijemo starih faktur. Likvidnost bank se je v septembru znatno zmanjšala, tako da niso sposobne izvrševati predloženih nalogov z® plačilo v tujini. Poleg tega imamo ^se vedno precejšen dolg pri IB, združevanje deviz pa je dokaj slabo. Tudi zaloge grafitnih elektrod so mi; nimalne, in imamo velike težave Prl oskrbi z njimi. Kreditni aranžmaji, na katerih delajo S2, so še vedno neope; rativni, prav ti pa bi morali zagotoviti nemoteno oskrbo v četrtem kvartalu- IZVOZ Izvoz v septembru je bil dosežen 88,6 odst. Pri nekaterih izdelkih sm° imeli precejšnje težave glede prekoračevanja terminov dobave, tako da smp od kupcev prejemali zelo ostre opomine. Odprema litine, industrijskih nf žev in armatur za Zahod je bila niz)* od planirane. Zaloga paličastega jekla v špedicij1 se v septembru ni zmanjšala, pričakujemo pa, da bo odprema v oktobru m novembru večja, tako da bi do kraj® leta prišli na normalno količino jeki® v špediciji. Pričeli smo z izdajanjem ponudb z* prve mesece prihodnjega leta. Naročil za to obdobje v konvertibilni valuti imamo še zelo malo, vendar računamo, da bomo v oktobru in novembru sklenili pogodbe za izvoz večjih količin paličastega jekla na Zahod in v Bolgarijo. SKLEPI IN STALIŠČA Jesen v železarni 13. seje delavskega sveta železarne z dne 11. 10. 1982 Delavski svet bo prihodnjo sejo posvetil uresničevanju sklepov, sprejetih v tem mandatnem obdobju. Na 13. seji je določil predlog samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo in predlog statuta DO in za sprejem obeh razpisal referendum, ki je bil 22. 10. 1982. Določil je predlog sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in čistega dohodka ter poenoten predlog sprememb in dopolnitev pravilnika o delitvi dohodka in čistega dohodka. Spremeni se 54. sklep 10. seje delavskega sveta z dne 17. 5. 1982, ki se po spremembi glasi: Iz združenih sredstev sklada skupne porabe, formiranega iz čistega dohodka na osnovi prispevkov na osebne dohodke in iz sredstev sklada skupne porabe, namenjenega po zaključnem računu za leto 1981 za stanovanjsko izgradnjo, se vežejo sredstva pri Ljub; ljanski banki — Temeljni koroški banki Slovenj Gradec v višini 21 milijonov din za dobo 11 let brezobrestno in z 10-mesečno čakalno dobo. Vezana sredstva iz 1. odst. se povečajo za 75 % bančnih sredstev in se Po preteku čakalne dobe najamejo kot dolgoročno stanovanjsko posojilo za nakup družbenih stanovanj v višini 36,750.000 din za dobo 10 let po 5-odstotni obrestni meri. Posojilo se bo odplačevalo iz čistega dohodka, ki ga tozdi in delovne skupnosti združujejo na podlagi prispevkov na osebne dohodke. Delavski svet imenuje Ivana Ažnoha 2a člana POPK. Delavski svet podeljuje priznanje železarne Ravne Pihalnemu orkestru ravenskih železarjev in naslednjim članom orkestra: Jožku Hermanu za dolgoletno uspešno vodenje orkestra, Pavlu Arnoldu za dolgoletno aktivno in uspešno delo v odboru in orkestru, Petru Šteharniku, Viliju Naveršniku, Jakobu Sauerju, Francu Mravljaku in Stanku Ravnjaku pa za dolgoletno delo v orkestru. ODBOR ZA KADRE IN SPLOŠNE ZADEVE OBRAVNAVAL VRSTO PROŠENJ Odobrene finančne pomoči organizacijam in društvom, dodeljene socialne pomoči, potrjen program družbenopolitičnega in ekonomskega izobraževanja, 22 delavcem iz desetih tozdov odobrene ugodnosti za izobraževanje ob delu. Na 11. seji odbora za kadre in splošne zadeve pri delavskem svetu železarne so odobrili ugodnosti za izobraževanje ob delu dvaindvajsetim delavcem Iz tozdov jeklarna, jeklolivarna, orodjarna, armature, komerciala, RPT, PII, kovačnica, računovodstva in gospodarjenja. Ostalo je še nekaj štipendij in jih bo odbor obravnaval, če se bo še kdo prijavil. Kadrovska služba mora ponovno zbrati prijave (doslej prijav ni bilo) za poklicno šolo, pouk pa naj ki se pričel februarja 1983. Z usmerjenim izobraževanjem je ukinjen klasični način opravljanja prakse za učence v poklicni šoli, zato se učencem prvega in drugega letnika Posredujemo vam povzetke razprav, ki so jih na X. kongresu ZSS imeli delegati Slovenskih železarn. Ker smo povzete razprave naših delavcev že objavili, jih tokrat izpuščamo. Povzel jih je vodja splošne službe SOZD Bojan Bevc. V vseh delovnih organizacijah — članicah SOZD Slovenske železarne, so potekale široke razprave o posameznih temah, ki so bile predmet razprav na pravkar končanem zasedanju X. kongresa Zveze sindikatov Slovenije. Rezultat teh razprav so bila sporočila kongresu, ki so jih na zasedanju posredovali naši delav-ci-delegati. Iz delovnih organizacij so se kongresa udeležili: iz Železarne jesenice — Stefan SCERBlC, Sašo PIBER, Vlado REPE in Stane REPOVZ iz Železarne ravne — Marjana KJORPENCEV, Franc LEVAR, Jože TROKSAR, Bernard ZVER iz Železarne Store — Zlatko LESKOVŠEK usmerjenega izobraževanja ukine regres za malico. Do regresa so upravičeni le učenci tretjih letnikov, ki obiskujejo pouk in prakso v šolskem letu 1982/83 še po starem programu. Učence srednjega usmerjenega izobraževanja bomo nagrajevali po učnem uspehu, preverjenem ob polletju tekočega leta, ne pa po uspehu, doseženem v preteklem šolskem letu. Sklep velja že za letošnje šolsko leto. Za višje in visoke šole ostane nagrajevanje nespremenjeno. Kadrovska služba bo pripravila predloge za odbitke pri nagradah učencem z nezadostnimi ocenami. Enkratne finančne pomoči so bile dodeljene: občinski konferenci ZSMS 15.000 din, komisiji za socialne zadeve pri KS Črna 3.000 din, Osnovni šoli Koroški jeklarji za šolo v naravi 20.000 din, Osnovni šoli Prežihov Voranc za isti namen 10.000, krajevnemu združenju vojaških invalidov Črna 3.000 din. Odbor pa je zavrnil prošnjo Društva prijateljev mladine Ljubljana zaradi pomanjkanja denarja. Socialna pomoč v obliki plačila računov pogrebnih stroškov je bila dodeljena dvema našima delavcema. Iz sklada skupne porabe je na razpolago še 250.000 din za solidarnostne pomoči, kar je treba razdeliti do konca letošnjega leta, zato je odbor sklenil, da si kadrovska služba oskrbi računalniški izpisek za vse delavce, ki so bili letošnje leto 1000 ur ali več v bolniškem staležu in niso dosegli poprečnega OD železarne, ki znaša 12.000 din. Na podlagi tega pa bi izdelali seznam vseh, ki so resnično potrebni solidarnostne pomoči. Seveda bodo pri izdelavi sodelovali IO OO sindikata, komisije za kadre in splošne zadeve, torej tisti, ki take delavce res poznajo. Program družbenopolitičnega in ekonomskega izobraževanja, ki ga je odbor v celoti potrdil, bo predstavljen v prihodnji številki. (Vir: zapisnik 11. seje odbora za kadre in splošne zadeve) iz VERIGE LESCE — Jože HOZJAN. Kot predstavniki delavcev delovnih organizacij so se aktivno vključili v razprave na kongresu. Njihovim izvajanjem so prisluhnili vsi udeleženci kongresa, saj so bila plod razprav, mnenj in stališč vseh zaposlenih. Iz razprave Stefana Sčerbiča »Družbeno-ekonomski odnosi s tujino ter investicijska politika«, je razvidno, da si tudi sindikat v Železarni Jesenice prizadeva za povečanje izvoza proizvodov na konvertibilno tržišče, saj se delavci zavedajo, da je povečan izvoz eden od temeljev za zagotovitev proizvodnje. Imajo pa delavci nekaj pomislekov na predpise, ki urejajo zunanjetrgovinsko in devizno poslovanje. Predvsem bi veljalo prenehati s prakso, da se predpisi menjajo med letom in s tem rušijo izhodišča, na katerih so zgrajeni plani in celotno poslovanje. Delavci prav tako podpirajo prizadevanja, da bi s samoupravnimi sporazumi o združevanju dela in sredstev s porabniki dosegli nemoteno oskrbo tako železarjev s surovinami kot predelovalcev z metalurškimi proizvodi. V svojem izvajanju se je Ščerbič dotaknil tudi investicijskih načrtov Železarne Jesenice, ki so temelj nadaljnjega razvoja celotnega kolektiva. Ti se nanašajo predvsem na izgradnjo Jeklarne 2. Zahteve jeseniških železarjev za začetek izgradnje nove jeklarne je podkrepil z naslednjima razlogoma: »Svojih obveznosti, ki jih imamo do družbe kot celote, ne moremo kljub vsem naporom v polni meri izpolniti, kajti s 100 in več let starimi agregati ne moremo v korak z zahtevami tehnologije. Druge železarne v Jugoslaviji so v povojnih letih tudi že drugič menjale proizvodne agregate. Jeseniški železarji smo v prvih letih po osvoboditvi proizvajali 65 «/o jekla za vso Jugoslavijo. Zal nismo imeli možnosti za večje investicije na proizvodnih agregatih, kajti obveznosti za proizvodnjo jekla so se iz leta v leto povečevale, in ni večjega objekta v Jugoslaviji, zgrajenega po vojni, da vanj ne bi bilo vgrajeno jeseniško jeklo. Menimo, da tudi jeseniški jeklar zasluži boljše delovne pogoje, predvsem pa varno delo.« Sašo PIBER je sodeloval v razpravi z referatom »Uveljavljanje množične inventivne dejavnosti«. Na področju inovacijskih dejavnosti je v Železarni Ravne viden napredek. Narašča število predlogov, sodelujočih avtorjev, prav tako raste višina inovacijskega dohodka, saj bo ta v letošnjem letu dosegel 90,000.000 din, vendar pa s tem niso zadovoljni, saj kljub vzpodbudnim številkam še vedno ne morejo govoriti o množični dejavnosti. Prav tako niso zadovoljni z delom komisij za inovacije. Sindikat bo skušal z boljšim informiranjem vseh zaposlenih o problemih, ki se pojavljajo v TOZD, spodbuditi k razmišljanju poleg inovatorjev tudi druge delavce. S tem bodo pospešili realizacijo posameznih idej in predlogov. Inovacijska dejavnost se bo morala usmeriti tudi v pripravo rešitev v novi elektro jeklarni, saj ugotavljajo, da uvožena tehnologija ni povsem primerna za naše razmere in pogoje. Z izpopolnjevanjem naprav si bodo prizadevali doseči boljše rezultate in izdelovati tako kvaliteto jekla, kot jo naša industrija potrebuje. Stanc REPOVZ je razpravljal o problemih samoupravne organiziranosti združenega dela v sedanjem družbeno-gospodarskem trenutku. Povedal je, da v Železarni Jesenice pri organiziranju dejavnosti niso upoštevali le lastnih potreb in interesov posamezne organizacije združenega dela, ampak tudi interese in potrebe drugih TOZD v železarni in v zvezi s tem tehnološko povezanost na osnovi dohodkovnih odnosov. Pri tem je posebej poudaril organizacijo in delovanje samoupravnih delovnih skupin. Glede na to, da je vsak delavec vključen v eni samoupravni delovni skupini, je nemogoče, da bi bil odmaknjen oziroma odtujen od samoupravljanja. Samoupravna delovna skupina deluje kot zbor delavcev, pojavlja pa se tudi v funkciji sindikalne organi- »Kocke« zacije. Menijo, da so samoupravne delovne skupine v organizacijskem smislu dobro postavljene, in da bo prav njihovemu delovanju treba v bodoče dati več poudarka. V bodoče bodo usmerili prizadevanja v združevanje temeljnih organizacij, kjer so za to dani pogoji, in sicer v treh smereh organiziranja (proizvodne in storitvene TOZD ter strokovne službe). Tudi v sestavljeni organizaciji moramo zagotoviti takšne oblike združevanja, je poudaril Repovž, ki bodo na eni strani sposobne omogočiti dovolj intenzivno povezovanje organizacij zaradi specializacije, usklajevanja dejavnosti, skupnega načrtovanja razvoja, skupnega nastopanja na trgu, na drugi strani pa skladne s temeljnimi načeli organiziranja združenega dela. Procesi samoupravne organiziranosti se odvijajo prepočasi, saj so v Železarni Jesenice porabili leto dni, da je prišlo do združitve dveh sektorjev v okviru delovne skupnosti. Ob tem se pojavljajo problemi dolgotrajnosti postopkov samoupravnih odločitev. Delegat Železarne Store — Zlatko LESKOVŠEK je razpravljal o usklajevanju planov organizacij združenega dela v SOZD v smislu medsebojno plansko dogovorjenih nalog in odgovornosti delavcev pri izvajanju planov. Na primeru planiranja v Železarni Store je prikazal problematiko usklajevanja planiranja delovnih organizacij v sestavljeni organizaciji. V SOZD se dogovorimo o enotnem pristopu, ki pomeni sprejem enakih parametrov planiranja kljub nekaterim specifičnostim v posameznih DO. Ugotovil je, da se proces planiranja izvaja dovolj usklajeno in enotno. Pri tem pa je opozoril na pomen pravočasnega poznavanja globalnih okvirov možnega poslovanja. Osnovne elemente poslovanja je treba določiti dovolj zgodaj, da se lahko izpelje široka javna razprava v temeljnih organizacijah. Poseben problem predstavlja izpolnjevanje planskih zadolžitev. Na izpolnjevanje bistveno vplivajo zunanji pogoji poslovanja, ki se odražajo na spreminjanju programov proizvodnje. V letošnjem letu je posebno pereče vprašanje oskrbe, Udeležba delavcev - delegatov Slovenskih železarn na X. kongresu ZSS Jože HOZJAN je razpravljal o delegatskem sistemu in vlogi sindikata pri delegatskem odločanju. Probleme je razdelil na tehnične in vsebinske. Ugotovil je, da je zanimanje delegatov za sodelovanje največje v posebnih delegacijah, slabše pa je v splošnih delegacijah, vprašljiva je pogostost sestajanja v splošnih delegacijah predvsem zaradi neizdelanih programov obravnave in neusklajenih rokov. Iz razprave o teh vprašanjih je povzel, da tehnični problemi ne smejo predstavljati ovir za dobro in dosledno delegatsko odločanje. V zvezi s tem je treba zadolžiti poslovodne strukture in družbenopolitične organizacije, da zagotovijo pogoje dela tudi tam, kjer jih Spoznanje o energetski siro-mašnosti Slovenije in s tem zvezano odvisnostjo v razvoju tako gospodarskega kot tudi družbenega življenja v celoti od’ uvoza energije, kar ne samo, da vedno bolj obremenjuje plačilno bilanco, marveč utegne v določenem trenutku celo ogrožati politično in gospodarsko samostojnost dežele, mora prodreti v zavest vsakega našega občana in sc temu ustrezno odražati v vsakem .njegovem ravnanju te energijo, bodisi doma bodisi pri delu. Izhajajoč liiz osnovnih ugotovitev o energetski odvisnosti Slovenije in potrebe po spremembi odnosa do proizvodnje in porabe energije, so bila v Sloveniji sprejeta stališča, naloge in ukrepi. 1. Osnovno izhodišče pri sprejemanju ukrepov racionalizacije z energijo mora biti v kompleksni presoji vsakega posameznega ukrepa s širšega vidika. Sprejeti ukrepi ne smejo povzročati neracionalnosti na drugih področjih, zavirati splošnega razvoja ali zniževati dosežene stopnje življenjskega standarda, biti morajo tedaj ekonomsko upravičeni s širšega družbenega vidika. 2. Za spremembo odnosa do energije je najprej potrebno, da učnovzgojni programi, odvisno od ravni izobraževanja, zajemajo tudi odnos do energije, to je spoznanja o naši energetski danosti in o možnosti racionalnega ravnanja z energijo, da se tako vsakemu že od malega privzgoji ta vse bolj nujni odnos do energije. Zlasti je potrebno dopolniti učne načrte srednjih strokovnih šol in fakultet z uvajanjem interdisciplinarnega študija, katerega cilj bo tak profil kadrov, ki bodo znali ne samo tehnično oz. tehnološko, ampak tudi ekonomsko optimalno upravljati naprave, ki proizvajajo, prenašajo, pretvarjajo ali porabljajo energijo. 3. Prav tako bo treba izobraževati in informirati o možnostih racionalne porabe energije vso širšo javnost. V ta namen morajo dnevni tisk, radio in televizija do sedaj še ni. Vsebinske pomanjkljivosti in težave pa je v vsakodnevni praksi teže odpravljati. Srečujemo se s pomanjkanjem samoiniciativnosti, premajhne zainteresiranosti, odločitve se često sprejemajo mimo delegatske baze, zanje pa nihče ne nosi moralno-politične ali materialne odgovornosti. Za takšno stanje nosijo svoj del odgovornosti tudi sindikati, saj nismo v polni meri odigrali zaščitne vloge zakonitosti, jo poudaril Hozjan. Pri razreševanju položaja se moramo poslužiti tudi drastičnih ukrepov, kot so odpoklic delegata, zahteve za premestitve posameznih.delavcev v družbenih službah, DPS in SIS, v hujših primerih pa zahtevati tudi materialno odgovornost. kontinuirano obveščati javnost o vseh možnostih racionalne porabe energije ter v javnosti vzpostaviti pozitiven odnos slehernega občana do tega problema. 4. Zlasti v široki porabi predstavlja velik ded porabe energija za ogrevanje, prezračevanje in oskrbovanje s sanitarno toplo vodo. Da se zmanjša ta poraba, s tem pa tudi obseg izpuščanja za okolje škodljivih snovi iz naprav za proizvodnjo toplote, je potrebno posvetiti vso pozornost nadaljnjemu projektiranju, gradnji in obratovanju stanovanjskih in drugih zgradb, katerega osnovno vodilo mora biti povečana toplotna izoliranost stavb in racionalnejša oskrba z energijo tako glede na način ogrevanja kot tudi glede vzpostavitve delovanja lokalne regulacije. 5. Da se čim širše in čim popolnejše izkoristijo domači energetski viri, je treba intenzivirati raziskave nahajališč plina, nafte in urana pa tudi povečati oz. obnoviti kapacitete sedanjih rudnikov premoga, zlasti pa tudi majhnih energetskih virov, ki so lahko lokalno velikega pomena, pomembni pa so tudi zaradi možnosti večstranskega učinka njihove izrabe, vključno narodnoobrambni vidik (vodni potencial, ki ga je možno izrabiti le z zgradnjo majhnih hidroelektrarn, in gorljivi odpadki). Pri tem je treba računati tudi z novimi energetskimi viri (geo-termična in sončna energija, veter), saj njihova praktična uporabnost, razen delno za ogrevanje prostorov, pripravo tople vode za tople grede še ni dognana. Posebne vrste raziskav predstavljajo tiste, katerih namen je optimalno določiti razmejitev porabe med posameznimi vrstami energije, da bi se tako dobil prikaz najoptimalnejše porabe vsaike ivrslte energije glede na njeno kalorično vrednost, vsebnost žvepla, sestavo dimnih plinov, možnost transporta oziroma možnost nadomestitve ipd. 6. Na področju proizvodnje energije je treba dati prvenstvo izrabi vodne sile kot energetskega vira, ki ima neomejeno živ- ljenjsko dobo, ugodno pa tudi vpliva na okolje in je sploh večnamensko uporabna. Možnost večnamenskega izkoristka mora postati eden osnovnih kriterijev optimizacijskega izbora gradnje proizvodnih energetskih objektov. V načelu naj se gradijo vse termo in jedrske elektrarne za kombinirano proizvodnjo električne in toplotne energije, pri že obstoječih pa je treba preučiti možnost vsaj delnega izkoriščanja sedaj »odpadne« toplote. Možnosti izkoriščanja odpadne toplote je treba proučiti tudi na področju industrije in široke potrošnje. 7. Sedanje stanje na področju porabe energije daje kljub določenim premikom na nekaterih področjih še dovolj možnosti za povečanje stopnje racionalnosti, Medtem ko v OZD Obstaja določena skrb za to, da se energija v proizvodnji racionalno troši in s tem zmanjšajo stroški za porabljeno energijo v lastni ceni proizvodov in storitev, ostaja odprt problem (racionalne energetske potrošnje, ko je ta proizvod v uporabi. V teh primerih še vedno prevladuje interes znižati predvsem stroške pri sebi, medtem ko še vedno ni interesa po tem, da se da na tržišče izdelek, ki povzroča v nadailijruji^ porabi pri potrošniku čim manjše stroške energije. Neskladnost obeh interesov predstavlja v sedanji fazi eno od večjih ovir za to, da bi na področju energetike dosegli tisto stopnjo racionalnsti, ki jo sedanja stopnja tehnološkega razvoja že omogoča. 8. Izkoristiti moramo vse številne možnosti, ki se nam s področja racionalne porabe energije ponujajo na področju industrije, Predvsem je treba v vseh orga-nizacijah združenega dela žago-to viti ustrezno energetsko sluz-bo, spremljanje in analizo porabe energije in iskanje možnosti racionalnejše porabe. Istočasno je treba zaradi takojšnjega izboljšanja stanja pričeti z izobraževanjem ob delu. Preučiti je treba tudi primernost vključitve odnosa do racionalnosti porabe energije med elemente nagrajevanja po delu. 9. Upoštevajoč spoznanje, da smo soočeni z resnim problemom pomanjkanja domačih energetskih virov in s tem v zvezi z energetsko odvisnostjo, je tedaj neizogibna široka družbena akcija za racionalizacijo proizvodnje in porabe energije. Akcija mora postati integralni del delovanja vseh družbenih in gospodarskih struktur ter trajna naloga slehernega občana in delavca. Skrb za kvalitetno izvajanje zadanih nalog pa bo tudi ena od temeljnih nalog samoupravne energetske skupnosti ali zveze samoupravnih energetskih skupnosti. 10. Zagotoviti racionalno porabo energije z ukrepi na področju politike cen Cena energije je le eden od elementov stimuliranja za varčevanje z energijo. Določena politika cen po vrstah energije pa pomaga usmerjati in preusmerjati porabo na tiste vrste energije, kot to želimo in je družbeno najbolj ugodno. Z določeno politiko cen je možno doseči zmanjšan uvoz energije, zato je treba sprejeti dogovor o politiki cen v energetiki. 11. Stremeti k bolj enakomerni porabi energije — znižanje konic in uporaba ob časih nižjih obremenitev V elektrogospodarstvu povzročajo konične obremenitve precejšnje stroške, ker je zaradi njih treba predvideti dodatne proizvajalne, prefvomiške in prenosne kapacitete, ki pa so le kratkotrajno izkoriščene. Zato, je potrebno posebno stimulirati zmanjšanje porabe konične energije s ceno, Izdelan in sprejet je nov tarifni sistem, ki stimulira ^odjem <>?• obratovanje naprav v času nizkih obremenitev (manjša tarifa). Pogodba za nabavo plina ir. ZSSR predvideva enakomeren odvzem plina in obvezno plačevanje pogodbenih količin phna> četudi te ne bodo prevzete. Zato enakomeren odjem stimulira tarifni sistem, ki vpliva na znižanje konic. 