št V Gorici, v soboto dne 3. junija 1905. Izhaja dvakrat na teden, in ,-icer v sredo ob II. uri predpoldne tor fitane 7. izrednimi pikami ter s »Kažipotom« ob novem le hi vred po postfpre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: vso leto......13 K !»0 h. ali KU1. 6-UO pol leta........ti v «0 , , -, 3-:jo četrt leta.......3 ¦> ¦«> ¦• - * 1-70 Posamične številki* stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravnistvo v ilosposki ulu-i ite\. 7. v Gorici v ^Goriški -Tiskarni<•¦ •_*»• Gabrscei--"- ' \^,;\k dan od 8. ur>* zjutraj do G. zvečer; ob nedeljah (ja od 8. do vi. ure. Na naroČila brez doposlane na rofluine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se računijo p- perit-vi-stah če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., H-krat 6 kr. vsak* vrsta. Večkrat po-dogodbi. t,- Večje črke po prostore«,«, — Kekhmte in spisi v uredniškem delu 1?> kr. vrsta — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako od- Tečaj XXXV. Vse za omiko, svobodo in napredek !c Dr. /<. Lavne. Uredništvo so nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah.in praznikih od 0. do 12. dopoludne.. Upravnistvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v" tiskarni. NaroCnino in oglase je plaCati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. " ¦ Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu. »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek' in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-00. »Soča«; in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Sclnvarz v Šolski ulici in Jellersitz v iTunski-ulici;— -v-Trsta- v tobakarni Lavr^nSi 8 na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. — »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Kako sodijo. Kadar sodijo v »boljši polovici« naše slavne države nemadjarske žur-naliste, takrat kažejo državni pravdniki in predsedniki razprav na veliko nevarnost za obstoj države, obtoženi žurnalisti so puntarji, hujskači, ki se dvigajo proti obstoju države, m konec je strašna, nezaslišana obsodba ~-težka, dolgotrajna ječa. In vendar kaj so zakrivili ti žurnalisti? Duška so dali svojemu ogorčenju nad krutim azijat-sko-barbarskim preganjanjem neraadjar-ekih narodnostij v ustavni Avstro-Ogrski, ki ima zajamčeno jednakoprav-nost v svojih temeljnih zakonih! -— Še nam je v spominu krutost, katero so trpeli ubogi Hrvatje pod tiranom ((huen-Hedervarvjem. Metali so jih v ječe ter sodili, kakor da bi bili storili kdo ve* kake strašne zločine. Khuen* Hedervarjr, katerega je Potočnjak raz-krhikal, pa sedi na gorkem ter uživa vedno več zaupanja na najvišjem mestu. Tako je v »boljši polovici« •— v slabši« je seveda še slabše. Na Ogrskem so teptani Nemadjari, v Avstriji pa Nenemci in Nelahi. Nemec in Lah imata p o v a od i izjemo. To pot se dotikamo z.asti poslednjega. Pravo zaroto proti Avstriji so snovali v Trstu. Mimo Gorice so se vozili v blažend Italijo po svete, po vzvišeno patriotično navdu-šonje, katerega so se navzeli pri demonstracijah na laških tleh, naperjenih proti Avstriji in nje cesarju, vozili so se preko bližnje meje tudi po bombe. Pripravljali so tla za ustajo in jih tudi precej pripravili z drugimi vred. Ni treba namreč misliti, — da sestavljajo vi tajnike le tisti i obtoženci, ki so su-<šf'i pred dunajsko poroto. O ne, am-P'U kdo ve koliko skritih privržencev imajo. Tudi ni treba misliti, da je vse *M(> trredentovsko gibanje le v Trstu. O ne, ampak tudi drugodi je dosti takega gibanja. Saj krožijo vsako toliko časa razni cirkulari irredentističnih družb 11. pr. tudi po Gorici. In ko so se Garibaldinci v Trstu najbolj gibali, so letali taki skrivni cirkulari tudi po Gorici. Poziv, da ne s.ne laško občinstvo hoditi poslušat vojaško godbo, smo bili ujeli takrat tudi mi, In kako je tam Avstrija prokleta! »II Oomitato triestino d" azione pro Venezia Giulia« je res znal navduševati svoje ljudi za take reči. Irredenta cvete in rodila je tudi sad, ki je bil najden, dasi s početka skrbno spravljen. Seveda je bilo takrat vse pokonci, ko so so našle bombe, aH hkratu je začel delovati slavnoznani »Vertuschungssvstem«. Je že tako pri nas v ljubi Avstriji. Ce se dobi kako malenkost pri Slovanih, je takoj ogenj v strehi. Strašno ogorčenje zavlada, na vseh koncih in krajih se vidi nevarnost, in če se začuje iz slovanskih ust kedaj kaka krepkejša beseda o slovanski bodočnosti, se majejo črnožolti mejniki. Le to pot, ko so preko njih prenašali bombe, ko so šli za tem, da naberejo mladeničev, ki bi poruvali le mejnike ter se pobratili z odrešenci, Čakajočimi jih z odprtimi rokami, to pot se niso majali ti mejniki! O vele izdaj s t v u se niso upali niti govoriti —. marveč pripravljala so s& *la, da se vse skupaj pomečka. Otročarija! Vsa irre denta je otročarija. Tajni shodi, živahno razgovarjanje z irredontisUčnimi društvi onstran meje, vse je otročarija. Petarda v peči »Ginnastike« je otročarija, bombe so tudi otročarija. Sklep, vreči bombo v Trstu ter provzročiti nesrečo in vzburiti ljudstvo k ustaji, je tudi otročarija. Kaj p? hoče drugega biti ? ! Vse razne demonstracije, izgredi, ki buknejo na dan nenadoma ter postajajo kar na mah skrajni nevarni, kar je pri vzburljivi laški naravi umevno, vse je otročarija. Pri nas res iz malega raste veliko - najmanjša reč zadostuje za velike reči. (Kdo se ne spominja pri tem krute demonstracije proti Slovencem^ Gorici leta 1897?) -f Pa je že tako: Pri Lahih se dela iz slona mišico, pri Slovencih pa iz mišice slona! Če bi delali Slovenci le približno kaj takega, bi jih obsojali v dolgoletne ječe, ali