12. Racionalna poraba energije v industriji Nekateri problemi racionalne porabe energije so za industrijo enaki kot za področje splošne porabe. Možnosti racionalizacije, ki so skupne za večino panog industrije, so: a) Racionalno gospodarjenje s paro oz. vročo vodo (izvesti dobro izolacijo), uporabiti regin3' torje in merilne naprave zlasti za pretoke, pritiske dn temperature- — splošno varčevanje pri P°' rabi pare in tople vode b) preprečevati prazne hode strojev c) uvajati ustrezno termiču0 izolacijo zgradb d) dograjevati potrebno kompenzacijo jalove energije e) izboljšati obremenilne diagrame za električno energij zmanjšati konice (tudi pri P°' rabi zemeljskega plina) ter izkoriščati energijo v času nizkih obremenitev (nizke tarife) f) racionalno delo z elektro pečmi: —povečati kapaciteto in obratovati v obdobjih sezonskih vi' škov energije, remonte opravlja' ti v zimskem obdobju — proizvodnjo elektro jekla podeliti na več peči, ki obratu-jejo v zaporedju; s tem se zn1' žajo konice skupne obremenitve — tehnološke postopke prote" vodnje prirediti najugodnejšim elektroenergetskim režimom peči — predgrevanje vložkov 23 elektro obločne peči — rekonstrukcije tehnoloških naprav opravljati glede na P°' rabo energije. S samoupravnimi sporazumi je potrebno predvideti: — obvezno energetsko službo v delovnih organizacijah — obvezno evidentiranje m analizo porabe energije — v programih razvoja predvideti naloge glede racionalne .porabe energije. Priprava dn sprejemanje ukrepov je trajna naloga. Racionalizacijo porabe energije, ki ni ve' zana na investicije, je treba iZ' vaijati kratkoročno,, vezano na večje investicije pa srednjo' ročno. Anton Bertalanič, inž. Naloge na področju energetike KAJ MORAMO IN KAJ MOREMO STORITI V DANAŠNJI ENERGETSKI SITUACIJI Na področju elektro energije, ki je primanjkuje in je bo še primanjkovalo: Veliki sloni Poraba elektro energije v elektro obločnih pečeh je prevelika zaradi prevelikega praznega teka Peči (čakanja), počasnega zalaganja, slabe obzidave, slabega Veliki sloni Kompleks ogrevnih peči v valjarni in kovačnici, kjer zaradi starosti agregatov ni moč korenito popraviti specifične porabe energije. Soočamo se s ponavljanjem obdelav, slabim tesnjenjem, neoptimalnim zalaganjem, mrtvim časom, starostjo regulacije ipd. vložka in še zaradi dvajset drugih različnih vzrokov ... Manjši sloni Elektro peči za toplotno obdelavo imajo preveliko porabo zaradi stare in nevzdrževane izolacije, zaradi slabega tesnjenja vrat, prepogostega odpiranja, ponavljanja tehnoloških postopkov, Prevelikih mrtvih časov med uporabo ipd. Mušice Po nepotrebnem prižgane luči, na prazno tekoči stroji, ogrevanje pisarn in »pud«, odvečne ventilacije itd. V železarni se je razpasel roj takih mušic — razvad: nujno jih je popipsati z nekaj močnejšim pipsom. Velikim slonom to seveda ne gre do živega, s pasjimi bombicami problemov porabe pri obločnih pečeh tudi ne bomo rešili. Kaj pa na področju toplotne energije... Na tem področju so problemi še večji in slonovo čredo sestavljajo: Muhe in sloni Eden naj večjih slonov je sistem ogrevanja železarne in mesta. Manjši sloni Razni toplotno tehnični agregati, ki so praktično nameščeni v vsakem tozdu: slabo tesnjenje, izolacija, ponavljanja, mrtvi časi med posameznimi fazami, odpiranje vrat, čakanje itd. Mušice Nepotrebno ogrevanje prostorov, odpiranje oken, netesnosti na cevnem razvodu, nezapiranje pip v garderobah in še in še, roj za rojem... Vsako leto se ponavljamo, vendar je iz leta v leto stanje bolj pereče in kritično. Vsega nismo sami krivi, pa vendar tudi za to, kar bi lahko sami popravili, smo imuni. Ali je res naša zavest tako nizka, da ne zmoremo dojeti pojma dobrega in varčnega gospodarjenja? Janez Bratina, dipl. inž. — Dušan Vodeb, mag. energije, je treba mirno in trezno počakati, da se zadeve uredijo, drugi pa so mnogokrat prenervozni in mislijo, da bodo s telefonado in vpitjem pospešili prihod elektrike. V CTP seveda električne energije ne proizvajajo, jo pa dobijo in razdeljujejo: 24 ur na dan in 365 dni na leto. Centralna transformatorska postaja je stara 30 let. Prvi — vzhodni del je bil postavljen leta 1952, ko je bil postavljen tudi daljnovod 110 kV HE Dravograd—Železarna Ravne. S transformatorjem 10 MVA in stikališčem 5kV je bila to moderna industrijska transformatorska postaja — tipizirana za črno metalurgijo Jugoslavije. Prvo razširitev je doživela že 10 let kasneje: za napajanje novih elektro obločnih peči 25 t in obeh 40 t, valjarne in ostalih obratov so bile postavljene nove transformacijske zmogljivosti: trije transformatorji po 20 MVA moči ter stikališče 20 kV. Takrat smo bili prepričani, da bodo zmogljivoosti za to generacijo zadoščale. Toda že prve elektroenergetske študije za modernizacijo jeklarne, kovačnice in za ostale novogradnje so pokazale, da razvoj železarne ne teče po nekdanjih predvidevanjih: idejni projekt za razširitev centralne transformatorske postaje iz leta 1975 je poleg modernizacije postaje predvideval tudi njeno širitev. Idejni projekt, kakor tudi glavni projekt modernizacije CTP je izdelal IBE Elektropro-jekt, Ljubljana — delovna skupina Slovenj Gradec. Projekt je predvidel razširitev stikališča 110 kV, dvig oz. zamenjavo dovoda 110 kV daljnovoda, postavitev novega transformatorja 40 MVA, zamenjavo vseh zaščitnih in komandnih naprav ter obnovo starega stikališča 5 kV. Skupna transformacijska zmogljivost postaje bi naj bila: 40 MVA + 3 X 20 MVA + + 10 MVA = 110 MVA. V tej številki so skrite tako potrebne rezerve, kakor tudi pokrivanje potreb železarne tja do preloma stoletja in še dalje. Projekt razširitve in modernizacije CTP je bil zasnovan tako, da je bilo mogoče vsa dela opraviti med obratovanjem transformatorske postaje. To izjemno zahtevo je bilo težje izvesti kot pa predvideti. Gradbena dela, ki jih je izvajal Stavbenik Prevalje, so potekala v neposredni bližini visoke napetosti, daljnovodni portal, visok 28 m, je Hi-dromontaža postavila za praznik dela, 1. maja 1981. Najtežji tovor, ki je kdaj prispel v železarno — 40 MVA transformator Rade Končarja, težak 61 t — je Hidromontaža postavila na svoje mesto 13. avgusta 1980. Elektromontažna dela so izvedli hišni elektrikarji pod vodstvom delovodje Maksa Savca, ki imajo tudi sicer na skrbi obratovanje transformatorskih postaj in visokonapetostnih naprav. Elektromontažna dela so potekala tri leta in so po svoji zahtevnosti enkraten podvig. Brez prekinitve obratovanja je bilo potrebno demontirati staro, namestiti novo, novo preizkusiti in dati v pogon. Bile so potrebne improvizacije, trezna presoja in dobri živci, saj smo se vsi sodelujoči zavedali, da pri tem delu ne sme biti ene same najmanjše napake: tako zaradi varnosti delavcev, ki so dela opravljali, kakor tudi zaradi neprekinjenega obratovanja železarne. V teh treh letih ni nihče v proizvodnih obratih čutil, da modernizacija centralne transformator- Glavni komandni prostor v CTP Centralna transformatorska postaja železarne -obnovljena in razširjena V dnevih, ko mnogo govorimo o energiji — predvsem o njenem pomanjkanju in o njeni smotrni rabi, so bile opravljene zadnje formalnosti za normalno obratovanje obnovljene in razširjene centralne transformatorske postaje železarne. Med elektrikarji je CTP pojem, ki pove, da se od tod napajajo z električ- no energijo vsi porabniki: od največje elektro obločne peči v topilnici z močjo 12.500 kW do najmanjše fotocelice ali mikroelektronskega vezja, ki potrebuje za svoje delo moč, ki je manjša od 0,001 W. Ostali delavci železarne poznajo CTP kot mesto, kjer dajo električno energijo ali pa jo vzamejo. Prvi vedo: če v CTP zmanjka električne StikaMče 110 kV v CTP ske postaje pomeni poseg v njihov del elektroenergetskega ožilja, kakor tudi ni slutil, da je njihova proizvodnja bila dostikrat odvisna od tega, ali bo vsaka od desettisoč žic razklenjena in ponovno priklopljena v pravem zaporedju in na pravem mestu. Vsak remont na obločnih pečeh in v valjarni je bil izkoriščen za delo, na napravah ostalih obratov pa se je delalo za državne praznike, ko vzdrževalci opravljajo posle, ki jih med rednim obratovanjem ni mogoče postoriti. Danes je centralna transformatorska postaja obnovljena, razširjena, tehniško pregledana (republiški elektroenergetski inšpektor ni na opravljena dela imel niti ene pripombe) — je prava lepotica in bi lahko brez sramu obratovala v kateremkoli delu razvitega sveta. Najsodobnejše zaščitne, merilne, signalne in komandne naprave omogočajo stikalcu zanesljiv pregled nad pretokom električne energije in nad stanjem naprav, ki ta pretok opravljajo. Iskra, ASEA, Siemens so bili dobavitelji te opreme. Najekonomičnejše razdeljevanje električne energije vodi računalnik, porabo električne energije pa bo že v kratkem registrirala mikroprocesorska zapisovalna naprava. Za točen čas zapisa porabe električne energije skrbi elektronska ura, krmiljena s pomočjo radijskih valov, ki kaže čas s točnostjo 10-16. Z obnovljeno in razširjeno centralno transformatorsko postajo smo dosegli zahtevano obratovalno zanesljivost naših elektroenergetskih naprav. Te nam omogočajo tudi varno in ekonomično distribucijo ter vodenje porabe električ- ne energije (letno porabimo prek 200,000.000 kWh), zmogljivosti smo povečali in pripravili prenos električne energije do novih porabnikov pri vakuumskih napravah, pri EPŽ, v livarni posebne litine, v kovačnici, itd. Obnova in razširitev ni bila opravljena pravočasno le zaradi novih porabnikov električne energije, ki bodo pričeli obratovati v železarni v prihodnjem in v prihodnjih letih, ampak je bila dovršena v pravem trenutku tudi glede na zahtevo današnjega časa po ekonomičnosti porabe te energije. Tej zahtevi je sodobna prenosna elektroenergetska oprema potreben pogoj, smotrno porabo in izrabo električne energije pa lahko zagotavlja le njen neposredni porabnik, ki mora voditi proizvodni proces tako z vidika največje produktivnosti in kvalitete, kakor tudi z vidika najmanjše porabe. Nove naprave in nove zmogljivosti so v naši osrednji transformatorski postaji pričele obratovati postopoma, kot so jih pač elektrikarji oživljali in jih dajali v obratovanje. Ni bilo svečanih trenutkov z govori in godbo, zato pa je bilo dovolj zadovoljstva ob vsakem uspešno opravljenem delu, ko smo doživ-Ijali, kako po štiriletnih pripravah in po triletni montaži rastejo naprave k svoji vedno bolj dovršeni obliki. Dobro opravljeno delo ni le zadovoljstvo za one, ki so to delo opravili, je tudi zagotovilo, da smo ob začetku obratovanja teh naprav storili, kar se je največ dalo storiti za njih zanesljivo in dobro obratovanje. Janez Bratina, dipl. inž. POSVETOVANJE STROKOVNJAKOV ČRNE IN BARVNE METALURGIJE TER LIVARSTVA SLOVENIJE Kot vsatko leto je tudi letos organiziral Metalurški inštitut Ljubljana strokovno posvetovanje slovenskih metalurgov, ki je bilo 7. in 8. oktobra in je bilo že trideseto po vrsti, čeprav pomeni trideseta obletnica pomemben jubilej, proslavljanju na bilo namenjeno prav nič besed in časa ter je bilo posvetovanje od začetka do konca delovno. Delovno je bilo tako po vsebini kot po prisotnosti, saj je bilo oba dni v dvorani vedno nad 70 poslušalcev in razpravljalcev. Prvi dan je bil v celoti namenjen posvetovanju z naslovom »Usmeritev metalurške proizvodnje v Sloveniji in potrebe predelovalne industrije«. Vseh 16 predavanj, izvlečke katerih je podalo 13 predavateljev, je bilo podrejeno želeni tematiki in usklajeno z naslovom. Tudi sestava predavateljev, saj jih je bilo 5 iz delovnih organizacij zelo pomembnih uporabnikov, je bila v duhu naslova. Med prisotnimi je bila približno tretjina predstavnikov porabnikov in razprava je pokazala, da je bil dosežen namen strokovnega posvetovanja, ki ga naj bi naslov odrejal; pritegniti k posvetu čim več predstavnikov ^ predelovalne industrije. Pričakovali smo, da bo v referatih in v razpravi padlo več kritičnih besed na račun dela in predvsem kvalitetnih dosežkov v slovenski metalurgiji. Ocene stanja so bile objektivne. Menim, da je posebno pozitivno, da so bila prisotna prizadevanja, da bi se v skupnem raziskovalnem delu in sodelovanju med proizva- jalci doseglo tisto, kar uporabnik potrebuje kot vložek za svoje uspešno delo. Vsa predavanja so natisnjena v knjigi, katero si lahko zainteresirani naroče na Metalurškem inštitutu. Strokovno posvetovanje je uspelo po udeležbi in vsebini, če-pravje bilo v sredstvih javnega obveščanja o njem vnaprej le malo objavljeno. V času priprav je bilo veliko storjenega, da bi bilo posvetovanje aktualno in to je gotovo doseženo, s tem da je bilo namenjeno predvsem uporabnikom metalurških proizvodov. Vsebina predavanj in udeležba pa blaži napako, ki je v tem, da je bilo premalo objavljeno in ni razvidno iz vabila oziroma iz programa znanstveno-tehnološkega posveta, ker manjka naslov, da je posvetovanje namenjeno usmeritvi metalurške proizvodnje za potrebe nadaljnje predelave. Drugi dan je bil namenjen jav-ni^ razpravi o raziskovalnih dosežkih v obdobju 1980/1981 in novih nalogah za leto 1983. Organizator je v posebni knjižici, razdeljeni vsem udeležencem, dal pisni material za program dela drugega dne. V obravnavanem obdobju 1980/1981 je bilo v teku 90 raziskav, katerih potek in rezultati dela so bili podani v 69 elaboratih in 5 izvedenskih poročilih, 16 raziskovalnih nalog pa je bilo ob pričetku letošnjega leta še nedokončanih. Iz pregleda vrednotenja raziskovalnega dela izhaja, da je vrsta rezultatov že prenesena v proizvodnjo in po- meni nove proizvode, nadomestitev uvoza, zanesljivejšo kvaliteto,^ izboljšanje produktivnosti, nižje proizvodne stroške, sigur-nejšo proizvodnjo za izvoz in skratka, inovacijske dosežke, ki so zelo pomembni za uspešno metalurško proizvodnjo. Nekatere raziskave so pripeljale do spoznanj, ki so pomembna tako s teoretičnega vidika kot s praktičnega, saj bodo ob nadaljnji potrebi ali interesu uporabnikov lahko uporabna tudi za neposredno proizvodnjo. Nova spoznanja so preverjena tudi tako, da so predstavljena širši strokovni javnosti z objavo y strokovnih časopisih doma in na tujem ter s predavanji doma in tudi na tujem. Tako so imeli slovenski metalurgi raziskovalci v obravnavanem obdobju doma blizu 60 predavanj in 8 v tujini. V domačih strokovnih revijah so objavili 53 člankov in 12 tudi v tujih. Pri vrednotenju raziskovalnih dosežkov, ki jih torej ni malo, vendarle nekaj pogrešam. Vsi raziskovalni rezultati, ki so preneseni v proizvodnjo, predstavljajo tudi neki ekonomski učinek, ki se ga da izraziti v številkah. že nekaj let nazaj je bilo vsaj za del izvršenih raziskav podano tudi, kaj prenos raziskovalnega dosežka v proizvodnjo pomeni vrednostno. Namesto da bi bilo vse več prikaza vrednosti, so letos pri pregledu vrednotenja raziskovalnega dela številke v celoti izostale. Tako je v knjižici in tako je bilo tudi na po- sterjih, ki so s prikazom raziskovalnih dosežkov posameznih nalog popestrili letošnjo podobo dvorane, kjer je posvet potekal in predstavljajo novo obliko prikazovanja rezultatov, ki 3e vzpodbudila živahno razpravo o raziskovalnem delu. Dopoldanski del posveta je bil namenjen javni razpravi o raziskovalnem programu za leto 1983. Kar je bilo v javni razpravi letos posebno hvale vredno je to, da za obravnavo predlogov raziskovalnih nalog za leto 1983 ni zmanjkovalo časa. Predlog je že rezultat prejšnjih razprav in. selekcije na strokovnih komisijah. Pripombe in spreminjevalni predlogi ter posamezne dopolnitve, ki so sledile v razpravi poročilom vodij projekta in programov, pa zahtevajo nekatere uskladitve in spremembe predlaganega programa raziskovalnih nalog za prihodnje leto. Kot je to že v navadi, se ob koncu takih posvetov sprejemajo zaključki in sklepi, tako je bilo tudi pri letošnjem znanstveno-tehnološkem posvetu slovenskih metalurgov. Želimo samo, da bi bili vsi sklepi in zaključki tudi realizirani in bi dosežki znanstveno raziskovalnega dela predstavljali močno podporo kvalitetnemu napredku tekoče proizvodnje v slovenskih metalurških podjetjih in osnovo nadaljnjemu razvoju, da bi lahko čim bolje pokrivali kvalitetne zahteve predelovalne industrije. Milan Marolt KERAMIČNA VLAKNA ZA TOPLOTNO IZOLACIJO PRI VISOKIH TEMPERATURAH V času energetske krize, ko se vedno bolj zavedamo vrednosti energetskih medijev, iščemo prihranek v dobri izolativnosti. Tako se danes vsak graditelj individualne stanovanjske hiše prej posvetuje in odloča za takšne gradbene materiale in izvedbo, ki mu bodo prinesli najboljše ali vsaj optimalne rezultate izolativnosti. lane običajno tri variante obdelave zunanjih zidov z izračuni »k« faktorja za posamezno izvedbo. Izvedba zunanjih zidov je različna glede na različne materiale, ki se bodo uporabili. Za Katero varianto se bomo odločili, j'e °°' visno od graditelja samega, paziti pa moramo, da bo faktor »k« čim nižji (pod 0,5). Vlakna, ki pomagajo varčevati S toplotno izolacijo gradbenega objekta je mišljena sposobnost tega objekta oziroma konstrukcije, da v določeni meri prepreči toplotne izgube. Toplotna izolacija gradbenega objekta je okarakterizirana s koeficientom prehoda toplote »k«, merjeno v kcal/mJ.h.°C oziroma s toplotnim odporom »R« tega objekta. JUS standard od leta 1980 predpisuje, da projekti stavb morajo vsebovati izračun koeficienta prehoda toplote »k«. V projektu so tako obde- V industriji, kjer imamo v pečeh Visoke temperature, je dobra izolacija zelo pomembna. Prenos toplote š kon-vekcijo in sevanjem je zelo velik Prl obzidavah s korundnimi nabojnimi masami in termobetoni. Ti materiali i®3' jo visoko toplotno prevodno števil0 »lambda« (kcal/m.h.°C). Toplotne iz' gube bi bile zelo visoke, zato mora®0 izvesti dobro izolacijo. V svetu že dobrih 10 let uporabljaj0 za izolacijo pri visokih temperaturah keramično vlakno TRITON KAO-WOOL. Ta ognjevzdržni material je praktično nezgorljiv in ima vsestransko uporabo: za izolacijo v industrijskih pečeh, pri varjenju, toplotni obdelavi, v avi-onskih konstrukcijah in gospodinjstvu. Uporabljamo ga lahko do temperature 1260° C, pri čemer nastajajo minimalne fizične spremembe, in to celo pri višjih temperaturah. Triton kaowool proizvajajo po licenci v Angliji. Proizvajalec je specialno opremljena firma »Morganite Ceramic Fibres« Ltd. Nesto, Chessire je začela prva v Evropi s proizvodnjo tega materiala že leta 1967. 60 % združenja je lastništvo firme The Morganite Crucilde Co. Ltd London, 40 % pa ameriške firme The Babcock & Wilcox Company, New York. Firma Babcock je izumitelj in prvi proizvajalec^ tega izolacijskega materiala v . TRITON KAOWOOL je alumo-si-likatni material, ki vsebuje 45 % aluminija in 52% silicija. Dolžina posameznih vlaken znaša do 25 cm (10") poprečni premer vlaken pa 2,8 mikrona (0,00011"). Ta izredno dolga vlakna so med seboj prepletena tako, da dajo temu materialu moč, elastičnost, odpornost na vibracije in fizično stabilnost. Material ne vsebuje organskega veziva, zato so vse navedene lastnosti obstojne pri vseh delovnih temperaturah. Material je zelo raztegljiv, lahko se modelira in reže in je tako uporaben v vseh potrebnih oblikah, kjer obdrži svojo elastičnost tudi pri daljši uporabi. Gledano s kemične strani so vlakna izredno obstojna. Občutljiva so na delovanje fosfornih in hidroflorovih kislin ter na delovanje močnih alkalij. Keramična vlakna ne vsebujejo vode niti ne spremenijo lastnosti ob prisotnosti vode. Odsotnost organskih veziv v materialu pomeni, da ta ne morejo vplivati na atmosfero v peči. Zaradi vseh navedenih lastnosti je triton kaowool uporaben povsod, kjer imamo opraviti z visokimi temperaturami. Tako ga uporabljamo za zapolnitev dilatacijskih fug, za oblaganje in izolacijo vrat in pokrovov peči, za izolacijo stropov in vročih površin ind. peči, za izolacijo kotlov, parnih turbin itd. Triton kaowool je zelo slab prevodnik toplote. Toplotna prevodnost se giblje v mejah med 0,04 do 0,17 kcal/m.h.°C v odvisnosti od gostote, ki znaša od 50—90 kg/m5. Oblika in dimenzije so različne. Triton kaowool papir proizvajajo v dveh oblikah; z organskim vezivom in brez njega. Papir uporabljamo v glavnem za oblaganje, za dilatacijske fuge, kot predmet za razstavljanje dveh različnih ognjevzdržnih materialov, pri bron-ziranju in termični obdelavi. Nadaljnje oblike kaowoola so vlakna, trakovi, pokrivači, plošče. Uporaba vseh oblik je zelo enostavna in hitra, ker ne potrebuje časa za sušenje. Do sedaj smo ta visokovredni izolacijski material uvažali. Pričakujemo pa kmalu podoben domač izolacijski material od »Termike«. Viljem Irman, inž., Tozd SGV STALIŠČA PREDSEDSTVA 0K SZDL Cevi za odpraševalno napravo v jeklolivarni ZAPOSLOVANJE Predsedstvo občinske konference SZDL Ravne je na svoji 38. seji sprejelo naslednje sklepe: 1. Uresničevanje planskih in družbeno dogovorjenih ciljev na področju zaposlovanja in kadrovske politike zahteva aktivno vlogo družbenopolitičnih organizacij na tem področju. Pri tem se moramo zavzemati predvsem za dvig produktivnosti in uveljavljanje kakovostnega gospodarjenja, na tej osnovi pa spreminjati strukturo gospodarstva in razvoj družbenoekonomskih odnosov na področju zaposlovanja. Zato morajo delavci v združenem delu obravnavati to področje predvsem z vidika gospodarske in razvojne politike v okviru srednjeročnih in letnih planov. Pri tem je treba zaostriti zahtevo po sočasnem planiranju kadrov, usmerjanju mladih in zaposlenih v izobraževanju, štipendiranje in zaposlovanje. 