pa celo obešali kot ustajnike, puntarje, izdajalce, najnevarnejše življe obstoju države. Z zavezanimi očmi bi izrekla justica sodbo nad njimi, to pot pa je gledala ter videla precej nedolžna ljudi, pri katerih ni ne duha ne sluha o kakem veleizdajstvu — »v e-liki otroci« so, ki so se igrali z bombami in petardami, kdo jim more to posebno zameriti. Pokarati seveda se jih mora in malce kaznovati te »veliko otroke* — pa je vso prav. Tisti Nabrežinci in Devinci, ki so povodom prežalostne smrti cesarice Elizabete, ki je padla pod nožem laške zveri, ogorčeni in užaljeni storili korak proti Lahom, tisti no bili nevarni do skrajnosti. Takrat je zagrmelo z Dunaja »Strenge Bestrafung«, in Slovenci sojo občutili bridko. Zakaj pač so bili preveč patriotični. Tiste »Strenge Bestra-iungs so bili deležni tudi Batujci in Dornberžani, dasi niso storili nič hudega. Takrat »Strenge Bestrafung«, to pot se je cula želja z najvišjega mesta, da nt\\ bo kazen mila. In res je predsednik razprave že kar sam izključil veleizdajstvo, državni pravdnik pa 36 je dregal ob zastarele zakone. Porotniki so vse dobro umeli, in sodili so! Sodili so tako, da so Lahi zadovoljni. In ker je tako, je vse v redu. Sveta justica pa sme zapisati razpravo o tržaških bombah v svoje spominske knjige na najlepše strani, — ker primorske dežele so rešene irredente! — Avstrija je seveda tudi rešena! DOPISI. Iz Komna, (Krojaški mojster-skt tečaj.) Dne 1. maja t, 1. je bil otvor- jentu v Komnu štiritedenski krojaški mojster-ski tečaj, ki ga je ustanovil z veliko naklonjenostjo kuratorij zavoda za pospeševanje male obrti v Gorici, istemu na čelu gosp, E. Hol-zer, po prizadevanju komenske občine m gospoda dr. Kotnika, c. kr. notarja v Komnu. Poučeval je krojače strokovni učitelj za krojaško obrt g. Kune iz Ljubljane jako spretno. Vseh krojačev, ki so bili doma ponajveč iz bližnjih vasi a tudi s Tolminskega, Kanalskega in iz Ajdovskega okraja, se je vdeležilo 22 tečaja. Kakor v dan otvoritve, tako tudi dne 27. t. m. se je sešlo k slovesnemu zaključku tečaja mnogo odlične gospode in občinstva. Kot predsednik zavoda za pospeševanje male obrti jo došel blg, gospod Ernest Holzer, dalje blag. gg.: Josip Paternolli, predsednik trg. in obrt. zbornice in član kuratorija zavoda za pospeševanje male obrti, Anton Bisiach, tajnik trg. in obit. zbornice in kuratorija zavoda za pospeševanje male obrti, inženir Ilenatto Penso, vodja zavoda za pospeševanje jnale obrti, c. kr. okrajni šol. nadzornik Matko Kante, dr. Ignac Kotnik, c. kr. notar, Josip Zvara, župan, in obč. odborniki, Ivan Lake-žič, dekan, vse učiteljstvo tuk. šole in mnogo občinstva. V prijazni dvorani g. Josipa KovaČlča, prirejeni v začasno učilnico, kjer se je poduk vršil, so bili izpostavljeni izdelki učencev-kro-jačev. Splošno je bilo mnenje o lepem nepričakovanem uspehu, ki ga je ta tečaj prinesel, pa tudi krojači so kazali splošno zadovoljnost •in hvaležnost nasproti vstanovnikom tečaja, kakor tudi nasproti strokovnemu učitelju gosp. Kuncu, ki jih je z mojstersko spretnostjo v 4 tednih dovel do lepega vspeha. Predsednik blg. gosp. Holzer je otvdril sklepčni shod tečaja z govorom, zadevaje napredek v obrtniji, ter se konečno zahvali vsem, ki so k temu tečaju pripomogli. Za njim govoril je g. Kune, ki je izjavil, da ni še imel tako rednih in pridnih učencev, kakor v Komnu, ki so čeprav ta čas brez zaslužka, z največjim veseljem šolo obiskovali. ApeloVal je na občinstvo in lokalni patrijotizem, da se poslužujejo vselej le domaČega obrtnika. Mg. gospod c. kr. okrajni glavar je na prošnjo blg. gosp. presednika razdelil med učence-krojače (•Jrof Monte Cristo. napisal fllexandre Dumas. (Dalje.) I>!i hip zasuti Dantes, da ga izpustita, in da zleii in i»;i'i;i |-;.) /raku kakor ranjen ptič, pada in pada vedno naprej, da T»'J prične krčiti .srce. Dasi je pospeševal njegovo padanje :' :- jMmet. ki ga je vlekf-1 navzdol, se mu je zdelo vendar, ' <¦•"¦ ;o padanjp celo večnost. Končno pade s silnim šu-; '•> '* '-"(leno mrzlo vodo ter v hipu. ko s« prične potapljati, '¦•*'-f aikrifi. D;u:tes je padel v morje, in šestintrideset funtov težka u'u-i-u ki mu je bila privezana za noge. ga je imela potopiti Ha «:lu morja. Morje je pokopališče gradu Ifa. Otok Tiboulon. 1'restrašen in omamljen se Dantes skoro zaduši, a kljub (t(1i!;u mu ostane toliko zavesti, da pridrži v vodi sapo in, ka-K01' ve čitatelj, pripravljen /a vse slučaje obdrži v svoji des-I ^'-'i odprt nož, da more prerezati vrečo, iz katere pomoli naj-fcl,ll'J roke iti potem glavo; vendar ostauo vse njegovo prizade T"*'Uijp brezuspešno, ker ga ovira breme, privezano mu za noge. J ••!» naj bode torej ves strah in vest trud zastonj V Ali naj unirj ¦, 1 k« takorekoč že gleda prostosti v obličje 't Še enkrat napne vse svoje moči, sključi se, in posreči se I mu, prerezati vrv baš v trenotku, ko bi se bil že skoro zadušil. Zdaj se odrine z nogami proti morski površini, dočim potegne kroglja surovo vrečo, ki je imela biti njegov mrtvaški prt, v brezkončne globočine. Dautes si samo oddahne ter se zopet potopi pod vodo, kajti pred vsem ga uiso smeli opaziti. Ko pride drugič na površje, je bil oddaljen vsaj petdeset korakov od niest-i, na katerem je priletel v morje. Nad seboj zagleda temno nebo, pripravljajoče nevihto; vihar je podil brze oblake, med katerimi.se je pokazal zdajpazdaj košček ažurne modrine, na katerem se je lesketala zvezda. Pred njim se je razprostiralo temno, šumeče morje, katerega valovi so se pričenjali peniti kakor ob začetku nevihte, dočim se je dvigal za njim temnejši kot morje in nebo, jednak grozeči pošasti, velikan iz granita, katerega najvišji vrh je bil jednak iztegueni roki, ki hoče vnovič zgrabiti svoj plen. Na najvišji skali je gorela svetilka, ki je ©osvetljevala dve senci. Zdelo se mu je, da se ti dve senci nemirno nagibljeta k morju. Gotovo sta cula ta nenavadna grobarja, kako je zakričal, ko je padel v morje. Zato izgine še enkrat pod vodo in plava nekaj časa tako. llil je vedno izvrsten potapljač, in ko se je kopal pred leti v malem zalivu pri svetilniku pred množico navdušenih gledalcev, so ga imenovali mnogokrat najboljšega marseilleskega plnvača. Ko piido zopet na morsko površino, svetilke ni bilo več na skali. Zdaj se je bilo treba orientirati, Izmed otokov okoli gradu Ifa sta najbližja Ratonucnn in Ponimeque; toda Kntonneau in Poui!^pqiio sta obljudena, in tako tudi mali otok Daume. Zanj je bil torej najvarnejši otok Tiboulon ali Lemaire. Otoka Ti-boulen in Lomaire sta bila oddaljena vsak jedno miljo od gradu Ifa. Dantes sklene plavati na jednega teh dveh otokov; toda kako ju najti v noči, ki je postajala vsak hip temnejša! Ta hip se mu posveti Planierski svetilnik. Če plava naravnost proti temu svetilniku, pride mimo otoka Tiboulona, ki bo ležal na to način od njega nekoliko na levo. Če torej plava nekoliko bolj na levo, priplava baš na imenovani otok. Toda omenili smo že, da je oddaljen ta otok od gradu Ifa celo miljo. Če je videl Faria mladega moža v ječi lenega in, nedc-lavnega, mu je rekel: „Dantes, ne pomehkužite se! Če hočete bežati !n ne b> dete vadili svojih močij, na begu vtonete." Te besede zazvene pod težkim, grenkim valom v Dante-sovih ušesih kot odmev, da hitro šine na površino in poskusi, če so njegove moči še vedno kakor so bile nekdaj. Z veseljem opazi, da mu njegova dolga, prisiljena brezdelica ni čisto nič oslabila njegovih močij, in začuti, da je še vedno mojster elementa, na katerem seje igral že kot otrok, Poleg tega pomnoži Dantesovo moč tudi strah. Plavaje posluša, Če mu ne [pride na uho kak sumljiv glas. Vselej, kadar ga dvigne val kvišku, premeri njegov hitri, bistri pogled ves horicont, ki ga je bilo pregledati, poskušajo prodreti gosto temo. Vsak val, ki je nekoliko višji od drugih, se mu zdi, da je čoln, ki zasleduje njega, na kar podvoji svojo hitrost; to ga sicer približa njegovemu cilju, a tudi hitreje oslabi njegove moči- i5 Vendar plava krepko proti svojemu cilju. In že se prične izgubljati strašni grad v nočni temi. Dantes ga ne vidi več,'a še čuti njegovo bližino. ,;- : (. ,,. Celo uro plava Dantes v sladki zavesti novodobljene prostosti veselo po morskih valovih v smeri, katero si je določil. '^iS^vala; na kar je v krasnem govora navduševal krojače, naj kakor pri poduku, tako tudi kot del?vc! in "mojstri težč za napredkom. Na to se je Mg. g. dr. Ig. Kotnik kot -predsednik lokalnega komiteja v vznesenih besedah zahvalil vsem gospodom, ki so pripomogli, da se je krojaški tečaj v Komnu tako izvrstno sponesel. Zahvalil se je tudi krojačem-učencem, ki so s svojo vstrajnostjo pripomogli do lepega vspeha tečaja, želeč jim, da bi jim njih pridnost obilen sad obrodila in pridobljeni duševni kapital donašal obilne obresti. Zaključuje povabi blg. gospod predsednik Holzei- vse navzoče, naj si izdelke kroja-čev ogledajo. Polni zadovoljstva smo se razšli navzoči v nadi, da se v doglednem času otvori enak tečaj tudi za druge stroke, da si bode naš obrtnik vselej mogel izvojevati zmago v vedno naraščujoči vojni konkurence. Kakor lani čevljarski tečaj v Sežani, tako je pokazal letošnji krojaški tečaj v Komnu, da so naši kraški delavci in mojstri pridni, ukaželjni in vstrajni. Pokazali so širši javnosti, da na slikovitem Krasu živi zdrave duše in zdravega telesa trdno ljudstvo, ki more, kakor njih rodna zemlja, kljubovati vsem oviram sebi v čast, a domovini v slavo. Pri tem ne moremo si kaj, da ne bi obrtnike vseh strok in občinske zastope opozorili na velikansko važnost strokovnega poduka. Od njih je odvisno, da se v prikladnih krajih vrš6 strokovni kurzi: — Kjer so pogoji dani, ustanavlja zavod za pospeševanje male obrti v Gorici, ki je obilno snbvencijoniran od vis. e. kr, trgovskega ministerstva, prav tad take tečaje. — Treba, da se le poklicani faktorji v to svrho zaupno obrnejo na kura-torij zavoda, kjer najdejo vsikdar Vjubeznjiv vsprejem in dejanske podporo. Šlirjt — Dne 28. pr. m. je priredilo bralno in pevsko društvo v Šmarjah lepo veselico, ki se je v resnici obnesla. Došlo je občinstvo iz vse braniške doline, tako tudi iz Ajdovščine, Žabejj, Brjy, zlasti pa iz Štanjela. Godba je bila iz Trsta. Naši Slovenci v Trstu in okolici imajo prav dobro godbo, ki je priporočila vredna. — Program veselici so znali Šmarenjci srečno izbrati. Osobito je vgajala vsem igra: ,,Ne kliči vraga!" Sicer so je pa tudi predstavljali, da ni mogoče na deželi bolje. Gospa Ida Stubelj in g.dčna učiteljica Furlani, pa gg. ulicelja Bric in Basa in neki domač mladenič so pokazali, kaj se tudi na. deželi more storiti v tem ozira, ako ima človek dobro voljo. Izmed petja je posebno ugajala ona „Pesem o delu*. Sicer pa Šmarenjski pevci slujejo kot najbolji v dolini, za kar moramo biti pa tudi našemu gosp. Janku, ki jih uči, hvaležni. Po Vipavskem je letos nenavadno živahno in vsako nedeljo več veselic; ljudstvo . pri tem najde nedolžnega veselja pa tudi izobrazbe. In prav je rekel 7 pozdravnem nago- voru govornik, da staro geslo: Vse za vero, dom, cesarja, ni rešilo Slovencev, ampak smo pri vsem prelivanju krvi za Avstrijo in vero skoro zgubili tla izpod nog ter skoro kot narod pozabljeni izumrli. Veljaj torej geslo, ki