2. Prednostna usmeritev v proizvodnjo hrane in bistveno spremenjeni pogoji zaposlovanja zahtevajo, da pospešeno razvijamo kmetijsko dejavnost in družbenoekonomske odnose na vasi, ki bodo stimulirali mlade za vključevanje v to dejavnost. Velike možnosti za večje zaposlovanje v naši občini so v razvoju drobnega gospodarstva, samostojnega osebnega dela in razvoju storitvenih dejavnosti. Zato je treba preveriti obstoječe, izdelati pa tudi nove rešitve za izvajanje družbenega dogovora o razvoju drobnega gospodarstva. Pri tem se morajo angažirati IS SO, medobčinska gospodarska zbornica in obrtno združenje. 3. Pri reševanju zaposlovanja in zagotavljanju socialne varnosti zlasti mladim moramo z neposredno politično akcijo usmeriti svoja prizadevanja na naslednja področja: — pogoje za večjo produktivnost dela in zaposlovanje mladih je treba ustvariti s prerazporeditvijo delovnega časa in podaljšanjem obratovalnega časa oz. uvajanjem večizmenskega deia (kjer so ekonomske oz. proizvodne možnosti) — posebno pozornost je treba posvetiti vsem oblikam dopolnilnega dela, ki ga je v naši občini vse preveč in se v vseh konkretnih temeljnih sredinah boriti za omejevanje in odpravljanje takih oblik dela. — s konkretno analizo je potrebno ugotoviti upravičenost številnega nadurnega dela in predvideti opravljanje tega dela z rednimi zaposlitvami. 4. Pojavlja se zaprtost OZD in izkoriščanje monopola delavcev na posameznih, zlasti strokovnih področjih, kar se kaže v dopolnilnem in nadurnem delu. Družbeni pravobranilec samoupravljanja naj celovito preuči razsežnost in kvaliteto ter družbeno smotrnost takega dela. GOSPODARSTVO 1. Kljub izrednim prizadevanjem gospodarskih OZD, predvsem večjih kot so: Železarna Ravne in Rudnik Mežica ter usklajenim aktivnostim izvršnega svetu skupščine občine in koordinacijskega odbora za stabilizacijo so gospodarski rezultati, zlasti rezultati fizičnega obsega proizvodnje v I. polletju letošnjega leta v naši občini zaskrbljujoči. To dokazujejo tudi indeksni kazalci in primerjava med njimi, zlasti če primerjamo fizično proizvodnjo, število zaposlenih in dosežene finančne rezultate ter rast porabljenih sredstev za splošno, skupno in osebno porabo. Zato predsedstvo meni, da je nujno potrebno še več pozornosti posvetiti in vsa prizadevanja usmeriti v vseh naših OZD s področja gospodarstva za večjo rast fizične proizvodnje, dvig produk- tivnosti dela ter zaposlovanje na tistih delovnih mestih, ki neposredna vplivajo na kakovostne dejavnike gospodarjenja. 2. Predsedstvo predlaga glede na prikazano tabelo rast porabljenih sredstev zboru združenega dela, da prek koordinacijskega odbora za stabilizacijo preveri utemeljenost postavke št. 6 — dnevnice in prevozni stroški za službena potovanja v tujino. Zlasti je potrebno izdelati analizo OZD, ki so porabila ta sredstva, in ugotoviti njihove izvozne rezultate. Prav tako bi bilo potrebno v tej tabeli prikazati porast sredstev, . V vsaki OO ZK je treba sproti analizirati realizacijo planskih nalog in ugotoviti, zakaj je prišlo do fizičnega pada proizvodnje. . OO ZK naj ocenijo iizvozna prizadevanja v letošnjem letu. Breme izvoza morajo prevzeti vsi, ki imajo za to kakršnekoli možnosti. • OK ZKS Ravne opozori CK ZKS na težave, ki jih ima Rudnik Mežica s planom SISEOT-a in Železarna Ravne z doseganjem plana izvoza zaradi izpada električne energije. • Ob koncu leta ne sme biti v nobeni delovni organizaciji kršitelja pri OD. • Člani ZK, ki delajo v TOZD Lesne Slovenj Gradec, morajo realno oceniti možnosti sanacijskega programa »izgubašev« in dati pobudo, da pride do sanacije, ki bo upoštevala socialno namenjenih za reklamo, in 'ugotoviti upravičenost porabe teh sredstev. 3. Predsedstvo OK SZDL soglaša z ukrepi, navedenimi v gradivu za to točko dnevnega reda, in predlaga, da jih zbor združenega dela sprejme, predvsem pa, da se zavzema za izvajanje in polno odgovornost pri izvajanju stališč in sklepov zbora združenega dela v konkretnih temeljnih sredinah. (Vir: stališča predsedstva OK SZDL Ravne o uresničevanju letnih načrtov zaposlovanja in rezultatih gospodarjenja v 1. polletju 1982 OZD) varnost vseh delavcev, ne le tozda v izgubi. • Člani OO ZK so odgovorni, da na svojih sestankih spregovorijo o problemih, s katerimi se srečujejo v delovnem okolju. Posebno moramo izpostaviti odgovornost vsakega posameznika na njegovem delovnem mestu (ODGOVORNOST IMA PRIIMEK IN IME). . Komunisti v samoupravnih organih in delavskih kontrolah morajo oceniti koristnost in upravičenost službenih potovanj v tujino. • Oskrba v naši občini še ni kritična, potrebno pa je stalno spremljanje in sprotno obveščanje IS SO Ravne, pa tudi inšpekcijskih služb, da ne bi prišlo do nepravilnosti ali celo ogrožanja družbene imovine in posameznikov (bencin). Priprava na zimsko ogrevanje je dobra, a SKLEPI 6. SEJE OBČINSKE KONFERENCE ZKS RAVNE 28. 9.1982 mšmm še pomanjkljiva, zato bi se morali povsod, kjer je to možno, oskrbeti tudi z zalogami na trda goriva. Člani ZK morajo objektivno delovati v vseh sredinah, saj se s problemom oskrbe v naših republikah srečujemo že celo leto. Pravočasno je treba obveščati predsednika IS SO, pravočasno pa mora biti tudi samokontrola ob nepravilnostih, opozarjanje nanje je nujno. • Konferenca zahteva, da se objavijo ugotovitve v zvezi z in- formacijo TV Ljubljana o kršitvi cen za krožne žage — problem zadeva tozd Industrijski noži in Komercialo Železarne Ravne. • Odgovorno in odločno moramo zastaviti nadaljnji razvoj kmetijstva v naši regiji. Do konca leta je treba organizirati razvojno službo oz. pospeševalno službo v okviru DO, ki bi usmerjala proizvodnjo v obeh sektorjih. (Vir: Informacije OK ZKS Ravne, št. 8) Odgovornost ima ime in priimek Po 3. seji CK ZKS in 3. seji CK ZKJ se je takoj sestal komite OK ZKS Ravne, za njim pa osnovne organizacije ZK po delovnih organizacijah. V smernice osnovnim organizacijam je komite zapisal, da morajo biti sklepi konkretni, da bo mogoče preverjati in ugotavljati odgovornost za njihovo uresničevanje. Vsak član partije mora dati vse od sebe, opraviti pa je treba s tistimi, ki so »za« le načelno, potem pa se »skrijejo v sivini kolektivne odgovornosti.« Komunisti ne smejo dovoliti črno-belih obravnav stanja, s svojim delom in osebnim zgledom morajo biti vodilo drugim. »Moralni lik komunista (kaj dela, kako se obnaša in koliko prispeva) mora biti v središču naše ocene.« Prihodnje leto bo morda še težje, zato naj se vsakdo zaveda, da je izvoz glavna naloga. Organizirano se je treba pripraviti na še težje razmere (oskrba z repromaterialom in energijo); zaostriti odgovornost, a ne kampanjsko, vendar odločno in dosledno, da bo postalo nekaj normalnega tudi, če bo moral kdo odstopiti. Zmanjšati vse vrste porabe ni lahka naloga, a je dolžnost komunistov, da se potrudijo. Forumskega dela mora biti vse manj, zato pa vse več neposrednih stikov. V JEKLOLIVARNI ODGOVORNOST ŽE DOBILA IME IN PRIIMEK V jeldolivarni se je glede na smernice najprej sestal sekretariat in razmere v svojem tozdu ocenil tako: »Ravnatelj tozda pri analizi rezultatov izvoza še vedno opozarja, da niso vsi v tozdu dovolj dosledni pri uresničevanju izvoza. Danes moramo razčistiti, in to mora veljati tudi v prihodnje na vseh področjih — kdo je tisti, ki ne dela izvoza. Delavec v proizvodnji prav gotovo ne. Če pa je ta tisti, potem ni- odpraviti vsako familiarnost in oportunizem. Odgovornost ima svoj priimek in ime. Samo tako se lahko lotimo kritike in samokritike, s kritizerstvom pa moramo prenehati, saj ne daje pravih rezultatov, temveč omogoča, da se vsakdo poslužuje pregovora »napad je najboljša obramba«. To velja tudi za najodgovornejše družbenopolitične delavce, ki že 10 let in več veliko govorijo toliko v vseh dejavnostih tudi zmanjšajmo. V jeklolivarni se poslovni rezultati iz leta v leto izboljšujejo, vendar kot slabost ugotavljamo naslednje: imamo akcijski načrt, znani so nosilci posameznih nalog, rezultati po tretjem kvartalu pa kažejo, da cilji niso bili realni na posameznih področjih (vsi nosilci pa so jih sprejeli kot svoje obveznosti) oz. ni bilo ustrezne aktivnosti pri vsakem nosilcu. Danes večina njih niti ne ve, razen da bi morali zmanjšati materialne stroške in izmeček, kako to storiti oz. zakaj cilji niso doseženi. Tudi na tem področju moramo odgovornost imenovati s priimkom in imenom in od vodij oddelkov zahtevati, da so v celoti odgovorni za ekonomičnost dela v svojih oddelkih. Kdor tega noče ali nima časa, ker se mora ukvarjati z drobnarijami, naj odstopi ali pa delo organizira tako, da se ne bo izgubljal v drobnjakarstvu, zato je treba veČ odgovornosti zahtevati tudi od delovodij.« V razpravi so člani podprli oceno sekretariata in dodali še svoje: Ni za vse težave kriva slaba preskrba z energijo in repromaterialom, ampak je v resnici premalo pridnega in dobrega dela. Ne smemo dopuščati uveljavitve načela — s čim manj dela doseči čim višji OD. Tudi v bazi smo črni, a kdo nam garantira, da bodo »šparali« na vrhu, če bomo mi delali najbolje, kolikor moremo? Nikoli ne ugotavljamo, kaj smo naredili, vedno samo, kaj bomo, kaj moramo, kaj naj bi — stanje pa imamo. Pa se pogovarjajmo o priimkih, ne spet načelno in se vprašajmo — ali imamo analizo, zakaj prejšnji mesec (september) ni šlo po planu? Imamo. V čistilnici na primer ni bil dosežen plan. Ce moramo ugotavljati odgovornost, potem je treba povedati, da je potemtakem vodja čistilnice kriv za to. Tako se pogovarjajmo, drugače nima smisla, saj zopet zapademo v kritizerstvo m splošnost. Jeklarji so dali veliko analiznega škarta. Se je kdo pogovarjal z njimi, zakaj? Če pa ne dosežemo plana, ne izpolnimo naročil tujemu kupcu, se ne omenja jeklarna, ampak smo krivi mi- Težko je kar naenkrat odkrito govoriti, kdo je kriv za kaj, ne upamo si. Vendar ne pozabimo — imena so na vrhu, pa tudi zelo spodaj so. Ravno komunisti v jeklolivarni pa so prvi dokazali, da se da govoriti odkrito. SKROMEN IZVOZ ORODJARJEV Komunisti v orodjarni so osrednjo pozornost namenili proizvodnji. Na dnevnem redu so imeli uresničevanje planov, izvoz, porabo ustvarjenega dohodka, spoštovanje samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov in zakonskih obveznosti. Pri izvozu imajo skromen delež, saj so letos zanj imeli samo 6 ton. Za prihodnje leto bodo načrtovali več, pa tudi od komerciale pričakujejo, da se bo bolj trudila za pridobivanje naročil na konvertibilnem trgu. Orodjarji si ne pulijo las zaradi nedoseženih planov. V zadnjih treh mesecih bodo nadoknadili v devetih mesecih izpadlo proizvodnjo 150 ton, realizacija planov za srednjeročno obdobje pa bo zaključena že leto prej. Zaosta- jajo pa pri interni proizvodnji, zato da bi izpolnili plan. V prihodnje veliko pričakujejo od novih delovnih skupin, saj jih ne nameravajo sestaviti po poklicih, ampak po delovnem procesu. Tako kot nekaterim drugim tozdom jim manjka življenjskega prostora ■ nimajo svojih pisarn in ustreznih prostorov za sestanke, ne vedo, kje bodo imeli garderobo delavci, ki jih nameravajo še zaposliti. Sami dajo ves denar za amortizacijo (nakup novih strojev), tako jim za to ureditev nič ne ostane. Slabe volje pa so še zato, ker niti za osnovni razvoj (strojni park) nimajo sami dovolj denarja, še zlasti ne, da bi dosegli cilj — imeti univerzalno orodjarno. Zlatka Strgar KAKOR SE DELA LOTIŠ, TAKO SE TI ODSEDA Pestrost mamo v redu organizacije dela,, saj verjetno delavci lahko delajo le tisto, kar od delovodij dobijo. Ob takšnem nadaljnjem analiziranju moramo priti do krivca. Temu pa ni potrebno več samo obljubljati »nagrade«, ampak je potrebno kršitev ugotoviti in ukrepati, tako da s svojimi privatnimi interesi ne bo ogrožal družbenih. Če tega ne bo naredil ravnatelj, potem mora OO ZK oceniti njegov odnos do izvoza. To pa bo v nekaterih sredinah zahtevalo tudi kadrovske spremembe, kjer moramo odpraviti vsako familiarnost in oportunizem. Danes ugotavljamo, da so kapacitete neke panoge izkoriščene le za eno tre- tjino, jutri pa gradimo dodatne iste kapacitete, v isti sapi pa se zavzemamo za zmanjšanje investicij. Ko pa se sprejme kak ukrep, velja ta linearno za vse (spet za tiste, ki se ne znajdejo drugače). Takih primerov je veliko, skrajni čas pa je, da stabilizacijo v Jugoslaviji zastavimo dolgoročno, povemo koliko smo »zapufani«, kdo in zakaj se je »zapufal«, potem pa naravnamo ukrepe tako, da jih bomo enotno rešili. Namesto da se na kongresih zavzemamo za zmanjševanje administracije (vsak dan pa si izmišljamo novo), je bolj učinkovito, da se res zmenimo, za koliko jo je treba zmanjšati in jo za Lani, ko so jeklarja dosegli plan, so tulile sirene in hitela smo sporočiti vest vsej Sloveniji. Letos morda ne bo siren, ker so nas prizadele redukcije, občasno pomanjkanje nekaterih vrst le-gur in slab vložek. In k temu na rob še naš odnos do dela. Že konec avgusta je ravnatelj tozda Jeklarne ugotavljal: »Delavcev ne smeš več na nič opozoriti niti jim odrediti dela, ker menijo, da delo in tehnologija tudi spadata v samoupravljanje oz. svoje interese (izmikanje delu) skušajo podpreti s samoupravljanjem. V jeklarni lahko na vsakem koraku vidimo nenormalen odnos do dela in proizvodnih sredstev. Poškodovani so stroji, polomljene ograje, pogoste so kraje, razmetavanje dragih in uvoženih legur je že običajen pojav. Ni zagnanosti. Za nekajminutne zastoje se nihče ne sekira.« Kaj je taki izjavi sploh še treba dodati? Morda to, da bi nemara sociološka raziskava prišla do istih ugotovitev le da na znanstveni podlagi. V nekem tozdu so mi trije delavci na zastavljeno vprašanje, kaj jih najbolj tare, odgovorili: — kdaj bo ura dve — kdaj bo petnajsti — kdaj bo Merx dal boljše malice. Stvar je možno vzeti kot šalo, pa tudi v resen razmislek. Pa še dva drobca iz mozaik3 slabe discipline. — V poročilu dežurnega tovarne beremo: v času dežurstva sem vse tozde dvakrat obhodil in ugotovil, da se do 12.30 dela normalno, nato pa začno delavci odhajati domov brez dovolilnic ali ... do okvare na tehtnici v jeklarni je prišlo, ker so se delavci igrali z gumbi na armaturni plošči... še dosti podobnih in hujših pri" merov bi se dalo našteti, vendar nikoli ni vse samo črno. Pri nas je tudi pridno delo. Zakaj bi sicer nekateri dobivali uradna m neuradna priznanja, le da se morda premalo zgledujemo P° teh, še posebej tedaj ne, ko norčije in lenoba najbolj skušata roke in glavo. Mogoče pa komu dobra beseda več da, kot pa če ga aboniramo pri disciplinski komisiji, kajti pozabiti ne smerno, da čas in razmere terjajo pridnost slehernika izmed nas. In v tem času se zde pravšnje pre-proste besede enega izmed naših sekretarjev OO ZK, ki je rekel: »Dajmo, fantje, vsak naj mal° bolj poprime, boste videli, da bo šlo. Ni vrag, da ne bi, P®' primimo, pa bo!« če take besede prav čujemo, potem gotovo ču-jemo tudi še sirene za pridnost. Z. Strga*1 glasilo mladih delavcev železarne ravne vi i priloga informativnega fužinarja Leto IX Ravne na Koroškem, 15. novembra 1982 Problemsko-volilna konferenca OK ZSMS Ravne Nadaljevati začeto delo Mladi občine Ravne na Koroškem smo se zbrali, da bi ocenili svoje dosedanje delo in si začrtali smernice za naprej. Izvodili pa smo tudi novo vodstvo — POK ZSMS Ravne. Predsednik OK ZSMS Ravne je uvodoma dejal: »Mladinska organizacija je ob izpolnjevanju programskih nalog, določenih na kongresu ZSMS in ZSMJ, usmerila svoje dejavnosti k najpomembnejšim vprašanjem družbenega položaja, organiziranosti in delovanju mladega rodu in izvajanju politike gospodarske stabilizacije, k nadaljnjemu razvoju sistema socialističnega samoupravljanja in samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, h krepitvi družbenoekonomskega položaja mladih, graditvi delegatskega sistema in večji udeležbi mladih k nadaljnji re- Vestno delo St. 11 »Mladi fužinar« izhaja kot mesečna priloga Informativnega fužinarja. Uredniški odbor: Peter Metulj, Irma Fajmut, Barbara Sušnik, Marjana Kjorpenčev in Silvo Jaš, ki odgovarja tudi za vsebino »Mladega fužinarja« formi vzgoje in izobraževanja, idejnopolitičnemu in marksističnemu usposabljanju, razvijanju prostovoljnega mladinskega dela, h krepitvi sistema SLO in DS, gojenju revolucionarnih tradicij, h krepitvi bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti. ZSM je posvetila posebno pozornost uresničevanju pobude tovariša Tita o izboljšanju kolektivnega dela, odločanju in odgovornosti.« Končal pa je z mislijo: »Kritično in samokritično pretehtavanje angažiranosti ZSM v vsaki osnovni celici naše organiziranosti je pogoj za premostitev slabosti in napak in pogoj za nadaljevanje nepretrgane akcije ZSM za uresničevanje njene vloge in odgovornosti pri razvoju socialistične samoupravne družbe.« 11. KONGRESU ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE, NOVO MESTO Mladi fužinarji železarne Ravne pozdravljajo kongres slovenske mladine in mu želimo uspešno delo. Pričakujemo, da bodo sklepi 11. kongresa ZSMS še bolj utrdili položaj mladega človeka, hkrati pa mu naložili še večjo odgovornost pri izgrajevanju našega samoupravnega socialističnega in delegatskega sistema. Zavedamo se težkega gospodarskega in političnega položaja in bomo z lastnim delom prispevali k razrešitvi nastale situacije, saj smo prepričani, da je le delo in njegovi rezultati merilo za naš obstoj in razvoj. Obljubljamo, da bomo še naprej odločno stopali po poti, ki sta jo začrtala naša vzornika in prijatelja tovariša Tito in Kardelj. Resno in odgovorno bomo sprejeli vse naloge, ki nam jih nalaga 11. kongres ZSMS. Ne bomo le kovači plemenitega jekla, temveč tudi kovači plemenitega človeka! Ravne na Koroškem, 23. 10. 1982 Mladinke in mladinci ŽELEZARNE RAVNE Mladi v združenem dedu so precej časa posvetilu vključevanju (in ponekod prav uspešno) v prizadevanja za povečanje produktivnosti dela, za dolgoročnost stabilizacijske politike, za načelo produktivnega zaposlovanja, za okrepitev raziskovalne in inovativne dejavnosti... Vzporedno z vodenjem akcije o »pravilnem« nagrajevanju po delu in iz dela smo se zavzemali tudi za izboljšanje pogojev dela. Premalo smo posvečali pozornost delovni (in tudi tehnološki) disciplini. Na področju stanovanjske politike pa nam je uspelo, da smo izključili merila, ki so postavljala mladega delavca v neenakopraven položaj. Žal pa so se pojavili drugi problemi: podaljšal se je rok izgradnje stanovanj, neustrezno organizirana gradbena operativa, pomanjkanje gradbenega materiala (neka- II KCNGMES NCVC ' NA KRATKO Velikokrat pišemo ali govorimo o določenem problemu, do njega imamo kritičen pristop, potem ko je potrebno naredita še kakšen korak naprej, pa se navadno zatakne. Tega vsaj -načelno pri mladih ne bi smelo biti. Zato nas je tembolj prijetno presenetil zapisnik, ki so nam ga poslali mladi OO ZSMS TRO s Prevalj. Na svojem zadnjem sestanku so našteli celo vrsto negativnih pojavov v svoji delovni sredini ter krivce tudi imenovali. Ta poteza je bila zelo vzpodbudna, kajti tu se je jasno pokazalo, da se je mladina prva in najprej izpostavila po odgovornosti in prav bi bilo, da bi -njeno potezo posnemale tudi ostale DPO tako v TOZD TRO kot v železarni. Druga plat pa je ta, da so mladi prebili tisti zid, mejo, po kateri so bili znani, da namreč prirejajo samo zabave, da pa ostale, veliko bolj pomembne stvari puščajo ob strani. Upamo, da mladi iz TRO ne bodo ostali samo pri tej potezi. terih vrst), kvaliteta dela,... Prav tako nismo — niti ne moremo biti — zadovoljni z »usmeritvami gradnje (izdelave) podstrešnih stanovanj«, saj le-ta še ni zaživela v naši sredini. Na svojih konferencah in posvetih pa smo kritično izpostavili problem zaposlovanja mladih, nadurno, pogodbeno in honorarno delo. »Malo je problemov, ki jih lahko rešimo člani ZSM znotraj svoje organizacije. S svojimi predlogi in stališči moramo priti na samoupravne organe odločanja v tesni povezavi z ostalimi DPO. To povezovanje pa ne sme temeljiti le na skrbniškem ali pokroviteljskem odnosu ostalih DPO do mladinske organizacije, ampak na medsebojnem obveščanju in skupni akciji,« so poudarili na konferenci mladi delavci. Mladi kmetovalci (združeni v aktivu zadružnikov Prevalje) pa so velike uspehe dosegli pri razvijanju in krepitvi medsebojne solidarnostne pomoči. Svojie akcije so razširili tudi -na urejanje cest, čiščenja gozdov, pogozdovanje... Mlade zadružnike skrbi množično odhajanje mladih s kmetij. Opozarjajo na razkorak pri pridobivanju osebnega dohodka, socialni varnosti, pogojih dela, prenosu kmetij na mlajše, na cene kmetijskih (in industrijskih) cen. Prav tako ni razpisane štipendije za poklice v kmetijstvu (oz. za poklic kmetovalec). Naša skupna skrb je, da pomagamo mladim ostajati na kmetijah, da bo oimveč rodovitne (če ne že vsa) zemlje obdelane, da zagotovimo mladim pogoje za življenje in delo na kmetijah (urejeni družbenoekonomski odnosi, socialna varnost, urejeno kreditiranje,...). Svoje (ne) delo in (ne)uspehe so ocenili tudi mladi v krajevnih skupnostih. Eden izmed vzrokov za neaktivnost mladih v krajevni skupnosti je starostna struktura — med 14. in 18. letom — (se pravi z šol). Spraše vaili so se, kjer so mladi iz združenega dela in kje mladi komunisti. Problem je tudi financiranje mladinske organizacije v krajevni skupnosti. Mnogi mislijo, da si mora mladina sama s svojim delom pridobiti potrebna sredstva. Je mladinska organizacija res »servis«, najcenejša delovna sila, so za nas le krampi in lopate?! Problem so tudi prostori, saj se mladi (razen na Ravnah) nimajo kje sestajati (pod »lipo« ali pa pri predsedniku kar doma pa najbrž ni najbolj prijetno). V občini smo veliko naredili tudi na področju mladinskega prostovoljnega dela. Izvedli smo vrsto lokalnih mladinskih delovnih akcij (čiščenje okolice, kopanje jarkov, zbiranje odpadnih surovin...). Sodelovali smo na republiških in zveznih akcijah in v mednarodni brigadi. Vseh udeležencev je bilo 112 (od 97 potrebnih, ki smo jih morali zagotoviti). 