druge narode dviga, tudi prvi nas, in delajmo po njem, namreč vse za napredek, omiko, s vobodot VipaVSkG. - Družba sv. Cirila in Metoda je brez dvoma zelo potrebna- Na Koroškem in tudi drugodi smo brez slov. Sol, a Če ni družbe, tudi bomo. Narod se nam povsod izgublja. Vredimo družbo in podpirajmo jo vestneje in obilneje. Zlasti pa moramo že-danes naše ljudi opozoriti, da rabijo in zahtevajo povsod vžigalice družb. sv. C. in M. Na Vipavskem bi ne smel noben trgovec drugih vžigalic niti na prodaj imeti. Družba je dobila letos od žep-leuk 1000 kron, v prejšnjih letih 11.000 K, vendar lepa svota, za katero ni treba segati v žep. Ta znesek bi se pa podvojil in potrojil, da bi v vsaki občini vsaj po ena oseba delovala med trgovci za prodajo teh žepljenk. To se mora tudi zgoditi, a družba se mora postaviti na svobodomiselne j šo podlago! To je nujno potrebno! IZ Štanjela. Uredništvu BSočca, Gorica. Sklicujoč se na paragraf 19. tisk. zakona zahtevam z ozirom na dopis pod zaglavjern „Iz Štanjela" v štev. 40. Vašega lista, da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: 1. Ni res, da je g. kurat strogo prepovedal, da se nihče domačih pod smrtnim grehom in iz-ključbo iz rim. katol. vere ne sme udeležiti obreda; res je pa, da sem 14. t. m. ob (>. uri zjutraj po govoru med daritvijo sv. maše iz gotovih opravičenih vzrokov izrazil določno in jasno edino le dobesedno slednje: „Ni moj namen nikakor se dotakniti drugoverskega bogoslužja, ki se bode baje vršilo danes v Štanjelu, niti najmanj je motiti, ..... pustimo tudi nekatoličane v miru izvrševati njihove verske dolžnosti in ne motimo jih, imajo do tega pravico in vestno dolžnost. — Hočem le izvršiti svojo duhovsko dolžnost s tem, da Vas opomnim na odlok sv. Očeta papeža Leona XIII. z 12. junja 1878. leta (Instr. Card. Vic exm. P. L. XIII. 12. Jul. 1878, glej ius ecel. Aichner stran 155 ddn. 2.), po katerem smrtno greši oni katoličan, ki se udeleži drugoverskega bogoslužja; kdor pa ljudstvo z zlobnim namenom prigovarja k taki udeležitvi, pripade izobčenju iz rim. katol. cerkve. -- To Vam omenjam brez vsake druge opazke." 2. Ni res, da je mnogo domačih prisostvovalo pravoslavni slovesnosti, ne oziraje se na smešno prepoved; res je pa, da je prisostvovala bogoslužju le kaka petorica, malo večje število domačega prebivalstva je le od daleč gle*. lo. 3. Ni res, da nima naše ljudstvo do mene dušnega pastirja spoštovanja; res je pa, da večjega spoštovanja in zaupanja kot ga uživam pri našem ljudstvu kakor tudi pri vseh gostih in tujcih raznih narodnostij in veroiz-povedanj, si ne morem misliti temmanj želeti. V Štanjelu, dne 25./5. 1905. Jožef A. Strancar, kurat Opomba uredništva: »Popravek" je sklanfalo lažnjivo farško obrambno društvo y Ljubljani. Kurat Strancar Jožef A. se je samo podpisal na bel papir, v Ljubljani pa o mu napisali „popravek". Tako smo torej dobili nekaj, česar on še čital ni. In to naj bo popravek?! - Zlasti je imenitna tretja točka, kjer se hvali. Pa se bodo smejali v Štanjelu, ko bodo titali ta slavespev svojega dušnega pastirja, ki se piše Jožef A. Strancar. .....V ostalem prepuščamo odgovor g. dopisniku. Domače in razne novice. Mi. | Peiao! ¦—¦.. Jutri priredi mlado društvo rNaš prapor" v Pevmi svojo prvo veselico. Zadnjič smo objavili vspored in ob jed-nem priporočilo občinstvu, da se udeleži veselice v obilem številu, danes ponavljamo po"iv, nadejaje se, da se meščani res obilno udeleže* jutrišnje veselice v bližnji prijazni Pevmi, kamor že tako radi izletajo v vseh letnih časih. Narodno slavije. Ljudska veselica na Vrhovlju. — Tiskoviii škrat nam je privoščil v zadnji notici kar celega JunČka", kateri naj bi se pekel dne 18. junija na prostem pri ljudski veselici, toda, ker je z junčkom vendar le preveč dela (imeti bi morali motor ene volovske sile, da bi ga obračal na ražnju), smo se odločili za j ančka, posebno ker je tako pohlevna živnlica, da pojde sama na raženj, kjer se žrtvuje briškim, goriškim in soškim izletnikom. Več pa od jančka niti zahtevati ne moremo. Glede udeležbe na dan veselice se širijo radostne vesti. Brda bodo zastopana, kakor še nikoli in nikjer, in to popolnoma prav, saj take ljudske slavnosti menda še niso doživela Brda. Za češnje, katere bodo darovale mladenke po poti žejnim pešcem, se kar tržejo posestniki, kdo naj jih namreč daruje v ta blag namen; ako se ne zjedinijo, se jo bati, da pride vsak že sit na Vrhovlje, ker mladenke ne poznajo ,,košar", in vsak bo moral vzeti češnje na prijazno vabilo iz košare. Ne samo za uho je preskrbeno z užitki, kosala se bodo najrazličnejša pevska in tambu-raška društva s prepevanjem slovanskih pesnij, ampak tudi oko bo začarano: razgled, kojega smo že omenili, sokolsko telovadbo in zvečer umetni ognji, kateri bodo v najkrasnejših barvah javljali z visokega hriba svetu, da sveti tudi v srcih udeležencev in naših obmejnih bratov luč narodne prosvete, katere ne ugasi tako z lepa piš izza italijanskih mej. Prihodnjič kaj več I Kolesarsko društvo »Gorica". — Naznanjamo vnovič, da smo dobili od italijanske vlade dovoljenje za prost prehod s kolesom čez mejo. Kdor želi (Člani) za to potrebno izkaznico, naj dopošlje svojo fotografijo, nadalje ime in primek, stan, bivališče, \m il) številko kolesi, na kar se mu takoj pripravi in odpošlje. Izkaznica stane 1 E. Ob enem vabimo gg. kolesarje k pristopu v društvo. Vstopnina 1 K, društveno znamenje 2 K, mesečnina 40 vin. Sedež »pri zlatem Jelenu«-, Ozka ul. štev. 7. Opozarjamo gg. člane na jutrajšni izlet, odhod ob 3. pop. izpred kavarne »Central« Odbor koles. druš. »Gorica". Zahvala. — »Slovenska