28 brigadirjev je prejelo priznanje »udarnik«, 27 pa »pohvale«. Opozorili so na problematiko pomanjkanja študentov, mladih delavcev in članov ZKS v strukturi brigade. Nekateri podpisniki družbenega dogovora o mladinskem prostovoljnem delu ne uresničujejo zadanih nalog, kar še otežuje delo mladih na tem področju. V naslednjem obdobju se bomo morali veliko bolj načrtovano in organizirano lotiti tega problema. Mladi so na konferenci spregovorili tudi o idejnopolitičnem delu in informiranju. Na obeh podiročjh jih čaka precej dela. Spregovorili so tudi o delovanju (pravilneje: povezavi) mladinske organizacije z družbenimi organdfzacijami in društvi. Kotnik Beno — predstavnik gasilske zveze Ravne — je poudaril, da je v vrstah gasilcev precej mladih (celo pionirsko četo so ustanovili oz. akcija »pionir-gasilec« je v naši občini obrodila sadove). So tudi aktivni. Pogrešajo pa sodelovanje mladinske organizacije z društvi in organizacijami. Podobno stanje je tudi v sodelovanju s planinskim društvom, taborniki ... Irma Fajmut je iz lastnih izkušenj povedala, kako se v delovni skupnosti KSZ trudijo, da pritegnejo vsakega mladinca v mladinsko organizacijo. Potrebno ga je seznaniti z delovanjem mladine v določeni sredini in ga motivirati, da postane aktiven član OO ZSM. Sestaviti je potrebno tudi dovolj pester akcijski program dela, da vsak najde nekaj zase. Konferenci so prisostvovali tudi predsednik SOb Ravne tov. Franc Tušek, predsednik OK SZDL tov. Marko Matkovič, sekretar OK ZKS Ravne tov. Edo Lorber, predsednik OZ ZZB NOB tov. Ivan Močnik in sekretar OSS Ravne tov. Mile Miiinkovič. Tov. Tušek je menil, da smo se mladi v fazi evidentiranja premalo aktivirali. Kljub temu pa lahko s svojim mišljenjem, stališčem (v bazi) pomagajo pri reševanju problemov in pri odločanju v posameznih zadevah. Danes se bo potrebno dogovoriti za delo v prihodnje, dogovoriti za kreativno delo. Odločneje se moramo spoprijeti s sedanjimi težavami v našem gospodarskem in družbenopolitičnem življenju. Tov. Matkovič nas je opozoril, da smo na današnji konferenci pozabili na celodnevno šolo, da smo pozabili odločneje izpostaviti usmerjeno izobraževanje, da smo v tem ča- su premalo (čeprav smo precej razpravljali) izpostavili kadrovsko politiko. Z navdušenjem smo sprejeli predlog sekretarja OK ZKS tov. Lorberja, da po kongresu slovenske mladine organiziramo konferenco ZKS Ravne, ki bi bila posvečena delovanju in problemom mladih v naši občini. Poudaril je da moramo izhajati iz izkušenj »boljših«, aktivnejših osnovnih organizacij ZSM v naši sredini. Več pa bo potrebno tudi spregovoriti o zaposlovanju mladih in kadrovski politiki. Zanemariti ne smemo tudi štipendijske politike. Okrepiti bo potrebno sodelovanje s klubom koroških študentov iz Ljubljane in Maribora. Tov. Miiinkovič in tov. Močnik pa sta nas opozorila, da jie potrebno v naših vrstah gojiti trdnost in odločnost mlade generacije. Saj je ena izmed naših nalog tudi ohranjanje revolucionarnih tradicij, druga pa krepitev in razvoj splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Na konferenci so izvolili delegate za kongres ZSM Slovenije, ki bo v Novem mestu-Naši delegati so: Jože Jurak, Milan Paradiž, Anica Giinik, Irma Fajmut in Davorin Kragolnik. Izvolili pa so tudi novo predsedstvo ZSMS Ravne v sestavi: Davorin KrageJniik (predsednik), Jože Breznik (podpredsednik), Miroslav Garb (sekretar), Feliks ŠPf? (KMD), Iztok Kovač (KMK), Milan Paradiž (KMVI), Marina Kert (KMKS), Milan Ošep (SLO in DS), Ljuba Frater (IPD), Marjana Kjorpenčev (KOP), Gvido Lužnik (MDA), Mateja Bratina (KOM), Andreja Šefer (C KOZN). Člani P OK ZSM Ravne pa so tudi predsedniki vseh krajevnih konferenc (Črna, Mežica, Prevalje, Ravne). člani komisije za statutarna vprašanja m pritožbe so: Petrič Vlado (predsednik), Petrovič Davorin, Mlakar Zdravko, Kamnik Alojz, Krompačnik Vera-, Verbole Majda m Pogorevčnik Rade. Nadzorni odbor sestavljajo: Golob Tone (predsednik), Bončina Tanja in Gruber Adi. Naš delegat na kongres ZSMJ, ki bo 18. m 19. decembra v Beogradu, je tov. Golob Anton. Vsem izvoljenim čestita tudi uredništvo Mladega fužinarja in jim želi uspešno delo. ,,Velikokrat je manifestativna organizacija ... /i Takšnih priložnosti, kot smo jih imeli nekaj dni pred osrednjim kongresom ZSMS v Novem mestu, ni vsak dan. Prav tako pa so sila redki tudi pogovori, iz katerih veje toliko prisrčnosti, odločnosti, vztrajnosti in optimizma kot od naše sogovornice. Bili smo na klepetu, skriti pa nismo mogli radovednosti po vedno novem, tudi senzacionalnem Darja Colarič, bivša predsednica RK ZSMS v Zvezi socialistične mladine. Darja Colarič, predsednica RK ZSMS, nam je osvetlila sončne in senčne plati mladinske organizacij®« mladega človeka in še česa. »Mlada generacija«, je v začetku poudarila Darja, »je tako raznolika in ima tako različne interese, da je popolnoma normalno, da mora sleherno okolje ugotoviti, kaj Je tisto, kar najbolj zanima mladega človeka. In prva napaka je ponavadi že v tem, da se tega velikokrat ne zavedajo ali pa ne ienJ” Ijejo stvari dovolj resno. To velja predvsem za predsedstva osnovnih organizacij. Žara® ljubega miru in včasih tudi navad in ravnanja starejših naredimo veliko napako, d® prepišemo program občinske konference, m to dobesedno. S tem mislimo, da je to tisu čudežni recept, na osnovi katerega bomo rešili probleme OO ZSMS. Sploh pa ne pomislimo, da so programi OO ZSMS povsem drugačni od tistih v OK ZSMS, kajti tu obstajajo določene posebnosti. Ko govorimo o OO ZSMS, ne moremo tum mimo mladega človeka. Ta je veliko boJ-J občutljiv kot starejši, kajti veliko težje s prebijamo. To se odraža že pri mladmSK organizaciji. Tudi z našimi kongresnimi d -kumenti smo se veliko težje prebijali k ostale družbenopolitične organizacije. F®., zato, ker smo prišli do nečesa novega, bo j revolucionarnega, odkritega. Tega pa nism navajeni. Veliko je namreč tudi takšnih mi dinskih funkcionarjev, ki si upajo kaj odk g tt To je izpostavil tudi 10. kongres ZSMS v Novi Gorici, ki je potrdil pravilno usmerjenost mladinskega prostovoljnega dela ter njegove družbenoekonomske cilje. V medkongresnem obdobju 1978—1982 je bilo v Sloveniji organiziranih 41 MDA, na katerih je sodelovalo 731.000 brigadirjev. Bratstvo in enotnost v živo Število in obseg zveznih in republiških MDA je bil v tem obdobju odvisno od usmeritev RK ZSMS in vsakoletnega dogovora o programih MDA med podpisniki družbenega dogovora o delovnih akcijah. Število brigadirjev se skozi vsa leta rahlo dviga. Velik interes 'za udeležbo na MDA v Sloveniji je med brigadirji iz drugih republik, kar pa je posledica večjega števila zveznih delovnih akcij. Vse plodnejše postaja mednarodno sodelovanje z državami, s katerimi ZSMS in- na splošno šolsko obveznost, razmerje med spoloma še odsev realnega razmerja, vendar pa se že v srednjih šolah delež deklet zmanjša, enako tudi pri prehodu na višje in visoke šole. Odstotek deklet na tehniških šolah je izredno nizek in ne kaže znakov rasti. Glavna skrb mladih, ki končajo šolanje, je zaposlitev. V Sloveniji je delež oseb, ki iščejo zaposlitev od skupnega števila zaposlenih delavcev bil v letu 1981 1,51%, v letu 1979 pa 1,27%; kar je najnižja vrednost v to povedati, ob koncu mandata pa se postavi vprašanje, kako takega mladega človeka zaposliti. Ponavadi ga skušamo zaposliti tam, kjer ni več tako »nevaren«. Mladi človek si mora često postaviti tudi etično vprašanje o sebi, o družini, če jo ima. So tudi takšni, ki se v trenutku, ko bi morali najbolj udariti, umaknejo, odnehajo. Vendar jim tega ne gre vedno zameriti.« »Velikokrat smo priča raznim pogovorom, pa tudi očitkom, da se mladinska organizacija še ni začela resno ukvarjati z naraščajočim mladinskim prestopništvom, narkomanijo, alkoholizmom. Koliko držijo te ugotovitve? « Darja Colarič: »Strinjam se s tem. Menim pa, da je premalo naredila tudi zato, ker tudi mi, ki delamo v osnovnih organizacijah ZSMS, člani predsedstva, nismo še dovolj usposobljeni za vse to. Teh problemov pa tudi kot družba nismo še dovolj dobro uredili. Samo primer nasilništva. Zelo veliko ga je med mladimi in to bi morali mladi skupaj urejati s psihologi in drugimi strokovnjaki.« Ko je pogovor nanesel na zelo obširno področje problemov, ki jih bo 11. kongres ZSMS obravnaval, je Darja poudarila, da je tu veliko sklopov, ki pa so zelo obširni. Mi jih bomo samo nekaj omenili. Prvi je družbenoekonomski položaj. Tu gre predvsem za zaposlovanje, na celotno štipendijsko politike in tudi za kadrovske štipendije. Pereča je stanovanjska problematika, zlasti za mladega človeka. Opozoriti je potrebno predvsem na gradnjo družbenih stanovanj, dija- ških domov, študentskih pa tudi samskih domov ... »Mislim pa, da je bila najpomembnejša stvar, ki smo jo naredili v pripravah na kongres, pristop k oblikovanju kongresnih dokumentov. Pristop je bil nov, lahko rečem revolucionaren, saj so dokumenti pisani v jeziku mladih ter odkrito in neposredno opozarjajo na številne probleme, kažejo pa tudi poti za prihodnost. Ravno takšen odkrit pristop je vzbujal precej polemik, ali je to res realna slika njihovega položaja, še večji odmev pa je bil v drugih družbenopolitičnih organizacijah. Naj se sliši še tako čudno, je to zelo dobro. Še vedno imajo ponekod rnla-dinsko organizacijo le zgolj manifestaitdvno, vse ostalo življenje mladih pa naj bi urejali drugi po svoji zamisli. Treba je povedati ljudem, da so tudi vsa ,ta druga* področja še kako stvar mladih.« še in še bi lahko pisali, naštevali in razčlenjevali, pa tudi ugotavljali. Naj bo dovolj, in to, kar bomo zapisali ob koncu, ni nobena ugotovitev. Darja Colarič odhaja po 11. kongresu ZSMS nazaj v svoje Novo mesto, v delovno organizacijo Krka. O desetletnem delu v mladinski organizaciji, iz katere sedaj odhaja, ima dobre občutke in lepe vtise. V svojem enoletnem mandatu je veliko stvari zelo jasno in dobro nakazala, še več tudi izpeljala. Sploh pa je pot, ki je tokrat začrtana, dobra podlaga in sploh ni pomislekov, da je novo vodstvo RK ZSMS ne bi moglo uspešno nadaljevati. Silvo Jaš '82 tenzivno sodeluje. Tako so slovenski brigadirji sodelovali na mladinskih delovnih akcijah na Slovaškem, v Tunisu, na Madžarskem. Enako število brigadirjev iz teh držav pa se je udeležilo naših delovnih akcij. Pri družbenoekonomskem položaju mladih pa velja, da vstopajo dobesedno v produkcijske odnose. Odnosi so nastali pred njimi, neodvisno od njihove volje. Vendar pa mladi težijo po spreminjanju in povečevanju razvojnih vzpodbud. Znano je, da imamo pri nas zelo razvejan sistem odločanja, institucij, norm in organizacij, vendar pa še vedno delavec ni tisiti, ki bi po vseh pravicah, ki jih ima, dejansko odločal o celoti interesov. S tem spoznamo, da se »vrhnja stavba« počasi spreminja. Mladi maramo izpostavljati razredno ozadje ovir pri uveljavljanju združenega dela, ki pogojuje dejansko odločanje. Odpori do samoupravljanja, ki se pojavljajo, imajo raizredno vsebino oziroma nasprotujejo interesom delavskega razreda. Mladi morajo skrbeti, da se presežejo sedanje ovire in da se razvijejo pravilni družbenoekonomski odnosi. Zanimivi so tudi podatki, da je pri nas med šolajočo se mladino nekoliko več mladincev kot mladink. V osnovni šoli je, glede Mladina Nekaj dni pred 11. kongresom ZSMS so se v Novem mestu sestali tudi mladi informatorji, vsi tisti pač, ki bodo v dneh kongresa delali na najrazličnejših področjih informiranja. V svojem delovnem programu so morali predelati tudi obširno študijo »Mladina Slovenije ’82«, poblikacdjo, ki je izšla v dneh kongresa. Nekaj povzetkov iz nje vam tudi predstavljamo. Knjiga je nastala ob sodelovanju Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Ekonomske fakultete Borisa Kidriča, Raziskovalnega inštituta FSPN, Zavoda za statistiko SRS in nekaterih strokovnih služb. Razdeljena je na šest poglavij, obsega pa okrog 400 strani. V prvem poglavju je predstavljena populacija mladih, starih od 14 do 27 let, po položaju in izobrazbi, demografske spremembe v strukturi mladine v povojnem obdobju. Drugo poglavje predstavlja delovanje, organiziranost in učinkovitost dela Zveze socialistične mladine Slovenije, interesno združevanje mladih in njihovo prostovoljno delo. Madinsko prostovoljno delo, ki prihaja do izraza na številnih mladinskih delovnih akcijah s posebno veličino, je doživelo svoj preporod v letu 1972 oziroma 1973, ko je bila po nekajletnem zatišju organizirana republiška delovna akcija Kozjansko ’72. S to akcijo se začenja novo obdobje mladinskega prostovoljnega dela, ki je v celotnem razvoju naše socialistične samoupravne družbe predstavljalo pomemben člen našega družbenoekonomskega razvoja. Zvezna mladinska delovna akcija Kobansko ’82 je pomenila osnovo za nadaljnji razvoj organiziranega mladinskega prostovoljnega dela. Že leto kasneje so bile organizirane tri mladinske delovne akcije na republiški ravni (Brkini, Haloze, Suha krajina), na katerih je sodelovalo že prek 2000 mladih. Financiranje akcij je v tem obdobju potekalo proračunsko, kar pa je zahtevalo, da se oblikuje družbeni dogovor o finansiranju MDA. Število mladinskih delovnih akcij je iz leta v leto raslo in v obdobju 10. kongresa je bilo v naši republiki organiziranih 8 mladinskih delovnih akcij (3 zvezne in 8 republiških). Na vseh je sodelovalo 4197 brigadirjev, vrednost opravljenih del pa je presegla 35 milijonov din, kar je glede na stroške akcije potrjevalo ekonomsko upravičenost mladinskih delovnih akcij. zaidmjih dvajsetih letih. Med osebami, ki iščejo zaposlitev, je bilo leta 1981 35 %> takih, ki so iskali prvo zaposlitev, polovica iskalcev (prve ali ponovne) zaposlitve je bilo mlajših od 26 let oziroma dve tretjini je bilo mlajših od 31 let. To je le nekaj podatkov, Idi so zanimivi in ob katerih bi se veljalo tudi zamisliti. Ob koncu ankete je bilo ugotovljeno, da se vrednote večine slovenske mladine približujejo tistim, ki jih lahko imenujemo komunistične vrednote. Visoko vrednotenje svobode in enakosti je značilno za vse anketirance, še Nekaj vtisov s srečanja pionirjev dopisnikov Letošnje srečanje pionirjev dopisnikov je potekalo v začetku oktobra v Ajdovščini. S Koroške smo se ga udeležile dve učenki in mentorica z osnovne šole Koroških jeklarjev. V četrtek dopoldne smo imeli dopisniki in mentorji sprejem pred Osnovno šolo Borisa Kidriča v Ajdovščini. Dodelili so nas našim sovrstnikom v Ajdovščini, Vipavi in na Colu. Drugi dan, v petek, smo imeli zbor pred osnovno šolo. Učenci ajdovske občine so nam predstavili svoje aktivnosti in kraje, v katerih živijo. Srečali smo se s pisateljem Vitanom Malom. Po srečanju smo bili že kar izmučeni, zato se nam je prilegla dobra malica. Dopisniki smo imeli srečanje z uredniki mladinskih revij in časopisov, ki so nas povabili na to srečanje. Mene je povabil Pionirski list. Pogovarjali smo se o svojih željah, o izboljšanju Pionirskega lista; uredniki so nam povedali marsikaj zanimivega in koristnega. Po tem prijetnem srečanju smo odšli v Pilonovo galerijo. Ogledali smo si razstavo glasil letošnjega natečaja, razstavo predvojnih glasil, likovna dela osnovnošolcev in Pilonove slike. Spoznali smo dr. Danila Lokarja, najstarejšega živečega slovenskega pisatelja. Bil je dolga leta Pilonov prijatelj. Za svoje delo je prejel Prešernovo nagrado. Po ogledu galerije smo šli na kosilo v Dom učencev. Po kosilu smo si ogledali tovarno Tek-stino. Vodiči so nam razkazali vse prostore te tovarne od predilnice in tkalnice do skladišča in tiskalnice. Bili smo zadovoljni, saj smo izvedeli in videli marsikaj, o čemer se nam prej še sanjalo ni. Videli smo, kako predelujejo bombaž v nit, kako tkejo in tiskajo blago. Po ogledu smo se z avtobusi odpeljali v Vipavo. Vodič nam je razkazal vse pomembne spomenike in nam povedal zgodovino kraja. Srečali smo se tudi s krajani skupnosti Gradišče pri Vipavi. Njihovi šolarji so nam pripravili program. Peli so, igrali in v doma- posebej za delavsko mladino. Optimistična je tudi ugotovitev, da celotna populacija postavlja na prvo mesto mir v svetu, ki je povezan z visokim vrednotenjem varnosti domovine. Izkazalo se je tudi, da na vrednote vse manj vplivajo tradicionalne krščanske norme, ki jih nadomeščajo komunistični in humanistični principi. Potrdila se je tudi hipoteza, da mladina ni homogena populacija, temveč na njeno vrednotenje bolj kot starost vplivajo drugi dejavniki (socialno poreklo, status in tudi spol). Salvo Jaš čem narečju pripovedovali o svojih običajih; po programu smo imeli pokušino grozdja, domačini pa so spekli še odlične krofe in pecivo. Bila je že tema, ko smo prišli na domove gostiteljev. V soboto zjutraj smo se zbrali pred Domom kulture v Ajdovščini. Dopisniki sami smo s pomočjo urednikov Pionirskega tednika sestavili oddajo v živo, ki je bila ob 8. uri zjutraj po radiu. Po oddaji je bila slavnostna podelitev priznanj in nagrad najboljšim šolskim glasilom v preteklem šolskem letu. Zatem je bila predstava dramskega krožka. Učenci Osnovne šole Borisa Kidriča iz Ajdovščine so nam zaigrali igrico Hiša tete Barbare, ki jo je napisala Svetlana Makarovič. Vsi žalostni, da se moramo že posloviti, smo se zbrali pri zaključnem kosilu. Prijetno je bilo, zato bi še ostali. Postali smo bogatejši. Izvedeli smo marsikaj novega, spoznali smo nove kraje in ljudi, pridobili nove prijatelje dopisnike, razvedrili smo se. Dominika Stropnik, OS Prežihovega Voranca, Ravne Srečanje Bratstva in enotnosti na Kozari V šolskem letu 1981/82 je bilo naše športno društvo »Pionir« izbrano za najboljše, zato smo bili določeni, da zastopamo SR Slovenijo na srečanju »Bratstva in enotnosti«, ki je bilo septembra na Kozani. V spremstvu mentorja smo krenili na pot. Zbrali smo se v mladinskem centru na Kozani. Srečanje z delegacijami drugih republik je bilo prisrčno, pozdravljali in spoznali smo se, izmenjali nekaj športnih zanimivosti in tako preživeli prijeten večer. Naslednji dan je bil za nas nekaj posebnega. Na vrhu Makrovica smo si ogledali spomenik in muzej, ob spomeniku smo imeli živo zgodovinsko uro. Nekdanji borci so nam pripovedovali o bojih na Kozani in Podko-zarju. ,i ' j.' A , J s Siv;;: t Mladi del. skupnosti KSZ smo v sodelovanju z otroškim vrtcem Solzice pripravili razstavo ob tednu otroka v avli na upravi Ponovno smo se zbrali v mladinskem centru, kjer je bila svečana otvoritev tega srečanja, takoj za tem pa so sledila tekmovanja v streljanju z zračko puško, košarki in biatlonu. Tekmovanja smo zaključili naslednji dan. Zvečer smo se zbrali ob tabornem ognju-Peli smo bratske partizanske pesmi, plesali kolo, nekdanji borec pa nam je pripovedoval svoje spomine na kozaraške boje. V nedeljo smo imeli zaključno tekmovanje v streljanju. Pomerili so se najboljši iz posameznih delegacij in vojni invalidi. Izvedeli smo tudi za rezultate tekmovanj. Z lepimi spomini in dobrimi vtisi smo zaključili srečanje. Zaplesali smo kozaračko kolo, ki ga je začela nekdanja borka. Vrniti smo se polni lepih spominov in spoznan], pridobili pa smo tudi nove športne prijatelje. Udeleženci srečanja »Bratstva in enotnosti« na Kozari Družbeno koristno delo Sončnega septembrskega popoldneva smo se udeležili delovne akcije, ki jo je organizirala Pionirska šolska zadruga. Pobirali smo krompir pri kmetu »Spodnjem Lečniku« na Tolstem vrhu. V delovni skupini nas je bilo 12. Za delo smo se odločili sami, zato smo bili pri delu resni. Naredili smo veliko, ker je bilo delo dobro organizirano. Zadovoljni smo se vračali. Delali smo v naravi, naužili smo se svežega zraka in opravili koristno delo. Udeleženci delovne akcije OS Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem ISKRE Brezdelje je začetek vseh pregreh, krona vseh vrlin. (Kafka) Papež je idol z zvezanimi rokami, ki mu ljudje poljubljajo noge. (Voltaire) Lenoba je kot rja: izrablja bolj kot delo. (Franklin) Del udeležencev MDA Ivarčko jezero ’82 Učenci osnovnih šol pišejo ZAMISLI PRODAJE NA DROBNO V ŽELEZARNI Razmišljanja o uvedbi prodaje na drobno v naši delovni organizaciji se v zadnjem času pojavljajo vse pogosteje. Želje in predlogi prihajajo z različnih strani in tudi iz različnih vzpodbud. V našem proizvodnem procesu imamo več vrst materialov, od osnovnih do stranskih, ki so zaradi naintoresantnosti predmet prodaje. Zanimivo je, da ti materiali za nas niso koristni (odpadni les itd.), kupcem pa predstavljajo določeno vrednost. Z namenom, da se ta problematika reši na celovit in zakonit način, smo začeli razmišljati, kako v železarni organizirati prodajo na drobno. Izhajajoč iz vsebine prodajne funkcije in smiselne organizacije ter legalnosti in principa dobrega gospodarja, moramo pritrditi tistim, ki si prizadevajo, da bi celotno prodajo na drobno prevzela prodaja (sedaj se prodaja na drobno odvija tudi prek sindikata) . Stranski proizvodi nastajajo kot rezultat smiselne medsebojne kombinacije surovin poslovnega procesa in jim glede na vsebovano delo in ekonomsko korist ne bi smeli posvečati manjše skrbi kot glavnim proizvodom. Res je, da v primerjavi stranskih proizvodov s posameznimi glavnimi njihova enkratna vrednost ne predstavlja kakšne zavidljive vrednosti. Toda, ob seštevku množice majhnih vrednosti, ki se poleg tega pojavljajo še kontinuirano, imamo opravka z velikimi vrednostmi, za katere nam ne bi smelo biti vseeno, kako nastajajo in kje se porabljajo. Ko se v problem bolj poglobimo, se nam zdi kar absurdno, da morajo o veliko manjših vrednostih razpravljati posebne komisije in delavski sveti, te vsote pa gredo mimo teh organov. Glede na uporabnost raznih sekundarnih proizvodov se za posamezne proizvode zanima tudi trgovina, da proizvode prevzame v svoje skladišče in jih prodaja sama. Prodajo na drobno bi opravljala dva delavca: vodja in administrator. Sedež bi imela v prostorih interne prodaje v modelni mizami. Lokacija se nam zdi primerna, ker je v bližini središča tovarne in vratarja. Prodajo bi organizirali v dveh fazah: v prvi bi prevzela vse tisto, kar je potrebno, da se čim-prej vključi v redno organizacijo. V drugi fazi bi glede na možnosti in potrebe organizirali pult-no prodajo. Ta zahteva poseben skladiščni in prodajni prostor; na mestu, ki je vsem dostopno in ne ovira redne proizvodnje. V tretji fazi bi v to prodajo, pod posebnimi pogoji kasneje lahko vključili tudi prodajo plina za gospodinjsvo. Glede na ševilo zaposlenih v naši delovni organizaciji in neurejenost sedanje oskrbe z eno od osnovnih gospodinjskih potrebščin, se nam potrebnost te prodaje zdi celo primarnega pomena. V prvi fazi bi materiale zbirali po obratih, kjer nastajajo. Specifikacije bi se dnevno javljale v prodajo na drobno. Za vsak material posebej, razen za jekla, bi morali izdelati cenik. Tega bi morali potrditi delavski sveti in institucije, določene v zakonu o cenah. Plačevanje bi bilo dvojno: za družbeno-pravne osebe v zakonskem roku, za civilnopravne pa pred prevzemom blaga. Odprema bi bila v vsakem primeru prek špedicije, realizacija prodaje pa bi šla v korist tozda lastnika blaga. Sredstva, ki jih danes iz tega vira dobivajo društva, bi morali vključiti v letni gospodarski načrt. Tako bi odpadla vsa sumni- Da bi v železarni še izpopolnili sistem obveščanja, smo septembra v valjarni uvedli dnevno obveščanje. Tako smo začeli izvajati določila Zveze sindikatov Slovenije ter druge zakone in odloke, ki predpisujejo dnevno obveščanje v organizacijah združenega dela kot obvezno. Do sedaj smo v valjarni obveščali le desetdnevno in mesečno. Prepovršno smo namreč menili, da so zahteve za dnevno obveščanje teoretične, praktično neuresničljive: da je tozd za stvarno in učinkovito obveščanje za dan nazaj prerazdrobljen (8 oddelkov), da ni kazalca, ki bi ga lahko posredovali v vse oddelke, da tak kazalec nikoli ni čisto resničen pokazatelj stanja (še posebno pri štiriizmenskem delu ne), da ni ljudi, ki bi bili pripravljeni iskati podatke in jih prikazovati. Tako so ostajale informacije zastarele in zato tudi neučinkovite. Dnevno obveščanje pa je prav s svojo aktualnostjo boljše, predvsem spodbujevalno: če smo včeraj delali slabo, se moramo danes bolj potruditi. In prav ta danes je v zdajšnjem gospodarskem trenutku izredno pomemben. V oddelku za informiranje smo postopoma pomisleke proti dnevnemu obveščanju zavrgli in začeli orati ledino. Na srečo smo pri tistih v valjarni ,ki se z obveščanjem ukvarjajo, našli za svoja hotenja zelo veliko posluha, predvsem pri referentu za samoupravljanje Milanu Božinov-skem. Z njegovo pomočjo smo najprej izločili oddelke, v katerih bi lahko vsak dan dobivali podatke, ki bi kazali delavcem resnično stanje (so realni), pa tudi veliko časa za prikaz ne bi vzeli. Tako smo izbrali dnevno proizvodnjo, izkoristek agregata in doseganje norme za težko in srednjo progo ter proizvodnjo in čenja in tudi natolcevanja, zadostili pa bi zahtevi po večjem po-družbljanju teh virov. Posebno poglavje predstavljajo usluge. Z individualno gradnjo stanovanjskih hiš, razvojem malega gospodarstva in popoldanske obrti potrebe po teh vse bolj naraščajo. Marsičesa, kar si delavci znajo narediti sami, zunaj ni mogoče dobiti, npr.: vijakov, reducdrk, osi, brušenja, rezanja, varjenja, honanja, krivljenja itd. Ker legalno do teh surovin ne pridejo, cvete ilegala. Z možnostjo, da bi zaposleni v železarni lahko prek prodaje na drobno prišli do želenih delov in uslug, bodisi v rednem ali popoldanskem času, bi povečali zadovoljstvo in zmanjšali ilegalo. Ob slednji možnosti se nam zdi potrebno poudariti možnost za večjo in strožjo kontrolo v vseh fazah proizvodnega procesa, od prihoda do odhoda blaga v železarno in iz nje. p^do Gnamuš prisotnost na delu za adjustažo profilov ter adjustažo gredic in čistilnico, torej za štiri oddelke štiri kazalce. Prikazujemo jih za dan nazaj, za petek, soboto in nedeljo oz. soboto in nedeljo v ponedeljek skupaj, vsakega za vse izmene v celoti. Izbrali smo metodo prikazovanja s stolpci (histogram). Od 441 delavcev jih dnevno obveščamo 323. Na novo ni bilo treba zaposliti nobene ga, le nekatere smo dodatno obremenili: referenta za samo- upravljanje, evidentičarko s pripravo proizvodnje, normirce oziroma tehnologe za študij dela in časa in delovodje. Tako referent za samoupravljanje zaenkrat sam pripravlja kazalce za objavo, evidentičarka jih zbira, normir-ci jih posredujejo za proge, delovodje za prisotnost na delu itd. Delovodja za pomožno dejavnost Franc Žerdoner je zadolžen, da vsak dan od oddelka do oddelita raznosi listke. Domislil se je in pri kleparjih naročil pločevinaste tablice s tipskim naslovom »Naša uspešnost« in s posebnimi »žepki«, tako da listkov ne more odnašati prepih. Delavci v oddelkih z dnevnim informiranjem menijo, da je prikazovanje vsakodnevnih dosežkov dobro in da naj z njim nadaljujemo, nujno pa bi ga morali ločiti za izmene. Tako bi posamezne tekmovale med seboj in bilo bi veliko bolj stimulativno. Franc Štlnjek, predvaljar na srednji progi: »Ker so rezultati prikazani za cel obrat, ne povedo dosti. Bolj stimulativno je desetdnevno prikazovanje doseganja ncrme. če bi bilo dnevno obveščanje različno po izmenah, bi bolj spodbujalo, tako bi posamezne tekmovale med seboj.« Milan Božinovski: »Dnevno informiranje je možno tam, kjer imaš že določene informacijske tokove zastavljene, predstavlja pa dodatno delo za tehnologe za študij časa in za evidentičarko in tudi za vodje oddelkov, ki podatke sporočajo. Obseg dela ni tako velik, da bi zahteval izjemna opravila. Zahteva le disciplino pri pravočasnem zbiranju Skozi odprtino V valjarni začeli orati ledino in objavljanju. Največ težav je ob ponedeljkih, ko je treba pregledati okoli 200 plačilnih listov za tiri dni skupaj. Slaba stran tega prikazovanja je v tem, da se tako skrijejo tri izmene, dobra stran pa je v tem, da tako ne ustvarjamo umetnega rivalstva. Delavci se tako ne ženejo za normo, ampak za kvaliteto. Slaba stran teh podatkov je tudi v tem, da so zelo poenostavljeni. Tako v doseganju norme niso vštete vrste zastojev, in tudi ne veš, zaradi česa je izkoristek večji ali manjši. Smisel? Če bi hoteli reči: vsebina kazalcev je enaka vsebini dela, bi morali postaviti kazalce, ki dejansko kažejo rezultat dela; taka je npr. eksterna fakturirana realizacija. V bistvu je dnevno (informiranje zelo težko, zaradi obračunov. Nujno bi rabili računalnike, torej avtomatsko obdelavo. Seveda pa bi takoj nastopil problem viška zaposlenih.« Pripombe delavcev so nam dale misliti. Toda zaenkrat smo brez moči: prikazovanje po izmenah je dejansko nemogoče, časovno se namreč nikakor ne izide. Zato bo moralo ostati tako, kot je, več se ne da narediti. Je pa že to, kar imamo, zelo veliko, saj dnevno ne obvešča niti SOZD Mercator, ki ima v slovenskem merilu najbolj izdelan sistem obveščanja. Dnevno obveščanje nameravamo postopoma uvesti še v druge proizvodne tozde. Helena Merkač Železarji v zboru združenega dela in SIS Železni temelj NEZADOVOLJNI DELEGATI Konferenca delegacij železarne Ravne za vzgojo in izobraževanje je bila 19. oktobra 1982. Pripombe na delegatsko gradivo Delegacije so ostro reagirale zaradi prepozno prispelega gradiva, ki je bilo poleg tega še nekompletno in brez vsebinskih povzetkov. Na delegacijah zato ni bilo mogoče organizirati razprave, večina delegatov je prišla na konferenco brez oblikovanega stališča, kljub temu pa je bila s pomočjo delavcev iz centra za samoupravo in kadrovske službe na konferenci organizirana vsebinska razprava o posredovanem gradivu. Konferenca je zahtevala, da skupščina enote posebne izobraževalne skupnosti (PIS) obravnava to problematiko in posreduje skupščini PIS za metalurško in kovinarsko usmeritev SRS naslednje sporočilo: Če delegati v bodoče ne bodo prejeli gradiva pravočasno in primerno pripravljenega (za železarno potrebujemo 1 kompleten izvod in 159 kratkih, vsebinskih povzetkov), železarna Ravne ne bo organizirala razprave in ne bo poslala svojih delegatov na skupščino, zahtevala pa bo ugotavljanje odgovornosti strokovnih služb, ki gradivo pripravljajo. Nedopustno je, da se ves čas našega članstva v tem PIS brezuspešno trudimo, da bi dosegli osnovne pogoje za delo delegacij, namesto da bi se pogovarjali o tem, kako bi vsebinsko obogatili in poglobili njihovo delovanje. Dokler tega ne bomo dosegli (sprašu- jemo se, ali ne znamo, nočemo ali ne moremo), je škoda časa za sestanke delegacij. Konferenca želi, da jo skupščina enote PIS pisno seznani z vsebino sporočila, ki ga bo posredovala skupščini PIS v Ljubljani. Stališča o delegatskem gradivu Konferenca soglaša s predlaganimi spremembami zakona o usmerjenem izobraževanju. Konferenca podpira uvedbo_ enotnega sistema nagrajevanja učencev na delovni praksi in proizvodnem delu ter v celoti soglaša s predlogom skupnosti izobraževalnih centrov v SRS, ob tem pa je treba opozoriti mentorje na objektivno ocenjevanje. S temeljno usmeritvijo koncepta programskih zasnov visokega šolstva konferenca soglaša. V zvezi z ugotovitvami, da je v tem srednjeročnem obdobju na razpolago manj sredstev, kot je bilo planirano, konferenca predlaga, da se ne znižujejo sredstva za izobraževanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. V še tako težkih pogojih naj družba med zadnjimi poseže z omejitvami na to občutljivo področje. Pa še to Skupščine enote PIS 20. oktobra ni bilo, ker so prišli na sejo samo delegati iz železarne. (Vir: stališča konference delegacij za vzgojo in izobraževanje) ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA Konferenca delegacij za zbor združenega dela je bila v železarni 25. oktobra 1982. Delegati so obravnavali gradivo za 6. sejo vseh treh zborov skupščine občine, ki so imeli seje 27. Id. 1982. Stališča Ob obravnavi osnutkov sprememb in dopolnitev temeljnih srednjeročnih planskih dokumentov občine Ravne so delegati ugotovili, da niso upoštevane vse spremembe, ki jih narekujejo sedanje razmere v zvezi z neugodno menjavo s tujino, velike obveznosti za vračanje tujih kreditov in omejene možnosti nadaljnjega tujega angažira- nja kreditov, zato je dokumente obravnavala le informativno. V zvezi z investicijami je konferenca menila, da bi bilo treba vključiti tudi negospodarske investicije (npr. plinovod in vodovod), saj mora združeno delo zagotoviti sredstva tudi za te namene. Pri obravnavi informacije o gibanju osebnih dohodkov pa je konferenca ugotovila: — poprečje OD v družbenih službah je sicer res nekoliko nižje kot v gospodarstvu, vendar je treba ob tem poudariti, da na to vplivajo dodatki, ki jih prejema veliko delavcev za težke pogoje dela; — iz prikazanih podatkov niso razvidni OD najbolj tipičnih del v naši občini (na primer rudar, topilec), nekateri poklici pa so iz primerjave povsem izpuščeni (inženir I. in II. stopnje, profesor, učitelj). Sicer pa konferenca soglaša s predlaganimi usmeritvami o delitvi OD in seznanja skupščino, da smo v železarni pred nedavnim dopolnili sistem z nagrajevanjem za najtežja fizična dela, deficitarne poklice in odgovornost, nadaljujemo pa z dograjevanjem osebnega prispevka delavca. Delegacija strojev in delov želi odgovor, kje je zaposlen ključavničar zahtevnejših del z najvišjim OD 19.468 din. 3. Pri obravnavi poročila o izvajanju štipendijske politike v občini Ravne na Koroškem je konferenca ugotovila, da Železarna Ravne kljub stabilizacijskim ukrepom ne znižuje števila kadrovskih štipendij. Za metalurške poklice bi jih sprejeli celo več, kot pa je bilo vpisanih učencev. Poseben problem je zaposlovanje ženske mladine, saj je v občini le malo del, kjer bi se lahko zaposlile. Le počasi prodira miselnost, da lahko v proizvodnih obratih enakovredno delajo tudi ženske. Poleg subjektivnih težav je veliko tudi objektivnih (prepo- ved nočnega dela žensk, pomanjkanje sredstev za prilagajanje dela ženski delovni sili). Dolgoročno vidimo rešitev v prestrukturiranju gospodarstva, kjer se bo z višjo stopnjo predelave odprlo tudi več delovnih mest. Vse to pa je povezano z investicijami, ki so trenutno zelo omejene. Delegatske pobude in vprašanja Konferenca predlaga, da IS SO Ravne preuči vse možnosti za boljšo pr?: skrbo s plinom. Upoštevati je treba, da občani v blokih nimajo možnosti za shranjevanje trdih goriv, da ponekod celo nimajo dimnikov in da so napovedane občutno višje cene za preveliko porabo električne energije. Dana je bila pobuda, da bi koroška regija imela svojo polnilnico plina. Delegati zahtevajo več prizadevanja od IS SO za preskrbo z mesom in pralnimi praški. Konferenca je ugotovila, da še vedno ni urejeno nagrajevanje volonterskih funkcionarjev, čeprav so bile večkrat dane pobude, da se to uredi, zato predlaga, da se takoj izdelajo kriteriji. (Vir: stališča konference delegacij za zbor združenega dela) Za krajevni praznik (govor Mitje Sipka 10. 10. 1082 v Parku OF na Navrškem vrhu) Štiri desetletja so minila, ko so se sredi oktobra zbrali tu, na Navrškem vrhu pogumni in narodno zavedni fantje ter se odločili, da stopijo v oboroženo borbo proti okupatorju. Kaj je pomenilo takrat to pogumno dejanje, si skoraj ni mogoče predstaviti z merili današnjega časa. Guštanj, nemčur-sko mesto, kjer so narodovi sovražniki rezali krub izkoriščanim fužinarjem in kjer je tuji grof gospodoval po srednjeveško nad prostranimi gozdovi in senožetmi, pa je v svojih nedrjih skrival zavedne in neustrašne borce za svobodo, seme predvojnih ravenskih komunistov, potomce Vorančevih samorastnikov, ki se niso uklonili niti gospodarjem, še manj pa okupatorju. Spomin na ta slavni oktobrski dan je postal praznik kraja v osvobojeni domovini. . . Zgodovinska dejstva iz tistih dni m časti vredna imena tistih hrabrih ffl** deničev so zapisana v zgodovinskih knjigah in muzejih, zato jih tu ne o°" mo obnavljali. Tudi v preteklost se n bomo ozirali drugače kot s ponosoffl-Zazrli se bomo v današnji dan in v dn > ki nam prihajajo naproti. „ Srednjeveška podoba cehovskih K ven, tedanjega Guštanja, ki je ohran la svojo podobo prav do poslednji^ dni vojne, je danes na vpogled le =e starih knjigah. Današnje Ravne so gtnile s svojo slovesno podobo v trpko zgodovino. To razkošje člov škega ustvarjanja, volje in sodelovanja, ki je v borih tridesetih letih ustvarilo pravi čudež ne samo v načinu življenja, še mnogo bolj v srcih in razumu ljudi, je prava slika in neizpodbiten dokaz, kaj premore človek, ki ustvarja svobodno kot sam svoj gospodar in ne kot hlapec. Po toliko letih uspehov in neštetih hrupnih shodov in prireditev se ljudje kar bojijo govornikov na proslavah, pa tudi prireditve take in podobne vrste so vse bolj redko obiskane. Zato je govorniku vedno najtežje najti besede, ki jih je dolžan spregovoriti prazniku v čast in prisotnim v zadovoljstvo. To pa zato, ker je pojem zadovoljstvo in sreča postal del tistega, kar po mnenju mnogih lahko prodamo in kupimo. Zares živimo v težkih časih, seveda če jih primerjamo z onimi, ko se nam je najbolje godilo. Če pa jih primerjamo s tistimi izpred 40 let in še celo desetletje pozneje, potem bi morali pošteno priznati, da ti časi niso težki, le zresnili so se, to pa je po dolgoletnem ugodju težko priznati in še teže razumeti. Da bi se rešili iz težav, ki smo si jih nakopali z nezadosti modrim gospodarjenjem, živčno poizkušamo to in ono. Pri tem bi radi obdržali vse pravice samoupravnega proizvajalca, z največjo muko pa privzemamo tudi dolžnosti, ki gredo s pravicami v korak. Iz zastarele fužine je na Ravnah zrasla moderna tovarna plemenitih jekel, ki slovi po svojih kvalitetnih proizvodih po vsem svetu. Zrasla je desetina drugih, čeprav manjših delovnih organizacij, ki dajejo kruh desettisočem. Nekdaj razpadajoče kmetije so danes modeme, donosne tvorbe in razlika med nekdaj ubogim kmetom in ne ubogim delavcem je danes v celoti odpadla. Socialna varnost je zagotovljena prav vsem, celo tistim, ki niso pripravljeni prispevati svojega deleža družbi. Šolanje je omogočeno prav vsem otrokom, res pa je, da prihaja do določene diferenciacije, ki pa bi bila lahko manj občutna, če se ne bi preveč zbirokratizirali. V svetu se je pojavila gospodarska kriza, tako tudi pri nas. Tak pojav pomeni določeno upadanje življenjskega standarda ali celo nesrečo, ki se bolj ali manj odraža pri različnih slojih in v različnih panogah. Vsako nesrečo so vsa ljudstva v zgodovini človeštva premagovala tako, da so ljudje bolj kot v blaginji pomagali drug drugemu, se kot posamezniki odrekali nečemu, da so kot celota ohranili moč za preživetje. V težavah en sam človek ne more zmagati. Prav tedaj je najbolj potrebno stopiti skupaj in videti predvsem bodočnost. Priznati pa moramo, da smo se danes usodno oddaljili od tega cilja. Toliko egoizma pozna malokatero obdobje, kot ga srečujemo danes. Beseda prijatelj je le še na papirju in sosed ni sosedu sosed, kaj šele prijatelj. Da zahajamo iz težave v težavo, smo največkrat sami krivi. Ko prične primanjkovati nečesa, takrat se šele v pravi obliki pojavijo egoistične težnje, da vsakdo grabi zase in mu ni mar, kako bo preživel sosed. Posledica temu so ukrepi, ki jih družba mora sprejeti, da zajezi še večje zlo. Osnova pridobivanja dobrin je delo, ne besede, besede le toliko, kolikor jih terja delo in nič več. Prenašati lastno odgovornost do družbe na tuja ramena, je nizkotno in ne pelje daleč. V tem težkem gospodarskem trenutku se mora vsakdo zavesti svoje dolžnosti in mora dati družbi to, kar le ta od njega Pričakuje in se mu za to tudi oddolži. Vsako govoričenje o pripadnosti tej ali °ni stranki je odveč, v tem trenutku je vsakdo poklican k akciji. Ravne so se razdelile na več krajevnih skupnosti z namenom, da bi občani imeli tesnejši organski stik s samo- upravnimi akcijami. Izkazalo se je, da poteza ni bila zgrešena. Da pa ni uspeh takšen, kot smo ga pričakovali, je vzrokov mnogo in takih, na katere mi ne moremo neposredno vplivati, bo pač treba nekaj potrpljenja, predvsem pa sodelovanja vseh. Omeniti je potrebno še pojav, ki je posebno zaskrbljujoč. Ko rastejo ekonomske težave in je skrb za osebni standard vse večja, je razumljivo, da ostaja za druge dejavnosti manj časa. Da pa si občani jemljejo premalo časa za kulturno življenje, bodisi' kot porabniki, kaj šele kot ustvarjalci, ne bi smele biti vzrok samo trenutne težave. Opažamo, da kulturno življenje po vsej dolini upada. Res, da so akcije prisotne, aktivna udeležba pa je medla, posebno še pri mladih. Ravne kot kraj so pri tem še posebej izpostavljene. Naš kulturni objekt, kakorkoli je že siromašen, za moderno razvite Ravne pa ostaja prazen. Celo Ravne ne premorejo kulturno urejene kino dvorane, skratka skrb za dolgoročno aktivnost kulture na Ravnah je bila kampanjska v preteklosti, danes pa je v škripcih, ker je gospodarsko stanje neugodno. Če bo tako stanje trajalo še nekaj let, bo pustilo porazne posledice za kako desetletje ali več, saj gre za kulturno usmerjenost generacije in ne posameznih skupin. Pri tem pa je postalo normalno, da se vsi razburimo, če nam ekonomija zaškriplje, če pa se v kulturi pojavi zastoj, skoraj nikogar več ne skrbi. Premalo se zavedamo, da je samoupravni dialog mogoč le med kulturno osveščenimi ljudmi. Če takih ni, dialog lahko vodi prej v prepir kot pa v soglasje. Štirideset let je minilo, odkar so naši prvi borci za svobodo na tem kraju sklenili obračunati z zlom in stopiti na pot, ki vodi v svobodno in lepše življenje, danes se mi zbiramo tu, da bi spomin na to obdobje počastili. Čez štirideset let bodo morda naši potomci stali na tem vrhu in pretresali, kako smo mi odločili v tem trenutku, ali bomo sposobni ohraniti sadove krvave borbe izpred štiridesetih let in jih po-žlahtniti vsaj v svobodi, če že ne v trenutni blaginji, ki bi jo želeli in smo je bili že kar preveč navajeni. Zavedati se moramo, da bodo naši otroci in vnuki živeli tako, kot smo jih mi naučili — če bomo sami pripravljeni na dogovor in iskreno sodelovanje, to lahko pričakujemo tudi od bodoče generacije, če pa se bomo opredelili egoistično le vsak zase, smo lahko prepričani, da bo danes pisana zgodovina v pohujšanje in ne v ponos njim čez pol stoletja. Upamo pa lahko, da se bodo trenutki malodušja razblinili in da bo naš koroški človek v pravem trenutku znal najti častno in najboljšo pot v bodočnost. S tem namenom v srcu bomo najlepše počastili spomin naših prvih revolucionarjev. obnašanje nekaterih delavcev pri ravenski komunalni skupnosti ni potreben komentar,« je še pripomnil tov. Čas. KS ČEČOVJE: KRIVE STOPNICE Potem ko je čečovska krajevna skupnost v poletnih mesecih dala urediti stopnice s Čečovja proti gimnaziji, so delavci prevaljskega Stavbenika v začetku oktobra pričeli urejati tudi najbolj prometne stopnice s Čečovja proti železarni. Čeprav