Čitalnica'' v Dolenji Vrtojbi se zahvaljuje o priliki praznovanja 30-le*nice svojega obstanka vsem bratskim pevskim zborom iz okolice, goriškemu in solkanskemu „Sokolu", koles, društvu, gospiciHrovatinovi za blagohotno sodelovanje na veselici dne 28. t. m. ter čislanemu občinstvu za mnogobrojno udeležbo, kar vse je pripomoglo, da je slav-nost toli sijajno vspela. — Srčna hvala! - Odbor. Dva prijazna župana- -- v nedeljo je inio lepo slavlje v Dol. Vrtojbi, slavlje, ki jo bilo vredno, da so ga upoštevali sosedje v popolni meri. Ali videli smo, da je bil v bližnjem Št. Petru prav ta dan ples, pa tudi v h,. Andrežu so se vrteli županovi pristaši I Čemu vse to V Pač le radi nagajivosti, in zato, da hi trpelo lepo narodno slavlje!! -- To je pač nov škandal v registru klerikalnih županov! Akcija za uvedonje zgrelfh In shlajenlh vagonov pri IZVOZU. ...... V tukajšnji trgovski in obrtni zbornici se je vršilo posvetovanje, kateremu jo namen, izposlovati pri železnici, da se razni pridelki v izvozu ohranijo nepoškodovani, zgrete iu shlajeno vagone, kakor to zahteva letni čas. Primerno temu treba poskrbeti tudi zgrete in shlajene magazine. BiCikeJj je Izginil iz veže glavnega poštnega urada. Uicikelj je bil last poštnega uslužbenca E. Lestana. Zemlja se je posula blizu Auhovega nad železniškima delavcema Fr. Žbogarjem in Jos. Karlavinijem. Prvemu je zlomilo desno nogo, ¦drugega pa je poškodovalo po nogi, po rokaii in po obrazu. Ponesrečil pri delu. — Monter F. Breznik s Štajerskega je padel pri delu na železnici blizu Dornberga z nekega mostu kakih 5 m globoko. Poškodoval se jo notranje. Prenesli so ga. v Gorico v bolnišnico. O ^Stanku ŠkofOV V Rimu. - Na konferenci, ki se je vršila 20. pr. m. popoludne. so govorili škofje Pulišič, Uccellini in Dvornik, ki so energično izpodbijali prigovore protiv-nikov. Tam je razpoloženje Hrvatom ii"-ugodno. Hrvatske škofe se prikazuje sv. Stoliii kakor razkolnike, vendar se isti vzlic teimi srčno bore nadalje. Italijanska juridična cerkvena revija, ki je početkom branila glagolico, je na ukaz rimske km-ije ustavila nadaljevanje člankov. — Mostar3ki list „Osvit" je pa prejel iz Iiima nastopno brzojavko: Škofovske seje se vrše tajno. Škof BaconjiČ (iz MOslara) je sv. Stolici izročil pismen protest, ker so bili (Dalje u prilogi.) /,5N^ejmoS" pravi. „Jed.no uro že plavam; toda ker mi nasprotuje veter, sem moral izgubiti četrtino svoje hitrosti; a če nisem izgubil smeri, vendar ne morem biti več daleč odTi-boulona... Toda če sem se zmotil!" Mraz strese celo plavačevo telo. Da bi si odpočil, poskusi ležati nekaj časa na hrbtu; toda morje je postajalo vsak hip viharnejše, in Dantes kmalu spozna, da na ta odpočitekne more rafiuniti. ,/Fprej," pravi, „naj bode! Vstrajati hočem, dokler mi ne otrpnejo roke, dokler mi ne odpovedo noge, dokler ne izčrpam vseh močij svojega telesa ter se potopim!" In zopet prične plavati z novo močjo, ki mu jo je dal obup. Naenkrat se mu zazdi, da se je nebo, že sicer tako temno, potemnilo Še boij; pred seboj zagleda gost, nepremičen oblak; in isti hip začuti silno bolečino na kolenu: z neverjetno hitrostjo mu pove domišljija, da je to kroglja in da takoj za-čuje tudi pok strela; toda to se ne zgodi. Dantes iztegne svojo roko in' zadefie ob neki predmet. Potegnivši svojo drugo nogo k iebi, sj& dotakne zemlje. Zdaj spozna, kaj je predmet, katerega je smatral za oblak'. * Dvajset korakov pred njim se je dvigalo iz morja golo skalovje r»il je to otok Tiboulon. Dantes se dvigne na breg, stopi nekaj korakov naprej in W*žlekne*zahvaljujoč še Bogu, na te granitne skale, ki somu Ibfleiia^p. prijšfai^jše kakor kdaj prej najmehkejša postelja. Kš0* ga k^dt vete«, ki je pihal okoli njega, in dežju, 'Ja "fy je/oblival,.b1>ide :spshec, sladek spanec človeka, katerega 'jelb"& MubI iiklotuti; katerega duh pa čuje v zavesti nepri-fMo^^šče;'.''" ;;'.''".":".-."¦¦'¦ '-' "^''Tfomme ura;; zbudi DantesaJsilen grom, Okoli njega je divjala nevihta in tepla s, svojimi krili ozračje. Zdajpazdaj je 'n^^^om blisk oblake in valove, tvoreče neizmeren ka&a. Dantesa njegovo pomorSčakovo oko nji varalo: priplaval $n» p^kTfoonton,.kakor je nameraval; fedel je,, da je tej otok gol in neobljuden ter mu ne nudi nikakega zavetišča; toda odločil se je, ko nekoliko odneha nevihta, da se zopet izroči valovom ter poskusi doseči otok Lemaire, ki je bil sicer tudi nerodoviten, a večji in obliuden. Pod izdolbeno skalo najde Dantes nekoliko zavetišču. Komaj pride na to mesto, zadivja vihar z vso svojo besnostjo. Edmond čuti, kako se trese skaia, ki mu daje streho. Valovi, ki so se razbijali ob vznožju te velikanske piramide, so brizgali svoje pene prav do njega. Dasi je bil popolnoma na varnem, se mu je vendar zdelo v tem boju in šumu elementov, da se trese cel otok pod njim ter ga more potegniti s seboj v globočino kakor zasidrana ladija, ki se ji potrgajo i. — Spomni se, da ni že štiriindvajset ur ničesar jedel. Ob-ideta ga lakota in žeja, da prične piti vbdo iz skalnate izdol-bine. — Ko vstane, se zabliska, da se zdi, kakor da je razklal ta blisk nebo prav do božjega prestola. V svitu tega bliska zapazi Dant s med otokom Lemaire in rtom Croiselles, četrt milje od sebe, majhen ribiški čoln, sličen prikazni. Valovi ga zibljejo zdaj v višini, zdaj ga vržejo v globočino, & kljub strašni nevihti se približuje čoln s silno hitrostjo. Dantes hoče zakričati in prične iskati kako stvar, d* bi jim dal znamenje, da se bližajo pogubi. Toda ta hip zapazijo to že sami. Pr* svitu drugega bliska vidi Dantes štiri može, ki so se