naj bi stopnice bile povsem nared do 10. oktobra, so jih uredili šele do konca oktobra. Stanko Rihter, predsednik sveta KS Čečovje, je povedal, da je delavcem nagajalo vreme, vse pa se je zavleklo še zaradi nestrokovnega dela, saj so gradbinci stopnice najprej zabetonirali dokaj poševno in krivo. Take bi verjetno tudi ostale, če ne bi ob vznožju opazili, da s stopnicami nekaj ni v redu. Tako so morali dobršen del novih betonskih stopnic porušiti skoraj do vrha in jih na novo zabetonirati, tokrat pravilno. Upamo, da nestrokovno delo nekaterih delavcev prevaljskega Stavbenika čečovske krajevne skupnosti ne bo stalo več kot 150 tisoč din, kolikor naj bi po predračunu. KS KOTLJE: Iz naših KS HOLMEC: OBRAČALIŠČE ŽE LETOS V začetku oktobra je temeljna organizacija kooperantov gozdarstva Ravne končala dela pri rekonstrukciji makadamske ceste Kralov križ—Belšak, ki bo v prihodnjih letih dobila tudi asfaltno prevleko, saj je zelo pomembna za razvoj obmejnega območja. Oktobra so stekla tudi dela pri ureditvi avtobusnega obračališča pri mejnem prehodu Holmec. Mira Gerdej, tajnica holmške krajevne skupnosti, je povedala, da bodo letos močvirnato zemljišče izsušili in ga pripravili za obračališče. V prihodnjem letu pa bodo položili tudi asfalt. Po planu krajevne skupnosti naj bi letos uredili tudi avtobusna izogibališča pri Kralu in v naselju Rudnik. Svet in skupščina holmške krajevne skupnosti sta oktobra sklenila, da se naj sredstva iz krajevnega samoprispevka zbirajo pri ravenski komunalni skupnosti, saj bo ta opravila vsa dela pri komunalni in hortikulturni ureditvi naselij ob meji. Oktobra so končno pričeli urejati gostišče Hauzer. Stekle pa so tudi priprave za pričetek gradnje nove trgovine pri Kralu. KS STROJNSKA REKA: REKA POPLAVLJA Kljub temu, da je svet tamkajšnje krajevne skupnosti že ob prvem močnejšem deževnem neurju spomladi (takrat je narasla Reka precej poškodovala cesto skozi Reka graben) večkrat opozorila skis Ravne in prevaljsko komunalno podjetje, da je nujno treba zaščititi cesto pred naraslimi vodami, so bila vsa opozorila zaman. »Če bi spomladi naša opozorila vzeli resno, kar niso niti pri skisu in komunalnem podjetju, saj niso uredili pod- Spomenik rudarjem v Crni, delo akad. kiparja Mirsada Begiča krajev pornih zidov in poglobili strugo Reke, verjetno take škode ne bi bilo,« je uvodoma dejal Jože Čas, predsednik sveta KS Strojnska Reka. »Tako je voda ponovno septembra in oktobra precej poškodovala cesto, tako da ni bila uporabna za avtobusni promet. Naših opozoril in težav vse do 15. oktobra sploh niso vzeli resno, čeprav smo od skisa zahtevali takojšnje ukrepanje, saj je šlo za varen prevoz delavcev in otrok. Pri skisu so se .zbudili' šele na intervencijo predsednika skupščine občine Ravne tov. Tuška. Omeniti velja, da je bilo za ponovno usposobljenje ceste od Krivca do Tominca dovolj le nekaj kubikov gramoza. Seveda pa bo treba cesto temeljito popraviti. Menim, da za DRUŽBENA STANOVANJA VSELJENA Ob letošnjem krajevnem prazniku Prežihovih Kotelj, ki so ga Hotuljci praznovali zadnjo oktobrsko nedeljo pod vaško lipo, so v Kotljah predali svojemu namenu prvi družbeni stanovanjski blok in avtobusno postajališče pri Srobu v Brdinjah. »V prvem hotuljskem družbenem stanovanjskem bloku je devet stanovanj, v katere so se oktobra vselili stanovalci, ki so prej stanovali v stari ho-tuljski šoli in drugi. Nekateri niso povsem zadovoljni z novimi stanovanji, predvsem jih motijo podstrešna stanovanja, ki so brez balkonov. Čisto zadovoljni niso tudi s stanovanji v pritličju. Kakorkoli že, stanovanja so bila zgrajena in so morala dobiti svoje stanovalce. Res pa je, da bomo v prihodnje morali načrtovati bolj funkcionalna stanovanja,« je razložil Karel Polanc, predsednik sveta KS Kotlje. Drugače pa so v začetku preteklega meseca končno v Kotljah stekla dela pri polaganju plinovoda za zemeljski plin — za kotlovnico v novem naselju. Tovariš Polanc je povedal, da naj bi plinovod bil povsem nared do začetka decembra, saj za obratovanje kotlovnice primanjkuje kurilnega olja. Oktobrsko močno deževje pa ni prizaneslo tudi pobočjem ob vznožju Uršlje gore. Tako so narasle hudourniške vode precej poškodovale gozdne in občinske ceste ter izpodjedle republiško cesto Ravne—Kotlje. Hotuljci pričakujejo, da bodo vzdrževalci cest (TOK Ravne, kumunalno podjetje in cestno podjetje Maribor) te kmalu uposobili za varen promet. KS TRG-RAVNE: MOST, OBVOZNICA, KRIŽIŠČE IN POSTAJA Čeprav je v začetku oktobra narasla Meža odnesla opaž pri gradnji novega betonskega mostu čez Mežo pri ravenski kino dvorani, so gradisovci 19. oktobra zabetonirali nosilno ploščo mo- ško skupnostjo Ravne in hišnimi sveti, da bi letos organizirali očiščevalno akcijo okrog stanovanjskih hiš v Trgu. Kljub temu, da je akcija potrebna, saj je navlake povsod dovolj, bomo morali akcijo dobro organizirati, če bomo hoteli, da bo uspela. Vedeti namreč moramo, da naši krajani radi imajo lepo okolje, ampak se sami ne spomnijo, da ga je treba kdaj pa kdaj tudi očistiti. Zato bi morali hišni sveti biti pobudniki skupnih očiščevalnih akcij,« je še pripomnil tov. Brankovič. KS ŽERJAV: PRIHODNJE LETO VRTEC IN ŠOLA Tu so oktobra končno stekla dela pri gradnji montažnega poslopja, v katerem bosta dve učilnici za podružnično žerjavsko osnovno šolo, dve igralnici otroškega vrtca in drugi prostori. Tako bo še letos gradbena dela opravil prevaljski Stavbenik, montažno poslopje pa bo postavil Marles. »Novo šolsko montažno poslopje naj bi bilo povsem nared do 5. maja prihodnjega leta, do krajevnega praznika »V zaključni fazi so tudi dela pri ureditvi šolskega športnega igrišča pri OŠ Miloša Ledineka v Črni. Urediti moramo samo še stezo za skok v daljino in za met krogle. Ta dela naj bi udarniško opravili mladinci. Sicer pa so vsa dela veljala okrog 500 tisoč din. V jesenskem delu trimske lige, smo predali namenu tudi novo športno igrišče v Šmelcu,« je razložil Stanko Kor-dež, tajnik čmjanske krajevne skupnosti. Tovariš Kordež je še pojasnil, da je končno tudi njihov svet potrošnikov pričel bolj resno opravljati svoje poslanstvo. Tako so baje člani sveta mnogo bolj prisotni na terenu in se konkretneje dogovarjajo s trgovci za boljšo preskrbo. Pričeli pa so že tudi razgovore s predstavniki Intesa glede adaptacije pekarne v Črni. Predvsem pa od pekov zahtevajo, da morajo peči boljši kruh. KS POLJE PREVALJE: PRIMARNI PLINOVOD NARED Kljub slabemu vremenu, saj je oktobra dež precej oviral monterje SGP Kograd Dravograd, tozd Stavbenik Prevalje, so zadnje dni oktobra končali dela pri polaganju primarnega plinovoda od plotu ravenske železarne do podpostaje Pod gonjami. V zadnji št. Fužinarja smo pomotoma zapisali, da plinovod polagajo monterji HPH podjetja iz Titovega Vele nja. Tako je napaka popravljena. Franc Rotar POPRAVEK V Informativnem fužinarju št. 10, str 17 je v članku »Kako bomo rešili zaposlovanje« omenjeno, »zakaj imata Gradis in lekarna Ravne toliko nadur, da gredo že v tisoče.« Podatek za tak zapis je bil vzet iz gradiva za 5. sejo vseh treh zborov skupščine občine Ravne. Tam namreč piše, da so imele Koroške lekarne v prvem četrtletju 1037 nadur in 885 režijskih ur. Iz koroških lekarn Ravne so nas opozorili, da je bil podatek v citiranem gradivu napačen in da so oni v prvem četrtletju izplačali samo 152 nadur. V istem članku je omenjeno honorarno delo upokojenke na Rdečem križu Ravne. Njen dejanski honorar za krajši delovni čas (štiri ure dnevno) znaša mesečno neto 5156,35 din z že od-računanim krajevnim samoprispevkom. Urednštvo PROSTORSKA STISKA NA PREVALJAH Pozdrav zastavi stu. Tako so predstavniki ravenskega Gradisa ponovno zatrdili, da bo most nared do 26. novembra. Zaradi nizkih temperatur pa letos ne bo mogoče položiti asfaltne prevleke. »Prve dni novembra so v naši krajevni skupnosti končno stekli razgovori za ureditev obvoznice mimo starega mestnega jedra. Tako naj bi obvoznica Ravne—Kotlje potekala od kapelice pri Votli peči (prek novega betonskega mostu) ob vznožju Javornika ob Hotulj-ščici do Brdinj, kjer bi se priključila na obstoječo cesto Ravne—Kotlje. Poleg obvoznice pa naj bi rešili tudi križišče pred železarno in avtobusno postajo na Ravnah. Omeniti velja, da je vsa potrebna pravna in gradbena dokumentacija že v izdelavi in mora biti nared do aprila prihodnjega leta. Dela pri obvoznici, križišču in postaji pa naj bi stekla v prihodnjih letih,« je razložil Dušan Brankovič, predsednik sveta KS Trg-Ravne. Čeprav je bivša ravenska krajevna skupnosti že pred tremi leti pisno obvestila oz. pozvala lastnike stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v starem delu mesta, naj obnovijo pročelja hiš, popravijo strešne žlebove in počistijo dvorišča, so doslej ta poziv resno vzeli le nekateri. »Poudariti moram, da naša krajevna skupnost z akcijo ni prenehala, saj se prav v tem času dogovarja s stanovanj- KS Žerjav. Po predračunu naj bi celotna dela veljala okrog 18 milijonov din. Zagotovljena pa bodo iz samoprispevka za financiranje družbenih objektov v ravenski občini,« je dejal Franc Zajec, predsednik skupščine žer-javske krajevne skupnosti. Kljub temu da je tamkajšnja krajevna skupnost že pred časom naročila izdelavo zazidalnega načrta (za blokovno in individualno gradnjo stanovanj v centm Žerjav in v Jazbini), bo krajevna skupnost prej še morala dobiti strokovno zagotovilo, da je v Žerjavu in okolici res čisto, zdravo okolje. KS ČRNA NA KOROŠKEM: NOVA ŠPORTNA IGRIŠČA Po programu ravenske komunalne skupnosti so v preteklem mesecu v desnem delu Rudarjevega — v Zgaj-nariji — stekla dela pri komunalni in hortikulturni ureditvi okolja. Tako bodo letos uredili del ceste, parkirišča pred stanovanjskimi bloki in zelenice. Letošnja opravljena dela bodo veljala okrog 700 tisoč din. Z ureditvijo naselja pa bodo nadaljevali v prihodnjem letu, in sicer s sredstvi krajevnega samoprispevka in sredstvi skisa. Novo šolsko leto 1982—83 smo na osnovni šoli Franja Goloba na Prevaljah pričeli z enakim številom oddelkov, kot smo jih imeli v preteklem šolskem letu, to je 25. Še vedno imajo razredi od 1. do 5. pouk v dveh izmenah, medtem ko imajo razredi od 6. do 8. pouk v eni izmeni. Učenci podružničnih šol iz Leš, Lokovice in Šentanela se prešolajo po 4. razredu v 5. razred na centralno šolo na Prevalje. Na Lokovico in Šentanel tudi te učence »vozače« vozi poseben avtobus. Dva oddelka podaljšanega bivanja gostujeta v Družbenem domu. Letos se je zgodilo prvič, da smo morali učence 3. in 4. razredov odkloniti od podaljšanega bivanja. Pa celo nekaj učencev iz prvih razredov smo morali odkloniti. Zaradi obojestranske zaposlenosti mladih staršev nastane potreba po varstvu šolskih otrok, posebej prvošolčkov. Naše kapacitete pa so seveda omejene. Tukaj nastane svojevrstno nasprotje. Zaradi prostorske stiske moramo imeti pouk v dveh izmenah, posledica dveh izmen je večja potreba po podaljšanem bivanju. Za podaljšano bivanje pa zopet potrebujemo prostor. V oddelku podaljšanega bivanja imamo učence predvsem zaradi dveh različnih potreb. 1. učenci, ki potrebujejo pred- vsem varstvo, da niso sami doma v času službe staršev, 2. učenci, ki nujno potrebujejo pomoč pri učenju zaradi neurejenih družinskih razmer ali zaradi nujne dopolnilne pomoči pri učenju in delu domačih nalog. Katerim sedaj dati prednost? Da je organizacija in delo v podaljšanem bivanju kvalitetno, potrjujejo starši, saj ni malo primerov, ko se je učni uspeh učenca po zapustitvi podaljšanega bivanja poslabšal. Prepričan sem, da bo odslej iz leta v leto vse več staršev, ki bodo želeli vpisati otroka v oddelek podaljšanega bivanja. To pa pome- ni tudi vedno več odklonjenosti učencev. Razlogi so znani, pomanj; kanje prostora. Če bi se dodatni prostori nekje na Prevaljah vendarle še našli, pa vemo, v kakšni gospodarski stiski smo in s tem tudi vemo, kako je s širjenjem družbenih dejavnosti. Te moramo ob obstoječi situaciji le krčiti in ne širiti-Podaljšano bivanje pa seveda spada v dogovorjeni program. Kosila prejema dnevno 120 učencev. Še vedno vozimo kosila iz vl/ ca Pod gonjami. Tudi ta številka Je že v zgornjih mejah zmogljivosti kuhinje v vrtcu ter zmogljivosti jaz-deljevalnice na naši šoli. Kaj hitro se lahko zgodi, da bomo morali število kandidatov za kosilo omejiti ip jih čez omenjeno število odkloniti-Katere? Menim, da moram nujno na to opozoriti že danes, kajti prernaK' Ijivi delovni čas staršev nam verjetno obeta tudi več interesentov za kosila. Vsakomur mora biti jasno, da n® moremo v nedogled povečevati števila učencev v dveh oddelkih daljšanega bivanja ter števila kosi ob omenjenih prostorskih kapacitetah. Dobro so nam tudi ob tem poznane vse omejitve zaradi novm zaposlitev v družbeni dejavnosti s tem tudi v šolstvu. Naštete težave lahko zelo Prl ' denejo nekatere starše in nekater otroke oziroma naše učence. Kje sedaj najti izhod? Morda c ' lo v spremembi prioritetne l|St gradenj družbenega standarda v na ši občini. ZATO PROSIM TOVARIŠICE IN TOVARIŠE — DELEGATE UPORABNIKE V OBČINSKI IZOBRAŽEVAL^' SKUPNOSTI, OD VAS TO TERJA Jc' MELJIT ODGOVOR. Katere kriter.|l!; naj upoštevamo pri omejitvi vpis pri podaljšanem bivanju in orn®l'ja števila kosil? To moramo vedeti, ne bomo potem šolniki sami kri < češ da ne razumemo staršev in nJ hovih potreb pa tudi težav. Ravnatelj šole Ivan Kušnik KOLIKO KDO ZASLUŽI V gradivu za 6. sejo vseh treh zborov skupščine občine Ravne, ki je bila 27. 10. 1982, je bila delegatom posredovana tudi Informacija o gibanju osebnih dohodkov v občini Ravne. Celotna informacija obsega G. strani. Mi objavljamo le tisti del, ki zadeva osebne dohodke voljenih in imenovanih funkcionarjev, ker se zdi za naše delavce zanimiv, saj so doslej večkrat vpraševali, koliko zaslužijo funkcionarji v naši občini, Sirile pa so se tudi govorice o bajnih zaslužkih. Zadnje dni oktobra so gospodinjstva v naši občini prejela 3. št. Odločanj, kjer so tudi objavili večji del iste informacije, kompletna pa je še vedno dosegljiva na INDOK centru. NAGRAJEVANJE VOLJENIH IN IMENOVANIH FUNKCIONARJEV Na podlagi zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke so izvršni sveti občinskih skupščin, DPO, SIS in medobčinski organi občin in DPO z območja koroške regije sprejeli družbeni dogovor o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov voljenim in imenovanim funkcionarjem. Pri občinskih svetih ZSS so bile ustanovljene komisije za usklajevanje družbenega dogovora, ki so v skladu s predlogi regijske komisije predlagale naslednje uskladitve osebnih dohodkov: 1. 100% osnova osebnega dohodka v obdobju I—VI znaša — predsednik skupščine — predsednik izvršnega sveta skupščine občine — sekretar OK ZKS 2. 94°/» osnova osebnega dohodka — predsednik OK SZDL — predsednik OS ZSS 3. 78% osnova osebnega dohodka — predsednik OK ZSMS 4. 88% osnova osebnega dohodka — sekretar OK SZDL — sekretar OS ZSS — sekretar skupščine občine — izvršni sekretar OK ZKS 5. 75% osnova osebnega dohodka — sekretar OK ZSMS 6. 82—90 % od osnove pod št. 1 se prizna načelnikom oddelkov ter drugim voljenim in imenovanim funkcionarjem v skupščini, izvršnem svetu in občinski upravi. 26.714,— din 25.112,— din 20.837,— din 23.508,— din 20.036,— din 7. 95,7% osnova osebnega dohodka — družbeni pravobranilec samoupravljanja 25.563,— din Ponavadi se v novembru, ki je mesec boja proti alkoholizmu, že zaradi reda pojavljajo članki o tej problematiki, ki pa so skoraj vsi polni znanstvenih teorij o tem, kaj je alkoholizem, kdo je alkoholik, kako se alkoholna bolezen razvija, kako jo zdravimo ipd... S takim člankom in morda s plakatom in parolo pa se naš »boj« tudi konča za leto dni, ko pride naslednji november in spet kaj napišemo. Le malokdaj se lotimo akcije z druge plati — problemsko. Morda, zaradi tega, ker je to težje, ali pa iz prepogoste tolažbe, da se na tem področju tako ne da kaj pametnega storiti. Vzrok je po vsej verjetnosti tudi v tem, da imamo kljub številnim teorijam o alkoholizmu zelo malo podatkov o alkoholikih samih, ker smo preveč strpni in ukrepamo šele tedaj, ko se nam alkoholik povzpne čez glavo. V tem članku želim prikazati le nekaj dejstev, ki omogočajo, da se alkoholizem tako širi. Prva je toleranca do alkoholika. To nam je v zadnji številki glasila očitala tudi obratna zdravnica. In kritiko moramo sprejeti, ker je resnična. Ampak alkoholika ne tolerira »železarna« (najbrž tudi ni bilo tako mišljeno), tolerira ga sodelavec, vodja, delovodja, ravnatelj, sindikat, ZK, delavska kontrola in ne nazadnje njegov zakonski partner. Praktično na vsakem koraku bi alkoholiku lahko »stopili na prste«, če bi hoteli, pa tega Pod jeznim nebom Na osnovi gibanja osebnih dohodkov v gospodarstvu republiška komisija Podpisnikov družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov spremlja gibanje osebnih dohodkov in predlaga dinamiko uskladitve osebnih dohodkov voljenih in imenovanih funkcionarjev. Po drugem členu omenjenega dogovora se za dodatno obremenitev pii opravljanju stalne ali začasne funkcije lahko prizna voljenemu ali imenovanemu funkcionarju posebno povečanje, ki pa ne more presegati 10 % njegove osnove osebnega dohodka. ZDRAVJE MORDA BI LE RAZMISLILI... ne naredimo. Prepričana sem, da ne zato, ker ne znamo, ampak ker se nočemo spuščati v to. Pa še tisto, kar delamo, je tako neusklajeno, da alkoholikom močno širi prostor manipulacije. Če misli socialni delavec, da je nekdo potreben zdravljenja, potem q£ mislijo tako v tozdu ali pa ne doma. Tudi nobeden delavski svet še ni preklical odločitve disciplinske komisije o prenehanju delovnega razmerja alkoholiku s pogojem, da se gre zdravit. Sploh so redki »srečneži« tisti, ki se zaradi prekrškov v zvezi z alkoholom znajdejo pred disciplinsko komisijo. Pa še takrat so mnenja o njih takšna, da imaš nehote občutek, da je tistemu, ki ga je prijavil, kar žal zaradi tega. Tole smo lahko prebrali v prijavah v zvezi s prekrški zaradi vinjenosti: »Na delovnem mestu je priden, vesten in točno opravlja svoje delo. Pijača je njegova šibka točka.« »Delavec je na delu soliden, vendar ima slab odnos do prihoda in odhoda z dela.« »Prišel je pijan na ,šiht‘. Na delu priden, drugače pa delo jemlje neresno, zamuja in hodi vinjen na delo.« »Na delu je priden. Ni pa siguren, da bo prišel na delo. Drugače ni nobenih problemov razen stalnega zamujanja in izostajanja.« »Enostavno ga ni na delo — brez opravičila. Posebnih problemov z njim nismo imeli, sicer pa ni dolgo pri nas.« Pa končajmo s tem, ker ni potreben komentar in bi skoraj bolj sodilo k humorju kot pa k članku o alkoholizmu. Samo še to povejmo, da vsako prijavo podpiše ravnatelj, da je prostor, kjer naj bi dale mnenje družbenopolitične organizacije, skoraj vedno prazen, razen pri Industrijskih nožih, kjer so napisali, da ne dajejo mnenja zaradi tega, ker ga disciplinska komisija ne upošteva (zakaj, bomo skušali povprašati). Da je delavec potreben zdravljenja, smo zasledili samo v dveh prijavah (od 30, ki so v neposredni zvezi z alkoholom. Skupno je bilo na disciplinski komisiji 482 prijav v prvih devetih mesecih leta 1982). Na oddelku za zdravstveno varstvo v železarni je bilo opravljenih le 9 alkotestov v istem obdobju. Mislim, da bolj »varčni« skoraj ne moremo biti. Kje so vzroki? Zamera, prijateljstvo, znanstvo ali morda res neznanje? Neznanje je tudi vzrok, da alkoholika običajno obravnavamo zelo čustveno. Ali ga sovražimo ali pa se nam smili in z njim sočustvujemo. V nobenem primeru mu ne moremo resnično pomagati, ga usmeriti v zdravljenje. V prvem primeru se ga hočemo znebiti, v drugem pa prikrivamo dejstva in zatiskamo oči pred očitnim propadanjem. Mimo dejstva, da je vsak alkoholik najprej zmerni pivec, ne smemo. Res pa je težko potegniti mejo med zmernim pitjem in zasvojenostjo od alkoholizma. To zavaja najbrž vse, ki živijo in delajo z alkoholikom. Tudi dejstvo, da pride vsak k zdravniku že kot alkoholik, ne drži popolnoma. Milo rečeno jih je na vsaki zdravniški komisiji vsaj nekaj očitno vinjenih in takih, ki smrdijo po alkoholu. Vse to kaže na malomaren odnos do lastnega zdravja in še vse kaj drugega. Najbrž se v tistem trenutku res ne da kaj več, kot reči: »Nehajte piti, ker to škodi vašemu zdravju.« Ali pa? Ne nazadnje moramo v tolažbo ali pa v olajšanje povedati tudi to, da največ za alkoholika lahko stori njegov zakonski partner, ki zasvojenost prvi opazi. S tem skrajša pot propadanja vsaj za 5 do 10 let. Vendar pa je tudi ravnanje zakonca po navadi takšno, da alkoholika preveč ne moti. To so neizpolnjene grožnje o ločitvi, odselitvi z eno samo željo, da ostane stvar skrita pred zunanjim svetom, vsaj dokler se da. Ravnanje je v času, ko raje vidimo nesrečo drugih kot svojo, najbrž do neke mere razumljivo. Ob želji razumeti zakonca za takšno prikrivanje pa najbrž malo manj razumemo predsednike komitejev za SLO v železarni, ki so skoraj vsi po vrsti napisali, da nimajo problemov z alkoholizmom v TOZD in DS. Če je stanje res takšno, smo lahko za vzor. Za dokazovanje, da ni tako, pa bi potrošili preveč prostora. Končno nikogar ne moti, ko prikazujemo udeležbo na prvomajskem srečanju železarjev s popitimi steklenicami piva in prodanimi litri vina. Ko beremo številke, koliko litrov alkohola so zasegli vratarji, se nasmehnemo in pomislimo: »Le koliko ga je ob tem ,šlo‘ mimo?