krčevito' oklepali jambora in jadrenic. Peti se je oprijemal zlomljenega krmila. Ti možje, ki jih je videl, so gotovo tudi] zapazili njega, kajti skozi Sum nevihte prodre do njegovih ušes obupen krik. Na zvijajočem se jamboru je plapolalo raztrgano jadro. Naenkrat se raztrgajo vse vezi, vežoče jadroi ki izgine na temnem ozadju, katero je tvorilo nebo, nalik onim velikim belim ptičem, katerih barva se odbija od temnih oblakov, visečih za njimi. Ob jednem zacuje Dantes strašen polom in obupen smrten krik. Pri novem blkku vidi le Še ostanke čolna in med njimi obupane obraze in roke, iščoče pomoči. Nato zopet zagrne \es ta prizor temna' noč. Dantes pohiti na rob skal, in če bi imel tudi sam p.isti v morje. Gleda in posluša, toda nič več ne vidi in ne sliSi nobenega klica, nobenega človeškega glasu, samo vihar, ta silui božji glas, besni naprej, divja in šumi z valovi. Polagoma se vihar pomiri; nebo podi svoje oblake proti zahodu. Bili so gosti in sivi, nevihta jih je takorekoč oprala. da so izgubili svojo prvotno barvo. Zopet se prikaže ažurna modrina z zvezdami, ki se svetijo lepše kot kdaj poprej. Km:ilu razsvetli čruosive oblake na vzhodnem obzorju rudečkast .sij. valovi postanejo manjši, njihovi vrhovi se zasvetijo in pozlatijo. Nastajal je dan. Dantes se ne zgane in se molče divi temu velikolepemu prizoru, kakor da ga vidi prvič v življenju. In res je pozabil tekom svojega dolgega jetuištva na gradu Ifu na njegovo krasoto. Obrne se proti trdnjavi, motreč z dolgim pogledom zemljo in morje. Temno poslopje se je dvigalo iz naročja valov z mogočnim veličanstvom predmetov, ki se zdijo jednaki stražnikom i" zapovednikor.i. Bilo je ob kakih petih zjutraj; morje je postajalo «^'" nejše in mirnejše. „Y dveh do treh urah," pomisli Dantes, „ pride jetuiCar v mojo sobo, najde truplo mojega ubogega prijatelja, ga spozna in prične iskati mene, toda zasuki Nato odkrijejo rov, zaslišijo grobarja, ki sta me vrgla v v.iorje ter sta morala sli-^1 moj obupni krik. Takoj odpošljejo brodove z oboroženimi vojaki iskat ubogega beguna, ki še ne more biti daleč. Strel iz topa obvesti celo obal, naj ne da zavetišča Človeku, ki bode blodil po okolici nag in gladen. Marseiliesku policija, ki jo obvestijo, me bode iskala po obali, kakor me bode dal guverner iskati po inorjii. (Dalje pride.) miofluoce" it. u. i dne a. junija 1905. bosanski in hercegovski Škofje izključeni od sodelovanja na konferencah. Škof je zahteval,, da se glagolica uvede v obe njegovi Škofiji. .: Profesor Čuček — tretjič deflnitlven ? -- v interesu naše mladeži moramo objaviti c. kr. šolskim oblastnijam ta-le meinento: Doznali smo, da hoče postati ta profesorski Odisej tretjič definitivno nastavljen na tukajšnji c. kr.. .realki.. »Vc, ., ...... ¦ Razpisano je bilo mesto profesorja na realki, kjer je nujno treba mlade, čile moči. Dovolj je izvrstnih prosilcev, toda siliti je začel tjekaj tudi Rajko Čuček. V ta namen bi mu seveda izborno služila Schillerjeva slavnost in nemška brzojavka deželnemu šbT-skemu nadzorniku Swidi. — Take limanicc so seveda leza nlmielne'\ ali v deželi neverjetnosti je vse mogoče, zato javno prolestu-jenio proti taki akviziciji za našo realko. Profesor Čuček je vse svoje življenje le sitnobo prodajal, koderkoli je hodil. Xe pade nam na um, da bi naslikali njegovo profesorsko Odisejo od mladih nog, ko je imel svoje afere že na goriškem ženskem učiteljišču do danes! Rečemo le toliko: Koder je hodil, se je le kregal s kolegi, predstojniki, dijaki in občinstvom. Na-učni minister G a u t s c h mu je poslal prvo plavo polo ter ga predčasno poslal v pokoj. Čuček je šel v Hercegovino, kjer si je pridobil „Fleis8zettel", da je dobil zopet, službo v Dalmaciji. AH tu je začel zopet prodajati svoje sitnosti, kregati se z vsakomur in z vsemi in dosegel je drugič plavo polo. Letos smo ga srečno dobili za suple«-ta v Gorico. Schillerjeva slavnost in nemška brzojavka g. S \v i d i naj bi bila nov „Fieisszet-tel" za zopetno imenovanje na realki, —kjer bi bila na mestu kaka mlada moč. Čuček je tako gotov, da dobi to mesto, ker seje izročil tudi varstvu klerikalcev, da je kupil že svet, kjer hoče zidati vilo. Kaj vedo e. kr. oblasti, da bi jih prav lepo zahvalili za takega obrabljenega sitneža. Zato javno protestujemo, da bi nas osrečila s takim imenovanjem ! Za danes dovolj S izlet društva „Austria"vMedano, o katerem smo poročali zadnjič, ima svoj poseben pomen. Rekli smo zadnjič, da se jim pojdejo zahvalit v Medano za pomoč pri zadnjih občinskih volitvah, danes dodajemo, da je s to precej zakasnelo zahvalo združena agitacija, ker preteka triletna doba sedanjega županstva,. in bodo prihodnji mesec že najbrže nove volitve. Tu bo potreba zopet pomoči, da ostane uprava krminske občine v rokah reakcionarcev. Pred tremi leti smo se bavili obširneje z občinskimi volitv«mi v Krminu, in takrat smo zastopali to mnenje, da je najboljše, če se Slovenci vzdržijo volitev- v Krminu ter prepustijo odločitev, kdo naj ima upravo v rokah, Furla-nom samim. Slovenci nimajo nič od tega, če sedi na županskem stolu v Krminu reakeijo-narec ali pa kak znan irredentovcc. Vse eno je - za nje imajo le izkoriščanje. Danes ponavljamo to svoje mnenje in apelujemo na zavedne Slovence, da se ne dado uprezati v laški jarem ne od enih ne od drugih —-marveč naj ostanejo ob strani, pote m bodo kaj veljali. Kaj pa so dosegli do sedaj. Oni, katerim so služili, jim niso dali nič, sedaj šele prihajajo med Rrice po novo pomoč ; mislijo si pač: jih že preslepimo zopet. Drugi jih gledajo po strani ter zaničujejo. Čemu torej žrtvovanje dragega časa za ravs in kavs med Furlani samimi V! — Toliko za danes, več spregovorimo še, ko dobimo obljubljeno poročilo o pohodu Krmincev v Medano. Teletonska črta Trst-Gorica-Krmln se napravi končno tekom lega leta s troški 01.000 K. Interesentje bi prispevali z 10%« Postaje bi bile Tržič, Gradišče, Gorica, Krmin. Iz Tržiča bi Šla stranska črta v Gradež; interesentje bi prispevali s 30%. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je razposlala te dni vsem slovenskim društvom poziv, v katerem prosi, da sklenejo kolekovati vse svoje listine, pisma in dopise z narodnim kolekom, ki je v korist družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, in da rabijo le-ta kolek pri vstopnicah na vse zabavne priredbe, veselice, koncerte, besede in dr. Vodstvo prosi najizdatneje podpore pri razširjanju novega dva vinarskega kult ''Hvseh onih, ki jim je naša šolska družba pri srcu. Ta mala denarna žrtev donese Slovencem pač obilega sadu. Čevljarska razstava v Mirnu se otvori bin- koštne praznike. Obeta biti vefezanimiva. Shod industrijalca! v Ajdovščini. - v četrtek se je vršil napovedani shod oddelka zveze in- dustrijalcev za Goriško, in sicer to pot v Ajde, ščini. Obisk je bil dober. Navzoče je bilo tudi predsedstvo trgov, in obrtno zbornice ter župana iz Ajdovščine in Šturij. Holzer je v svojem govoru omenjal potrebo telefonične zveze Trst-Gprica-Kniii:; do meje ter Tržič-Červinjan-Gradež-Gorica-Ločnik ; potem vprašanje o vladnem načrtu glede delavskega zavarovanja, Uuela se je o tem živahna debata. 'AJflOTSki^l&irpair jv-v lepih-Htosedah zahvalil industrijalce za določitev Ajdovščine v svrho zborovanja, pričakuje uspehov. V hotelu Žaplja so se pogovarjali med seboj še o marsikaki potrebni reči. V Brjah priredijo 4. junija t. 1. društven pes. Sviral bo orkester (godba na lok). Ples bo v dvorani Kasovlje, v prostoru, ki je vsem Vipavcem zuan. Dasi je letos mnogo veselic, upa društvo obilega obiska. Dokažimo, da ne bo ob trtni zarod radi tega plesa, kakor to mislijo .nekateri naši babjeverni, sveti pobož-njaki! Začetek bo po navadi ob 3VS popoldne. Ustanovitev zveze slovenskih sokolskih društev je ministerstvo za notranje stvari, sklicuje se na § (J zakona od if>. novembru 1K67., \\rv. zak. št. J 34, prepovedalo, češ, da bi zveza na podlagi popolnoma splošne oblike tj .",, lit. j zveznih pravil v svoj delokrog lahko privzela tudi politična prizadevanja!! Berač - posestnik. Mestni redarji so aretirali nekega 4;"> letnega J. Dornika iz dornberške županije, ker je beračil. Našli so pri njem denarja za kakih 10 K. Pravijo, da je Dornik posestnik, kateremu ni treba beračiti! Fantje Iz Škrbine priredijo veliki javni ples v ponedeljek dne 12. junija t. 1. pri g. Iv. Adamiču. Svirala bode veteranska godba iz Mavhinj. V slučaju slabega vremena se odloži ples na prih. nedeljo. Javni ples priredijo fantje v Desklah na občinskem trgu v nedeljo 4. t. m. Pri plesu srira oddelek goriške godbe. Odprti lekarni, Jutri pop. bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Ktirner. Ponočna služba v lekarnah.......v času od i. do 11. t. m. bo ponočna služba v lekarnah Oristofoletti-Kurner. Ustnica. - G. dop. v T. Prihodnjič. SO Se delali poskusi, dokler se ni dokazalo, da je Zoltanovo mazilo najbolj priporočljivo sredstvo proti protinu in revma-tizmu, kakor dokazujejo to tudi zdravniška priznanja. Steklenica K 2. Lekarna Zoltan, Budimpešta, V., Szabadzag-ter. [Rogaški fe^~ „5tyria-urelec" vosjiešiijejo tek, redno prebavo in Vojna med Rusi in Japonci. Poročila o bitki. »Daily Mail* poroča iz Seula: Admiral Togo se je v soboto zjutraj s skoro vsemi velikimi japonskimi vojnimi ladijami nahajal na višini Masamfa. Rusi so skozi vztočni kanal, to je med otokom Tsušimo in Japonsko, pripluli v korejski preliv. Togo je takoj odplul okolo severne strani Tsušime, ko je plul okolo otoka, je videl ruske Indije, ki so se bližale v dveh kolonah. Takoj je ukazal silno streljati. Ko je med ruskimi ladijanii nastal nered, jih je Togo porinil proti japonski obali, kjer je bilo rusko brodovje napadeno od vseh pod japonsko zastavo nahajajočih se ladij. Japonsko odposlanstvo je priobčilo vrsto brzojavk admirala Togo, iz katerih je razvidno, da je japonsko združeno brodovje dne 27. t. m. zjutraj napadlo baltiško eskadro blizo Tsušime ter tamkaj pogreznilo štiri ladije. Škoda japonskega brodovja je neznatna. Napad torpedovk je bil izvršen po solnčnem zahodu. Glavna eskadra je dne 28. t. m. ponovila napad, pri čemer se je več ruskih ladij udalo. »Daily Expressu* so sporočili iz Kobe: Japonski ribiči so privedli na kopno število Rusov, ki so jih vsprejeli s čolnov in ostankov ladij. Ti ruski mornarji so izjavili, da so daljši streljaji japonskih topov omogočili Japoncem, da so bili izven novarnosti, dočimso oni obsipali ruske ladije z morilnim ognjem. Vsled tega je vsa ruska flota kmalu izgubila pogum. Polastila se jo je panika, ki je bila povečana, ko so jo Japonci napadli s torpe-dovkami. V mnogo slučajih je možtvo, popol- noma brez reda, ne da bi počakalo povelja, poskakalo v čolne. Isti list poroča iz Šaugaja, da je ruski transportni parnik »Korea« v spremstvu enega remorkerja dospel v Vusung. »Korea« ima Ob boku velike Udrnje ter je vsled tega težko poškodovan. Vsi čolni so bili odstreljeni. „Morning Post" je prejela in Šangaja nastopno poročilo: Transportni parnik'»Korea« in polagatelj min „Svire* sta6 dospela v Vusung. „Svire« je prišel od Šangaja. Njegovo možtvo je videlo, kako sta se potapljali oklopnici »Osljabja« in »Nikolaj L", kakor isto meni, vsled poškodeb po minah ali