« Pa še nihče ni bil zaradi tega prijavljen disciplinski komisiji. Naj bo zaenkrat dovolj. Še veliko bi lahko pisali, razmišljali, se spraševali. Tudi o tem, kako gledajo na te probleme sodnik za prekrške, postaja milice, sanitarna inšpekcija, izvršni svet skupščine, mladina, občinski komite ZK in še kdo. Tudi o tem, kako se zdravljeni alkoholiki počutijo med nami. Morda o tem kdaj drugič. Končajmo z odgovorom vsem tistim, ki vsako razpravo o alkoholizmu pričnejo in končajo s tem, da so sokovi predragi. Veste, alkoholik bi pil alkohol, tudi če bi sok tekel v potokih in zastonj. Alenka Mičovič MISLI Nihče me ni oviral, da bi naredil nekaj, za kar sam nisem zainteresiran. Ljubezen ne pozna svoje globine, dokler ne pride čas slovesa. Čednost telesa je lahko siromaštvo duše. OBRAMBNI DAN V VALJARNI ZELO USPEL Na osnovi letošnjega poudarka družbene samozaščite na ipožarno-prometni varnosti in na vseh oblikah zasvojenosti je IO OOS valjarna zastavil akcijo v juniju ter po delovnih skupinah izvedel predavanja o oblikah zasvojenosti (alkohol, tablete, mamila) ter ravnanju z gasilnimi aparati oz. gašenju požarov, ki lahko izbruhnejo v temeljni organizaciji. Glavno breme te aktivnosti so nosili delovodje v oddelkih ter enota poklicnih gasilcev pri praktični demonstraciji ravnanja z gasilnimi aparati. Ocenjujemo, da je bil v ta del aktivnosti vključen pretežni del so- bombe in streljanje z zračno puško. Prav vprašanja iz teorije prve pomoči so popestrila pohod, ki je potekal z Rimskega vrelca v smeri proti Ivarč-kemu jezeru, aktivno je sodelovalo 348 sodelavcev, 68 upokojencev in 46 svojcev. Razen tekmovalnega dela so udeleženci spoznavali praktično rokovanje in sestavo lahkega pehotnega orožja, kar je bilo predvsem za starejše sodelavce novost. Ob tem pa so 21. 9. 1982 poslušali zanimivo predavanje o poli-tično-vojaškem položaju v svetu ter učinkoviti obrambi pred nevarnostmi atomske, kemične ali biološke vojne. predstavljal 1 točko. Na ta način so ugotovili zmagovalca oziroma vrstni red. Ekipo DU Ravne so sestavljali: Franc Ivič, Franc Janže in Alojz Nabernik, vodil pa jo je odbornik društva Jože Sotošek. Tričlansko sodniško komisijo so sestavljali: član Mikološkega društva Slovenije, predstavnik Zveze društev upokojencev Slovenije in član Gobarske družine Celje. Najuspešnejši so bili tekmovalci iz Celja II, ki so dosegli 111 točk, druga je bila Slovenska Bistrica 101, tretja pa Selnica s 97 točkami. Ekipa DU Ravne se je uvrstila na 13. mesto z 68 točkami. Zmagovalna ekipa je prejela pokal, vse druge pa priznanje za sodelovanje na tem tekmovanju. Na sestanku v Celju so se domenili, da bo III. republiško gobarsko tekmovanje upokojencev Slovenije v Ljutomeru. E. Wlodyga KULTURA VRES IN BRATSTVO V CANKARJEVEM DOMU Vres je oktobra v svojo bero nastopov zapisal še enega: na slavnostnem začetku 10. kongresa Zveze sindikatov Slovenije v Cankarjevem domu v Ljubljani je zapel sedem pesmi. Nastop je bil svojstveno doživetje za pevce in vse delegate, posebno naše. Prav tako v Cankarjevem domu se je oktobra predstavila tudi folklorna skupina kulturno-umet- niškega društva Bratstvo z Ra' ven. Sodelovala je na literarnem večeru ustvarjalcev iz drugih republik in pokrajin, ki živijo in delajo v Sloveniji. Nastopa sta dokazala, da j® koroška ljubiteljska kultura kljub težavam še vedno živa in dobra, zato tudi iskana in cenjena. Helena Merkač SLIŠALI UMETNIKE, VIDELI RAZSTAVO Obrambno usposabljanje valjarjev delavcev, ki so imeli priložnost spoznati škodljive posledice zasvojenosti ter učinkovito varovanje družbene pa tudi zasebne lastnine pred požari. Delovodjem in enoti poklicnih gasilcev gre zahvala za njihovo delo. Zasledujoč nepretrganost obrambnih priprav je komite za SLO in družbeno samozaščito organiziral obrambni dan v dveh delih (zaradi 4-izmenskega dela), in sicer 21. in 25. 9. 1982. Pri izvedbi se je povezal s štabom TO v občini, ki je priskočil na pomoč tako s kadrom kakor z materialnimi sredstvi (orožje, strelivo itd.). Pripadniki NZ so tekmovali v treh disciplinah: teoretično in praktično poznavanje prve pomoči, metanje šolske Komite je k izvedbi pritegnil rezervne častnike in podčastnike, ki so zaposleni v TO, tako da je organizacija obrambnega dneva potekala solidno. IO OOS pa je po opravljenih aktivnostih organiziral piknik, ki je tem bolj uspel, ker je bilo vreme odlično, razpoloženje pa so še dvigala tekmovanja v košarki, odbojki in namiznem tenisu. Za opravljeno delo, zlasti za zgledno sodelovanje s štabom TO in službo za SLO in družbeno samozaščito v delovni organizaciji, je ta služba izrekla vso pohvalo komiteju za SLO in družbeno samozaščito ter organizatorjem obrambnega dne. Milan Božinovski OBRAMBNI DAN 24. 9. 1982 je TOZD Transport kljub deževnemu vremenu uspešno izpeljal obrambni dan. Zbrali smo se na Rimskem vrelcu, kjer smo praktično izpopolnili znanje gašenja manjših požarov. Po krajši obrazlagi uporabe kompasa smo se v več skupinah napotili proti Ivarčkemu jezeru, kjer je bil naš končni cilj. Ko so vse skupine prišle na cilj, smo se najprej seznanili z družbenopolitičnim stanjem v naši državi, nato pa je ravnatelj razložil pomen obrambnega dneva. Ob razklapljanju in sestavljanju polavtomatske puške so največje zanimanje pokazali najstarejši člani, saj je za marsikoga bilo to prvo srečanje z novo tehniko. Po kratkem odmoru smo streljali z zračno puško. Uresničil se je star pre- govor »kdor veliko govori, malo stori,« saj je prvo mesto odnesel starejši član in še to brez naočnikov, mlajši pa, ki so prej drugim dajali nasvete, so se slabše odrezali. Rezultati: 1. Šteharnik Anton, 2. Zapušek Franc, 3. Vušnik Anton. Ker je na koncu dneva obilno začelo padati z neba, smo obrambni dan zaključili v prostoru družbenega standarda ob kranjski in pivu. Vse pa je prevzel duh tovarištva in misel, da smo tudi mi nekaj storili za boljšo pripravljenost in obrambo naše socialistične družbe. Anton Vušnik DELO DRUŠTVA UPOKOJENCEV II. REPUBLIŠKO TEKMOVANJE UPOKOJENCEV SLOVENIJE V NABIRANJU GOB Zveza društev upokojencev Slovenije in organizator DU Celje sta 2. oktobra 1982 izvedla nad Vojnikom II. repub- liško tekmovanje upokojencev Slovenije v nabiranju gob. Udeležilo se ga je 23 tričlanskih ekip. Tekmovalci so morali v dobri uri nabrati čimveč užitnih gob, od katerih je komisija izbrala tri največje. Vsak dkg stehtanih gob je Dve nenavadni reči sta se zgodili ondan (11. 10. 1982) v Likovnem salonu na Ravnah, ko so odprli razstavo ob 80-letnici dela Pihalnega orkestra ravenskih že-lezarjev. Prva: ne pomnim, da bi bil naš Likovni salon kdaj tako do zadnjega kotička napolnjen, da sploh ni bilo mogoče pogledati vsega razstavljenega, preden se niso ljudje že začeli razhajati. Z dolgimi, dolgočasnimi govori je bilo prizaneseno, zato je bil tembolj učinkovit in zaželen nastop naših akademikov. Najprej so zaigrali vsi trije Petrači: Janez flavto, Božo violino in Andrej violonče- lo. Nazadnje je trobental Stanko Arnold. Neskrite simpatije do umetnika, ki nekaj preprosto ljudskega in hkrati gentlemanskega druži v razorožujočo naravnost — so pokazali ljudje, ko so spontano napravili špalir, skozi katerega je moral do nastopnega mesta in kasneje v krepkem, srčnem ploskanju. Naše umetnike j® spremljal znani slovenski pianist Andrej Jarc. Druga nenavadnost večera: v Likovnem salonu smo tokrat videli tudi župana, predsednika 1» SO in vse višje funkcionar j® družbenopolitičnih organizacij-Glasbenikom je uspelo nekaj, kar drugim zlepa ne, morda pa izdajo vsaj skrivnost o tem, kako so napolnili sobe Likovnega salona ih dosegli tak odziv družbenopolitičnih delavcev. Na razstavi so predstavili Almanah, ki so ga izdali ob jubileju, številne fotografije, plakate, priznanja, plakete, nagrade ••• škoda, da ne tudi kake stare uniforme, tudi zelo stare inštrumente so razstavili, skratka vsega veliko ali, kot je dejal bivši kapelnik Jožko Herman: »Koliko »zohna« se je nabralo!« Z. Strgar SPREHOD PO ZNANSTVENI DELAVNICI Marija Makarovičeva je na željo ravenskih organizatorjev kulture dovolila ljudem Mežiške doline pogledati tudi v svojo znanstveno delavnico. Z navdušenjem je sprejela pobudo, in od 29. septembra do 3. oktobra je bila v Likovnem salonu na Ravnah razstava o nastajanju njene knjige Strojna in Stroj anci. Začelo se je pred več leti pri izpisovanju podatkov iz rojstnih, mrliških, urbarskih in drugih knjig ter se nadaljevalo prek anketiranja, fotografiranja, predvsem pa zapisovanja po pogovorih in opazovanjih. Tako so nastali kupi popisanega papirja, na stotine listov in lističev, vsi samo o Strojni in Strojancih: o njihovem družbenem sestavu, o gibanju prebivalstva, o stavbarstvu in stanovanjski kulturi, virih za preživljanje, delu, potrošnji, poglavitnih življenjskih mejnikih, medsebojnih odnosih v družini, družabnem življenju, znanju, ob- zorju in ustvarjalnosti, zdravstvu in verovanju. V knjigi je to naneslo 470 strani besedila, 59 strani statističnih in anketnih tab® ter 11 strani slovarčka narečnih besed. In prav te narečne besede, vpletene v besedilo, knjigo zel® popestrijo. Tudi koroški oziroma strojnski stavki že drugače izredno berljivo besedilo razgibajo (posebnost njihove stavčne konstrukcije je v tem, da stol1 pomožni glagol na začetku: »J® čudno modlu in strašno Švica1 zraven«). Vse to dokazuje, da s® je znala Makarovičeva vživeta v ljudi in njihovo govorico, pa Čeprav je najbrž nikoli prej ni slišala. Zato jii tudi tu in tam kak' šne nestrojnske narečne besede ne gre zameriti (»žoka ke v nos«). Je pa resnično škoda, da dialektičnih izrazov ni opremila vsaj z naglasi. Vse nabrano je končno d®*0 knjigo, še eno več v vrsti avt®' ričinih že napisanih. Med njimi J® najbolj znana »Ljudske vezeni-ner na Slovenskem«. Poleg dokazov o garanju pred izidom neke znanstvene knjige je razstava pokazala nekaj slik o Strojni. Mik je bila tako samoukom kot akademskim slikarjem, tudi tujcem. Namenili pa so razstavljale! svoj kot še koroškemu Krjavlju Blažu Mavreiu, njegovim samoniklim pesmim, in tudi koroškemu tihožitju: skrinji s slamnicami domačega rženega kruha in kanad. Odprli so razsta- (Nekaj misli ob jubilejnem koncertu naših godbenikov) Ta mesec so praznovali naši godbeniki osemdesetletnico delovanja. Delovno so praznovali: z otvoritvijo razstave o dosedanjem delu orkestra, s svečano sejo odbora, z lepo humano gesto — obiskali so ostarele godbenike, ki so hkrati s penzijonom v fabriki zaslužili tudi penzijon pri godbi — in seveda s slavnostnim koncertom, ki je bil krona praznovanju. Samo čestitamo lahko dirigentu in godbenikom za lep glasbeni večer, za Potrditev zvestobe svojemu delu. Ponosni smo odhajali iz nabito polne dvorane — ponosni na naše godbenike, saj imamo z njimi eno najboljših godb pri nas — če že hočemo na Vsak način ostati skromni v besedah. Ob takih večerih pa se človeku postavljajo številna vprašanja in razmišljanja o poslanstvu naše ljubiteljske kulturne izpovedi. Nedvomno smo kulturno bogata občina, do danes smo bili vzor slovenski kulturni javnosti po delu in uspehih. Ob ukrepih, ki jib vsakodnevno sprejemajo naša republiška in zvezna telesa, pa se lahko zamislimo, kako in kaj bo z našo kulturno rastjo danes in jutri. Letošnje leto je leto kongresov: republiških in zveznih, obračune za nazaj in smernice za v prihodnje sprejemajo v vrstah zveze komunistov, sindikatov, mladine, tudi v vseh ostalih vo Šentanelski pavri, recitiralo pa je strojniško osnovnošolsko dekle. Prikazana pot ustvarjanja nekega znanstvenega dela je bila osupljujoča: koliko čuta za red in sistematičnost, koliko volje za delo mora imeti ta ženska! Neizmerno hvaležni ji moramo biti, da se je posvetila tudi ljudem Mežiške doline. Prelistajmo knjigo! Helena Merkač družbenopolitičnih organizacijah. Vsi se zavzeto lotevajo reševanja nastale gospodarske situacije, žal pa zelo malo ali nič ne spregovorijo v kongresnih razpravah o vlogi in pomenu kulture (posebej ljubiteljske). Ko da smo se v času stabilizacijskih prizadevanj zavestno izrekli, da nam v tem trenutku kultura ni potrebna, ko da smo v tem trenutku izgubili vero v njeno moč in potrebo. — Bomo res lažje in hitreje izplavali iz težav, če bomo ljubiteljsko kulturo spravili v mape problemov in jih odložili v nižje predale ter jih prihranili za jutri? Istočasno pa ugotavljamo, da je korenite spremembe v naši družbi možno uspešno reševati le s korenito preobrazbo ljudi. Verjetno pa ima ravno s tem kultura mnogokaj opraviti. Še več kot v normalnih situacijah. Kultura nam je zares mnogim že prešla v zavest kot nujni sestavni del našega načina življenja, sicer bi takega razmaha njene dejavnosti in tako lepih uspehov ne doživeli. — Da jo takšno, kot je, potrebujemo, smo neštetokrat že potrjevali. — Tudi na zadnjem koncertu pihalnega orkestra ali pa ob nastopu vresovcev na X. kongresu sindikatov, ko je vsem našim delegatom in gledalcem pred TV sprejemniki postalo toplo, ko so zagledali naše vresovce v kongresni dvorani z Internacionalo na ustih. — Zato se upravičeno sprašujemo, kako lahko načrtovalci našega družbenega razvoja v tem času tako malo ali nič ne spregovorijo o potrebi kulturnega razvoja naših ljudi. V čem vidim probleme naše (občinske) ljubiteljske kulture: — ukrepi varčevanja postavljajo pred vse skupine poostrene pogoje gospodarjenja (beri: manj denarja), kar ima za posledico zmanjšano aktivnost kulturno-umetniških skupin, — v kulturne skupine je vse težje pridobiti nove (še posebej mlajše) člane. Ljudje se vse intenzivneje ubadajo rajši z reševanjem družinskih proračunov. — Delovne organizacije bodo vse težje obravnavale izredno plačano odsotnost z dela za kulturne potrebe. (Seminarske vaje — tako potrebna oblika dela vseh kvalitetnih skupin — bodo vse težje uresničljive, z njimi pa je tesno povezana kvalitetna rast skupin.) — Kulturni delavci sami bodo ob takem odnosu izgubili prepričanje v potrebo in vrednost lastnega kulturnega izpovedovanja, pripadnost temu delu že upada in bo nadalje upadala, če se tem vprašanjem ne bomo v zadostni meri posvetili. Smo na pragu novembra, pa se nekatere naše skupine (predvsem gledališke) še do sedaj niso zbrale in pričele z delom. — Dirigenti, zborovodje, režiserji in drugi strokovni sodelavci so v vse tež- jem položaju — pred svojo skupino in pred javnostjo — vsaka od teh zahteva svoje, pogoji za dobro delo pa postajajo vse težji. V vseh revolucijah in v vseh ključnih momentih preobrazbe človeštva je imela kultura bistveno vlogo. — Samo pogled v našo zadnjo revolucijo nam govori, da so tudi naši godbeniki odigrali v sklopu XIV. divizije pomembno kulturno poslanstvo, da so tudi naši pevci s pevci ostalih pokrajin s pesmijo jurišali na borbene položaje, da so igralci z govorjeno besedo naših poetov vlivali nacionalni in revolucionarni duh v srca borcev in ostalih ljudi. — Verjetno si tudi v današnjem času takšne preobrazbe, kot jo danes potrebujemo, ne moremo misliti brez kulturne rasti naših ljudi. Kulturno-umetniške skupine v krajih, društva, Zveza kulturnih organizacij in kulturna skupnost sama ne bodo zmogle odigrati te pomembne vloge, če ob vseh teh naštetih ne bodo stali vsi ostali pomembni dejavniki, ki so nosilci akcij za preobrazbo naše družbe. Naj bo teh nekaj vrstic dobronameren prispevek vsem načrtovalcem ukrepov, tistim, ki o njih razpravljajo, odločajo in tudi tistim, ki jih naposled izvajajo. Jožko Kert S KNJIŽNEGA TRGA: PREŠERNOVA DRUŽBA VABI NAROČNIKE Pri Prešernovi družbi bodo tudi letos izdali svojo redno letno knjižno zbirko po zares dostopni ceni. Naslovi so: — Prešernov koledar za leto 1983 (z barvnimi reprodukcijami odličnega slikarja Nikolaja Omerse in drugimi zanimivostmi) — Polona Škrinjar, Pavla, povest — Miran Ogrin, Po stopinjah Aleksandra Velikega, potopis — Živojin Gavrilovič, Igmanci, roman — Mira Ružič, Biti ali ne biti, knjiga o varstvu okolja in onesnaževanju okolja. Člani PD dobijo še nagradno knjigo A. Cordella, Mortymerjevi, če so pravočasno poravnali članarino. X------------------------------------------------------ NAROČILNICA Naročam letno knjižno zbirko Prešernove družbe s Prešernovim koledarjem 1983: 1. vezano v platno — z nagradno knjigo 850 din 2. vezano v platno — brez nagradne knjige 700 din 3. broširano •— z nagradno knjigo 500 din 4. broširano — brez nagradne knjige 400 din Knjige mi pošljite na naslov: Naročnino bom poravnal a) po povzetju b) v zaporednih mesečnih obrokih po najmanj 200 din. Datum: Podpis: KOLIKO ŠE VERUJEMO V MOČ IN POTREBO KULTURNE IZPOVEDI Naročilnico izpolnite, odrežite in pošljite na naslov: PREŠERNOVA DRUŽBA, LJUBLJANA, Borsetova 27. KNJIŽNA KREDITNA KARTICA Pri Mladinski knjigi na Partizanski 9 v Mariboru so konec septembra odprli antikvami oddelek, ki bo po usmeritvi tako mo-»Skofic« deren kot bibliofilski antikvariat. Knjige dobite tu po znatno niž- jih cenah. Cankarjeva založba je uvedla knjižno kreditno kartico — KKK, s katero lahko kupujete knjige tudi v Mladinski knjigi na Ravnah. S KKK lahko kupite katerokoli knjigo Cankarjeve založbe ali zbirko z 10%> popustom, s tem da ob nakupu ne plačate nič, ampak počakate, da založba pošlje račun. KKK dobite, tako da izpolnite obrazec, ki je bil objavljen v zadnjih dveh številkah Književnih novic Cankarjeve založbe ali preprosto pišete založbi, da bi jo radi imeli. Z. S. Rekreacija in šport Rekreacija SLOVENSKI PLANINCI SMO ZBOROVALI Organizacijo in izvedbo proslave ob 14. dnevu planincev je glavni odbor Planinske zveze Slovenije poveril Planinskemu društvu »Lisca« iz Sevnice-Krško. Planinci PD Lisca so proslavo organizirali pri Tončkovem domu na Lisci, ki je visoka 947 m in lahko dostopna. To slavje so povezali z 90-let-nico rojstva tovariša TITA, ki je večkrat obiskal Lisco. To vsakoletno tradicionalno srečanje so sevniški planinci združili še s počastitvijo treh jubilejev posavskih planincev, in sicer 80-letnico Jurkove koče, 50-letnico Tončkovega doma in 30-letnico sedanjega planinskega doma na Lisci. Ravenski planinci smo sklenili, da se tudi mi udeležimo proslave in dostojno počastimo dan planincev. 43 se nas je odpeljalo z avtobusom v prelepi dan in kmalu prispelo na Lisco, ki se je kopala v soncu. Njeni travniki, ki se razprostirajo daleč naokrog, so dobivali vedno bolj pisano preprogo. Skupina za skupino planincev je prihajala in dopolnjevala živi mozaik. Veselo pozdravljanje, petje in vriskanje se je razlegalo daleč naokrog. Godba na pihala je vse to spremljala z živahnimi koračnicami in ob enajstih napovedala pričetek proslave. Sekretar republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije tovariš Zdravko Krvina je najprej prisrčno pozdravil zbor planincev, navdušen nad množičnim obiskom, in v svojem nagovoru poudaril veliko in pomembno poslanstvo, ki ga je ta naša najmnožičnejša organizacija (Planinska zveza Slovenije šteje že več kot sto tisoč članov) opravila v devetih desetletjih delovanja, posebno med NOB in v času socialistične revolucije, opravlja pa ga tudi danes v boju za vsestranski napredek naše družbe z delovanjem v krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela. Vračali smo se polni vtisov. Med potjo smo se ustavili v rojstnem kraju tovariša Tita v Kumrovcu, nato pa smo se napotili čez prelepo Kozjansko. Večina je videla to pokrajino prvič in nismo se je mogli nagledati. Vsi navdušeni smo sklenili, da jo bomo še večkrat obiskali. Takih zborov in izletov si še želimo — je bila izrečena želja vseh, ko smo se na avtobusni postaji pozdravljali in razhajali. Milena Suler NAČRTI, ZELJE . .. MO PD Prevalje si je že začrtal okviren program dela v letu 1933. V januarju bodo sankaške tekme ter dva pohoda (na Uršljo goro in na Plat). Februarja se bodo mladinci udeležili tradicionalnega pohoda na Stol in turnega smuka s Smrekovca, priredili pa bodo tudi predavanje za osnovno šolo. V marcu bo potekal orientacijski tečaj, predviden je pohod (Mežica—Ravnjak) in sodelovanje pionirjev v kulturnem delu občnega zbora planincev. Aprila se bodo pionirji in mladinci udeležili nekaj stalnih akcij (planinska štafeta mladosti, kviz na Peci, kresovanje na Uršlji gori) ter obnovili markacije. Maj je »rezerviran« za planinsko šolo na Gori, za trimski pohod, izlet (Mariborska koča—Ribniška koča—Kremžarjev vrh) in za sodelovanje smučarjev na veleslalomu pod Raduho. Junij bo »izletniški«. (Raduha—Smrekovec, po en izlet za vrtec in pionirsko skupino na osnovni šoli.) Julija se bodo planinci povzpeli v Kamniške planine (Robanov kot—Ojstrica—Planjava—Okrešelj), posamezniki pa se bodo udeležili tečajev za mladinske vodnike, mentorje ali inštruktorje ter tabora pionirjev — planincev. Avgusta bosta dve zahtevni turi. (Jalovec, Storžič.) V septembru bo izlet za pionirsko skupino na osnovni šoli in izlet na Olševo. Kostanjev piknik bo postal kar tradicionalen, v oktobru pa bo tudi izlet v okolico (šteharski vrh— Strojna—Lovska koča). Za konec sezone bo še en izlet, a v neznano. Za december pa je predvideno le še eno predavanje za OS. Andreja Cibron MEDOBČINSKO TEKMOVANJE GASILCEV IB. 9. 1982 se je v Radljah ob Dravi zbralo kar 39 tekmovalnih desetin, od najmlajših pa do najstarejših gasilcev (veteranov). Po končanem tekmovanju je vse nastopajoče in goste pozdravil predstavnik občinske gasilske zveze Radlje ob Dravi, nato pa je pomočnik štaba operative SRS za koroško področje tovariš Vlado Vališer razglasil rezultate ter podelil pokale in priznanja. Rezultati 1. Pionirji »A« (7 — 10 let) — Kotlje (232,1), Radlje (223), Šmartno (212) Pionirke »A« (7 — 10 let) — Ravne (231.8), Vuhred (133) 2. Pionirji »B« (11 — 14 let) — Radlje (219.4), Dravograd (213,4), Golava Bu-ka (208,2), Kotlje (199,6) Pionirke »B« (11 — 14 let) — Kotlje (213,7), Radlje (196,4), Pameče (160) 3. Mladinci (15 — 18 let) — Kotlje (462.4), Radlje (439,8), Črneče (410,4) Mladinke (15 — 18 let) — Radlje (479), Golava Buka (454,6) 4. Člani — Mežica (832,6), Kotlje (823), 2elezarna Ravne (022,9), Pameče (815.9) Članice (z MB) — Vuhred (643), TUS (609) Članice (s hidrantom) — Kotlje (712), Prevalje (708,3), Vuhred (698), TUS (691) 5. Starejši gasilci (veterani) — Vuhred (378,2), Železarna Ravne (377,9). Rezultati kažejo, da je tudi tokrat bila najuspešnejša občinska gasilska zveza z Raven, najuspešnejše društvo pa GD Kotlje. Desetina železarne Ravne se je zelo dobro uvrstila in s tem opravičila večurne vaje na dan. Tudi osebno sem z desetino zadovoljen in jim čestitam k uspehu. Ne morem pa se strinjati s sojenjem pri štafeti članov (zakaj tako velike razlike med štarterjem in sodnikom na cilju — celo 3 in več sekund). Zato menim, da uvrstitev od 1. do 4. mesta ni merilo dela desetin, ampak pristranskega sojenja sodnikov. Vlado Mihin, Tozd Vzmetarna TRIMSKE REKREACIJSKE IGRE NA RAVNAH Društvo za športno rekreacijo in telesno vzgojo Partizan Ravne je v počastitev krajevnega praznika 3. 10. 1982 na stadionu na Ravnah izvedlo množične trimske rekreacijske igre. Ker je prejšnji dan deževalo, in je bil teren moker, so od načrtovanih iger izvedli samo 12. Krajani so si lahko izmerili pritisk in se preizkusili v podiranju kegljev, v tenisu z gumijastimi obročki, badmintonu, so-nožnem metu z nogami v koš, v podiranju pločevink, v poskokih s kolebnico, streljali so na gol, skakali v vrečah, metali so obroče, igrali so namizni tenis in skakali na žogah — zajčkih. Igre so bile lahke in zanimive, tako da se jih je lahko udeležil vsakdo brez kakršnekoli predpriprave. Cilj teh iger ni bil tekmovalni, temveč družabno srečanje in prijetna sprostitev ter navsezadnje tudi koristno preživetje nedeljskega dopoldneva. Vsak krajan se je lahko prepričal, kakšna je njegova telesna zmogljivost. Rezultati bi lahko bili tudi zelo zanimivi za krajevne skupnosti (SLO), saj bi s takim testiranjem dobili koristne podatke o splošni telesni zmogljivosti krajanov. Čeprav vreme prirediteljem ni bilo najbolj naklonjeno, se je iger udeležilo 96 krajanov v starosti od 7 do 55 let. Vsi so za sodelovanje prejeli spominsko trimsko značko. Udeleženci so bili nad prireditvijo navdušeni, člani društva Partizan pa so sklenili, da bodo prihodnje leto zopet pripravili takšno srečanje. A. II. KARATE Republiško prvenstvo za pionirje KK Postojna je 19. 6. 1982 organiziral republiško prvenstvo za mlajše in starejše pionirke in pionirje v ka-tah posamezno in ekipno. V različnih starostnih skupinah so v katah posamezno člani KK z Raven dosegli naslednje rezultate: Bojan Breznik 2., Branko Burja 12., Veselin Vukovič 5., Vemer Mager 6., Boris Lončar 7., Mira Morn 4., Nataša Grabner 5., Suzana Ivartnik 6. V katah ekipno so mlajši pionirji v sestavi: Burja, Breznik, Morn osvojili 4. mesto, starejši pionirji v sestavi: Vukovič, Mager, Lončar 5., ter sta- rejše pionirke v sestavi: Morn, Grabner, Ivartnik, Anželak 2. mesto. Skupno je nastopilo 90 tekmovalcev in 23 ekip. Pravico do nastopa na državnem prvenstvu iz KK Ravne so dobili: Bojan Breznik in Mira Morn v katah posamezno in ekipa starejših pionirk. Državno pionirsko prvenstvo 19. 9. 1982 je KK Kruševac organiziral državno prvenstvo za pionirje v katah posamezno in ekipno. Pravico do nastopa so imeli samo tisti, ki so dosegli na republiškem prvenstvu 1. do 4. mesto, med ekipami pa samo prvi dve. Sodelovalo je prek 120 tekmovalcev iz vseh republik in avtonomnih pokrajin. Iz KK Ravne 5 pionirjev in pionirk. Bojan Breznik, mlajši pionir, je osvojil 11. mesto, Mira Morn, starejša pionirka, pa 21. Starejše pionirke v sestavi: Anželak, Grabner, Morn in Ivartnik so dosegle 10.—11. mesto. Rezultati naših bi bili verjetno boljši, če jih ne bi zmučila dolga in naporna vožnja ter sonce, ki je neusmiljeno pripekalo. Mladinsko republiško prvenstvo v športni borbi po kategorijah do 18 let KK Mislinja je 2. 10. 1982 priredil prvenstvo za mlajše mladince po tež-nostnih kategorijah. Udeležilo se ga je prek 30 tekmovalcev. Predstavniki z Raven so dosegli naslednje rezultate: Milan Mravljak 2. mesto v lahki kategoriji, Ivan Belaj tudi 2. mesto v težki kategoriji in Tone Polovšek 3. mesto v polsrednji kategoriji. Zgodilo se je 20. oktobra 1982 natanko ob 14.30. Zagnani v delo, spravilo neuporabnih drv iz železarne, preluknjanih in napolnjenih z žeblji, na za to pripravljeni prostor v garaži. Kmalu se pojavi nepričakovan obisk, vratar železarne in šofer tovornjaka. Kaj sedaj? Treba bi bilo drva zložiti nazaj na tovornjak. Toda čemu? se vprašamo, umazani od umazanih desk. Takšna je direktiva. Nekdo, neimenovani, anonimen občan, ki očitno ni imel kaj drugega početi kot neupravičeno naznaniti poštenega delovnega človeka in verjetno od besa, da si drv ni pripeljal sam, je s telefonskim klicem naznanil delavca železarne, češ da je odpeljal iz železarne nove deske. Toda zakaj? Saj je deske delavec plačal in jih odpeljal z dovolilnico, torej popolnoma pošteno. Zakaj torej nekdo, ki nima nobene zveze, ki je popolnoma nepoučen oz. neprepričan o tem, kaj je prav in kaj ne, blati delovnega človeka, kot da jih je ukradel? Saj so bile deske odpadek, delavcu pa bodo še kako koristile za kurjavo v mrzlih zimskih dneh, saj vemo, da je treba Tako sta si Mravljak in Belaj pridobila pravico do nastopa na državnem mladinskem prvenstvu. Aljoša Vauh SAH 16. hitropoteznega prvenstva se je udeležilo 13 šahistov. Zmagal je Danilo Peruš z 11 točkami, 2. Jože Jese-nek in 3. Zdravko Burjak 9, 4. Marjan Uršič 8, 5. Herbert Komarica 7,5 itd. Na 17. turnirju je bil zmagovalec med šahisti zopet Danilo Peruš, ki je osvojil 14,5 točke, 2. Niko Ristič 12, «• Andrej Erjavc 11,5 itd. Danilo Peruš je zmagal tudi na 18-turnirju. Med 16. šahisti je zbral H točk od 15 možnih. Drugouvrščeni Zdravko Burjak jih je zbral 13,5, tretji Niko Ristič 10,5, 4.-5. Franc Juri-čan in Jože Jesenek 10, 6. Herbert Komarica 9, 7. Franc Rotovnik 9 itd. Po zadnjem turnirju je v vodstvu hitropoteznega prvenstva za leto 1983 Danilo Peruš, ki je že osvojil največje možno število točk, t. j. 250 ali 10 zmag na posameznih turnirjih. S tem je torej znan zmagovalec tega prvenstva, saj nihče od ostalih šahistov nima veC možnosti zbrati 10 zmag na preostalih 4 turnirjih letošnjega leta. Boj P* se bije za ostala mesta med drugim Zdravkom Burjakom 180 točk in tretjim Jožetom Jesenekom 169 točk, četrtim Andrejem Erjavcem 125 točk, petim Francem Juričanom 111 točk, šestim Mirkom Hrovatičem 99 točk, sedmim Herbertom Komarico 88 tock> osmim Francem Rotovnikom 77 točk, devetim Marjanom Uršičem 73 točk in desetim Nikom Rističem 66 točk itd, V. P- v današnjem času z energijo varčevati bolj kot doslej, pa najsibo ta kakršna koli. Se dobro, da je takoj posredovala varnostna služba, ki je ugotovila, da se za kup takšnih drv sploh ni vredno pogovarjati. Vsa čast. Menim, da bi v prihodnje morali poiskati ljudi, ki z anonimnimi klici največkrat škodijo družbi in napravijo več dela, kot je vse skupaj vredno. S tem pa neupravičeno sramotijo poštenega človeka J1} so za moje pojme družbeno škodljiv* pojavi. Treba jih je pošteno kaznovati; Tega članka ne bi napisal, če ne bi bil sam osebno hudo prizadet in ker je mogoče takih primerov še več, vendar ne vemo zanje. ., Vsi želimo, da je več tistih, ki pri" no delajo za čim boljši jutri nas vsen in da bo treba stopiti na prste vsetn tistim, ki ta mir spodbijajo in kratil® svobodo in poštenost delavca. Naj za; ključim z besedami: »Človek lahko kaj hitro, tudi ne po svoji krivdi, pade blato, iz njega pa je kaj težko prilesti-Prizadeti delavec Franc Šegovec UTRINEK IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA DELAVCEV ŽELEZARNE RAVNE KADROVSKA GSBANJA OD 24. 9. DO 24. ID. 1982 TOZD -DEL, SKUPNOST SKLENILI DEL, RAZMERJE FLUKTUACIJA SKUPAJ PLAN ŠTEV. DEL. DEJ. ŠTEV. % ZAP‘, INVAL, ŠTEV,DEL, V POSTOPKu I K IZ JLA IZ ŠOLE DRUGO SKUPAJ ODPOVED BREZ ODPOV, JLA DRUGO 'jeklarna 1 2 3 2 3 5 357 373 12,3 6 iJEKLOLIVARNA 1 1 2 2 515 517 13,54 16 ■VALJARNA 1 1 4 4o 441 12,24 9 KOVAČNICA 1 1 2 1 3 285 282 9,2 3 JEKLOVLEK 104 100 16,00 2 KALILNICA 1 1 51 14,70 ORODJARNA 72 74 6,75 - STROJI IN DELI 3 3 490 505 8,51 5 INDUSTRIJ.N02I . 2 2 215 217 12,7 4 PflEVMATIC. STROJI 2 1 3 202 203 15,27 2 VZMET ARNA 142 112 9,8 4 REZALNO ORODJE 1 1 2 2 309 304 9,86 2 KOVINARSTVO 2 1 3 145 145 “ ARMATURE 1 1 133 126 1,2 - ENERGIJA 2 2 114 116 5,17 1 E T S 1 1 2 2 211 215 3,72 1 s G V 1 1 442 4 48 4- TRANSPORT 1 1 115 114 3,50 1 P I I 54 52 . __ - RTT 1 1 1 1 237 238 12.60 2 KOMERCIALA J 3 3 3 261 258 12,7 1 KONTROLA KAKOV, 209 201 16.41 1 »BENI STAN. 2 2 52 54 7,40 RAČUNOVODSTVO 1 1 115 115 6,0 1 GOSPODARJENJE ._i L' - - K S 7. 2 2 4 1 1 2 214 209 28,23 3 PF S 43 44 12,2 - •SKUPAJ 3 4 12 19 20 2 11 4 37 5668 5639 10,37 68 _ KRŠITVE DELOVNIH OBVEZNOSTI Skupna disciplinska komisija je v avgustu in septembru 1982 obravnavala naslednje kršilce delovnih obveznosti: I. TOZD JEKLARNA 1. JUROVIC VLADIMIR, voznik za-lagalnega stroja, neopravičeno izostal z dela, prenehanje delovnega razmerja, pavšalna odškodnina 3680 din, sodna izterjava. 2. VESONIK MARJAN, 2. jamski delavec, neopravičeno izostal z dela 2 dni, javni opomin, pavšalna odškodnina 1.264,20 din, plačal. 3. DURIC MUSTAFA, neopravičeno izostal z dela 1 dan, pavšalna odškodnina 632,10 din, sodna izterjava. 4. STUBlCAR JAKOB, 1. jamski delavec, neopravičeno izostal z dela 5 dni, prenehanje delovnega razmerja s Pogojno odložitvijo za dobo 1 leta, Pavšalna odškodnina 3.410,00 din, plačal. 5. JEZ KRISTJAN, 2. pomočnik topilca, vinjen na delu, 6 ur neopravičeno izostal z dela, javni opomin. Pavšalna odškodnina 943,20 din, sodna izterjava. 6. VUKOVIČ ILE, I. jamski delavec, Predčasno zapustil delo 4 ure, pavšalna odškodnina 546,40 din, sodna izterjava. 7. PORIC ZIAD, voznik boforsa, enkrat zamudil na delo 1 uro, enkrat Predčasno zapustil delo 2 uri, javni opomin, pavšalna odškodnina 802,30 din, sodna izterjava. 8. TOMIČ STEVIKA, 1. jamski delavec, neopravičeno izostal z dela 2 dni, javni opomin, pavšalna odškodnina 1.364,00 din, plačal. 9. DEDIČ AVDAGA, 1. jamski delavec, 2 dni neopravičeno izostal z dela, javni opomin, pavšalna odškodnina 1.364,00 din, sodna izterjava. 10. BOZINOVSKI ZORAN, 2. jamski delavec, neopravičeno izostal z dela 2 dni, javni opomin, pavšalna odškodnina 1.264,20 din, sodna izterjava. 11. LUKIČ VOJISLAV, 2. jamski delavec, večkrat zamudil na delo, javni opomin, pavšalna odškodnina 825,30 din, sodna izterjava. II. VALJARNA 1. CUJES RUDOLF, transportni delavec, neopravičeno izostal z dela 3 dni, javni opomin, pavšalna odškodnina 1.896,40 din, plačal. 2. SEMERL ALOJZ, adjuster kontrolor, neopravičeno izostal z dela 1 dan, pavšalna odškodnina 731,80 din, plačal. 3. DRETNIK DRAGO, ravnalec na ravnalnem stroju, neopravičeno izostal z dela 1 dan, pavšalna odškodnina 731,80 din, plačal. 4. MEDIC LUKA, transportni delavec, prenehal hoditi na delo, prenehanje delovnega razmerja. 5. REK JANKO, II. valjavec, pet dni neopravičeno izostal z dela, prenehanje delovnega razmerja — pogojno za dobo 1 leta, pavšalna odškodnina 4.708,20 din, plačal. III. KOVAČNICA 1. OREŠNIK BOJAN, brusilec, neopravičeno izostajal z dela, prenehanje delovnega razmerja. 2. LAZAREVIČ DIMITRIJE, prenehal hoditi na delo, prenehanje delovnega razmerja. IV. SGV 1. ŠTERN BERNARD, ključavničar, predčasno zapustil delo ob 11. uri zaradi vinjenosti, pavšalna odškodnina 682,00 din, plačal. 2. ŠTRUC MILAN, ključavničar, neopravičeno izostal z dela 1 dan (že bil v postopku), javni opomin, pavšalna odškodnina 731,80 din, plačal. 3. VDOVIC SREČKO, v vinjenem stanju samovoljno vzel avtocar, se zaletel z njim v vhodna vrata kovačnice in jih poškodoval, prav tako Je poškodoval tudi vozilo, javni opomin. povrnitev materialne škode v znesku 10.589,70 din, plačal. V. VZMETARNA 1. CVIRN AVGUST, brusilec, z nožem grozil in tako ogrožal varnost, javni opomin. 2. MIKELN MARTIN, v vinjenem stanju skritiziral našo politiko, znašal se je nad sodelavcem, javni opomin. 3. JANET VLADIMIR, brusilec, zapustil delo okoli 11. ure in se pri zahodnem izhodu prerekal z vratarjem, javni opomin. VI. REZALNO ORODJE 1. MOČILNIK ALOJZ, brusilec, naredil izmet skobeljnih nožev, javni opomin, pavšalna odškodnina 470,50 din, plačal. 2. KORDEZ STANISLAV, rezkalec, zamudil na delo 2 uri, pavšalna odškodnina 354,40 din, plačal. 3. VOGEL JANEZ, voznik viličarja, neopravičeno je izostal z dela 1 dan, pavšalna odškodnina 682,00 din, plačal. 4. DINIC EVA, brusilka, neopravičeno je zapuščala delovno mesto večkrat, javni opomin. Disciplinska komisija je v avgustu in septembru izrekla še 5 oprostitev, 12 opominov, v 1 primeru pa je postopek ustavila zaradi pomanjkanja dokazov. Za pravno službo: Sonja Slemnik KOROŠKI KINEMATOGRAFI V NOVEMBRU Koroški kinematografi Crna, Žerjav, Mežica, Prevalje, Ravne, Kotlje, Dravograd, Slovenj Gradec, Mislinja in Podgorje bodo v novembru predvidoma predvajali naslednje filme: TEMPERAMENTNA ROZI — it. komedija do 9. 11. VAMPIRJEVE LJUBICE — angl. grozljivka do 10. 11. TA ČUDEŽNI SVET DIVJINE — angl. dokumentarec do 17. 11. ČUVAJ SE KLEOPATRE VONG — hongkonški karate 1,—15. 11. FORMULA — am. triler 3.—18. 11. SEDEČE RAČKE — am. komedija 4,—21. 11. KRVAVI AVTOSTOP — it. triler 4,—15. 11. Z MEČEM V ROKI — nem. pustolovski 5,—16. 11. DAMA IN NJENA NEČAKINJA — nem. komedija 5.—21. 11. DESETI BRAT — Slov. 5.-22. 11. LEOPARDOVA SAPA — hongkonški karate 8.—20. 11. EMANUELA, KRALJICA SADOSA — grški erotični 8.-23. 11. PREKLETSTVO ČRNEGA RUBINA — nem. pustolovski 9.—22. 11. POSODI MI ZENO — nem. komedl- g_ 23. 11. TEROR MEKA GOZDILE — jap. zn. fant. 10. 11.—1. 12. JEZDECI NA DOLGA POTA — am. vestem, FEST 81 12,—23. 11. KEKEC — domači otroški 15.-22. 11. KRVAVA MATURANTSKA NOC — am. grozljivka 17.—30. 11. ČLOVEK PAJEK PROTI ZMAJEM — am. pustolovski 17.—30. 11. SEKS V 100 LEKCIJAH — dan. erotični 18. 11,—5. 12. NEVIDNI BATALJON — domači otroški vojni 22. 11.—2. 12. INŠPEKTOR NERODA — fr. komedija 21. 11,—5. 12. DVOBOJ ZA JUŽNO PROGO — domača vojna drama 20. 11.—5. 12. JAZ IN NILSKI KONJ — it. pustolovski 25. 11—7. 12. VRHOVI ZELENGORE — domača vojna drama 26. 11.—7 .12. BRATJE BLUES — am. glasbeni 29. 11,—12. 12. Koroški kinematografi Prevalje Naši upokojenci Ludvik Janet, roj. 13. 9. 1927, v železarni od 21. 4. 1948 dalje, nazadnje v tozdu Jeklarna kot fazni kontrolor. Star. upokojen 5. 10. 1982. , ' ** "s Marija Mihev, roj. 4. 2. 1937, v železarni od 1. 9. 1981 dalje v del. skupnosti KSZ kot čistilka. Druž. upokojena 25. 9. 1982. Matilda Peter, roj. 21. 2. 1933, v železarni od 7. 11. 1950 dalje v tozdu Stroji in deli kot žerja-vodkinja. Inval. upokojena 23. 10. 1982. Franc Kešpret, roj. 18. 12. 1921, v železarni od 6. 1. 1955 dalje, nazadnje v tozdu Pnevmatični stroji kot vodja skladišča. Star. upokojen 2. 10. 1982. NOVI MAGISTER STROJNIŠTVA V petek, 1. oktobra, je naš sodelavec Dobi Djordje uspešno zagovarjal magistrsko temo »Vpliv temperature popuščanja jekel za poboljšanje na mehansko odpornost« na Fakulteti za strojarstvo i brodogradnjo v Zagrebu. Naloga predstavlja pomembno področje določanja vzdržljivosti konstrukcijskih jekel proti dinamičnim obremenitvam, kar imenujemo s skupnim imenom mehanika loma. Mehanika loma je v zadnjih letih doživela v svetu velik razmah kot dodatna pomoč kon-strukterjem pri izbiri materialov in dimenzioniranju konstrukcij. V sodelovanju z VTŠ Maribor in Tehnološko fakulteto v Beogradu je Železarna Ravne dosegla pomembne uspehe na področju mehanike loma tako v Jugoslaviji kot v svetu. Skromnemu, tovariškemu in izredno prizadevnemu sodelavcu čestitamo ob doseženem uspehu ter mu želimo še nadaljnjih uspehov. Sodelavci službe MR, TOZD RPT TELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILA Helena Snabl, roj. 20. 4. 1928, v železarni od 16. 11. 1964 dalje v tozdu Pnevmatični stroji kot rez-kalka. Inval. upokojena 8.10.1982. gaja ob jubilejih osebnosti, pomembnih za vse človeštvo, zelo redko pa so znamke s pokrajinskimi motivi iz tujih držav. Albanska poštna uprava je letos izdala serijo štirih znamk »Umetnost«. Nič posebnega, če ne bi te serije imenovala »Pejsaži s Kosova«! Na večbarvnih znamkah je reproducirala slike G. Madhija in K. Buze, ki kažejo motive iz Prizrena, Rugovske soteske in iz naselja Zahi. Serija bo prav gotovo potovala v številne zbirke po svetu, saj je zbiranje reprodukcij umetniških del na znamkah najbolj razširjeno med filatelisti. V vseh dosedanjih objavah podatkov o tej seriji v tujem filatelističnem tisku pa ni nikjer omenjeno, da gre za pejsaže iz socialistične avtonomne pokrajine Kosovo, sestavnega dela SFRJ! Vsaj to bi albanska poštna uprava morala posredovati v spremljajočih podatkih o izidu te serije! Tako pa bo vsakdo v tujini lahko prepričan, da gre za prikaze lepot in znamenitosti albanske republike. Prav to pa je bil tudi namen albanske poštne uprave, saj sicer ne bi izdala te serije prav v času, ko si reakcionarni elementi na Kosovu in v Albaniji na ta ali oni način prizadevajo za »Veliko Albanijo« iz časov II. svetovne vojne! f. u. ZAHVALA Ob mojem odhodu v pokoj se najtopleje zahvaljujem jeklarjem za vsa darila, ki me bodo stalno spominjala na leta, ki smo jih skupaj preživeli ob tekočem jeklu in hropu jeklarne. Nikogar in nikoli ne bom pozabil, zato vam ob tej priliki želim še obilo delovnih uspehov in nič nezgod. Oto Hafner ZAHVALA L'UVUVVI/k/UWVl] FILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILA TITOVA ZNAMKA MED PETIMI NAJLEPSIMI Iz Belgije je v »Jugomarko« pred kratkim prispelo pismo s podpisom Juli P. Jordans. Filatelisti vedo, da je gospod Jordans med ustanovitelji filatelistične šole v Anversu, ki že od leta 1933 predstavlja svojevrstno akademsko ustanovo filatelističnega sveta. Razveseljiv Je podatek, da je bila na skladu filatelistične šoie v okviru prikazovanja letošnjih novosti iz številnih držav znamka s podobo tovariša Tita, izdana ob 90-letnici njegovega rojstva, uvrščena med pet najlepših. Približno 80 prisotnih članov šole je pregledalo izdaje Iz vsega sveta, ki jih letos ni bilo malo, njihova tematika pa je bila raznovrstna. Omenimo samo številne izdaje ob svetovnem nogometnem prvenstvu v Španiji, zaroko in poroko britanskega piestolo-nasledniškega para. Jasno je, kakšna je bila torej konkurenca naši znamki. Člani šole pa niso bili v dvomih in so med prvih pet najuspešnejših znamk uvrstili tudi omenjeno znamko za 3,50 dinarja, ki jo je po portretu umetnika Draga Došena grafično opremil Andreja Milenkovič, natisnila pa švicarska tiskarna. »Vesel sem zaradi tega briljantnega uspeha, zato česUtam tistim, ki se aktivno ukvarjajo s filatelistično proizvodnjo v Jugoslaviji,« piše v svojem pismu med drugim gospod Jordans. AVTOMATI V AVSTRIJI Avstrijska poštna in telegrafska uprava najavlja v okviru modernizacije pisemskega prometa, da bo poizkusno začela delati avtomat, ki bo z vlaganjem kovancev proizvajal fran-kirane vrednostne nalepke za pisemske pošiljke. Avtomati bodo za kovance za 50 grošev do 20 šilingov proizvajali te nalepnice z vrednostnimi označbami vse do višine 79,50 šilinga. Avtomatske vrednostne označbe bodo velike 32 X 40 mm na belem gumiranem papirju v kolobarjih z rumenim varnostnim podpisom z besedama »Republik Dsterreich«, z označbo vrednosti in poštnim emblemom. Avtomati bodo poskusno delali v vseh centrih pokrajin Avstrije ter v Beljaku. Filatelisti bodo imeli možnost dobiti ovojnice. KOSOVSKI KRAJI NA ALBANSKIH ZNAMKAH Poštne uprave v svetu običajno prikazujejo na znamkah domače motive in le redko posegajo po motivih prek državnih mej. Najpogosteje se to do- Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem komunalnega oddelka za prejeto darilo, kakor tudi tov. Francu Levarju za poslovilne besede. Vsem skupaj želim še veliko uspeha pri nadaljnjem delu. Marija Stropnik ZAHVALA Ob prerani izgubi naše drage žene, mame, omice, sestre tj! tete Marije Matvoz bi se radi iskreno zahvalili za mnoge i*' raze sožalja, zlasti pa tistim, ki ste jo v tako vlikem številu spfe' mili na njeni zadnji poti in njeU grob zasuli s cvetjem. Hvala tu* di sodelavcem iz tozda Kontrola kakovosti, godbi, pevcem in &■ župniku Jarošu Kotniku za tople poslovilne besede in opravljeni obred. Mož Stanko, hčerki Slavica iu Marjetka z družinama in brat Zdravko Primožič z družino Izdaja delavski svet Železarne Ravne kot mesečnik v nakladi 5500 Izvodov. Ureja uredniški odbor: Jože Gruden, Sead Karadža, Tomaž Kem, Marjan Kolar, Olga Radovič Glavni ln odgovorni urednik Marjan Kolar Telefon 861131, Int. 304 Tiska CGP Večer, Maribor Glasilo Je po 7. točki 1. odst. 36. čl. zakona o obdavčenju proizvodov ln storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka Fotografije za to številko s prispevali: O. Pur, F. Rotar, f*-Strgar in oddelek za informiran)e’ Ferdinand Kotnik, roj. 24. 6. 1924, v železarni od 17. 3. 1952, nazadnje v tozdu Komerciala kot skladiščni delavec. Inval. upokojen 27. 10. 1982. Bronislav Gajšek, roj. 9. 6. 1920, v železarni od 1. 1. 1963 dalje v tozdu Komerciala, nazadnje kot nabavni operativec specialnih odpadkov. Star. upokojen 30. 9.1982.