podmorskih čolnih. Možtvo je zatrdilo, da je bila neka japonska bojna ladija v plamenu, ter da so videli, kako se je potapljal en japonski križar: drugi japonski križar s tremi dimniki se je pa pogreznil. Naj nuji je bil boj med 2. in 6. uro popoludne. Posadka »Koreje1' poroča, da so se v prvi uri bitke po-greznile tri ruske Indijo. Skupno da se je pogreznilo osem japonski h vojnih ladij. „ Koren" je težko poškodovana, Svire« popolnoma nepoškodovan. Obe ladiji sta prejeli ukaz, da zapustita pristanišče ali pa da sname ta rusko zastavo. Ruski konzul zatrjuje, da ni bil „Svire1' na bojišču. Dalje se poroča o bitki: Ruske bojne ladije so v soboto ob f>. uri zjutraj priplule v korejski preliv. Združeno japonsko brodovje jo na to zapustilo svojo bazo. Del japonske flote, ki se je nahajal severno od otoka, je ruskim ladijain zastavil pot, nakar je pričela bitka. Ladije Togove so manevrirale s popolno preciznostjo. Obstreljevale so sovražne ladije od spredaj in od obeh strani. Nekoliko časa so se naglo menjavali streli, toda že po nekoliko urah jo bil Roždestvenski v resnici poražen. Kmalo so se pokazale negotovosti v taktiki njegove flote, nakar je kmalo nastala velika zmešnjava. Proti 2. uri popoludne je bila bitka najlju-teja. Med vsem tem časom so ruske ladije plule po malo proti severu, toda Japonci so temu primerno tako manevrirali, da. so ostali na svojih prvotnih pozicijah. Japonsko ladije so bile postavljene v/točno, nnpailiio in severno pred ruskimi ladijanii, ki so se tako rekoč nahajale v neki zagati, iz katere ni bilo možno ubežati. Med 5). in f>. uro popoludne se je potopil križar tipa »Admiral Na-hiuiov" in „Kamčatka", potom ko je bil njih gornji del ves razstroljen. Na to je pri Musili navstal velik nered. Nekatere ladije so plule proti vzloku. druge proti zapadli. V tem trenolku je bilo jasno, da je bil Roždestvenski popolnoma poražen. Japonci so se še bolj približali Rusom, vsled česar je njihov ogenj deloval še bolj uničevalno. Rusi niso tvorili več jednotne flote, ampak so se razdelili v mnogo delov, ki so bili polagoma potisnjeni proti obali. Togo ni riskiral ničesar in ni zgubil ničesar. Nočni boj je izvršil s tem, da so se pogreznile ladije „ Imperator Aleksander II. \ »Osljablja«, »Nuvarin" in Ural" in tri top-ničarke. V nedeljo zjutraj so se japonske ladije še bolj približale Rusom. Ves dan je razsajala bitka z nezmanjšano ljutostjo. Rusi so se pa nahajali v taki poziciji, v kateri se niso mogli vspešno braniti. Poroča se, da je Rusov mrtvili 8000, ujetih pa 3000. — Vse vesti so japonske. Ameriški pomorščaki o bitki. List „Globe" je zvedel iz Ne\v-Yorka, da je mnenje ainerikanskih pomorščakov, da so morali bojevalei v dvadnevni bitki porabiti vse strelivo, in ker niso Rusi zamogli nadomestiti svojega streliva, more vsakdo umeti njihov položaj. V Ameriki sodijo, da je ravno vsled pomanjkanja streliva moralo kapitulirati toliko ruskih ladij. Vzroki poraza ruskega brodovja. »Central Ne\vs:; poročajo iz Tokija: Tu-kajšni pomorščaki utemeljujejo poraz ruske eskadre s formacijo bitke, ki jo je odredil Roždestvenski. Njegove bojne ladije so stale vztočno, njegovi križarji zapadno proti Japoncem. Med obema črtama je bil veči del ladij. Divizija v sredi je prišla kakor umevno kmalu v nered. Zmešnjava vtem oddelku je pro-vzročila zmešnjavo v vrsti bojnih ladij. Zato je prava pomorska bitka trajala le malo časa. Ruske vojne ladije so bile izpostavljene uničevalnemu ognju, na katerega niso zamogle vspešno odgovarjati. Najbolje ladije so postale nesposobne za boj in ostali del brodovja so pričeli zasledovati Japonci. Kar sexiče ruskih oklopnic, ki so se tako hitro potopile, menijo, da so to provzročili napadi torpedovk. Admiral Togo. Admiral Togo, japonski junak, je star 57 let. Najprej je bil v mornarski šoli v Ko- gošimi, potem" je služil nekaj časa-na* kopnem, . vrnil se pozneje k mornarici in šel na Angleško, kjer se je izobraževal v svoji stroki šest : let. Odlikoval se je v kitajsko-japonski vojni 1894,—95. kot poveljnik divizije pri Jalu, Port Arturju in Veihaiveju.. Ko so izbruhnili nemiri na Kitajskem 1. 1900., je poveljal ce-o lemu aktivnemu brodovju, pozneje je bil poveljnik maidzurske luke; sedaj poveljuje ce7 lemu operacijskemu brodovju iu . osebno vodi glavno- eskadro; svojo zastavo ima na bojni ladiji „Mikasi". Linevič o pomorski bitki. General Linevič poroča z dne 29. pr. m. Križarka druge vrste „Almas" je danes dospela v Vladivostok. Poveljnik te ladje poroča : 27. maja se je eskadra admirala Rože-stvenskega v morskem prelivu Tsušima zapletla v boj z japonskim brodovjem. Tekom ' dne so se potopile oklopnice „Knjaz Suvarov", „Itorodiuo"; oklopnica ^Imperator Aleksander IU." je bila težko poškodovana. Takoj ob začetku bitke je bil admiral Roždestvenski ranjen in smo ga spravili na drugo ladjo. Po v dopolnilnem poročilu križarkinega poveljnika, koje sem prejel po posredovanju poveljnika vladivostoškega pristanišča, je bil težko po-škodovati transportni parnik JCamčatka". Križarka „Almas", ki je bila ločena od glavnega brodovja, so ni več mogla z njim združiti iu je odplula proti Vladivostoku. Usoda Reždestvenskega. Iz Londona 31. maja. — Tudi admiral Roždestvenskij jo ujet. To potrjujeta dve po- * ročili. „Daily Mail" javlja iz Tokio, da je bil ' Roždestvenskij, ko se je v soboto začel „Knjaz Suvarov" potapljati, prenesen na drugo ladjo in da je bil včeraj ujet, Roždestvenskv jo na roki težko ranjen. „I)aily Telegraph" pa poroča, da je Roždestvenskv na levem očesu težko ranjen in da se jo vdal Japoncem, Rusko brodovje bi bilo lahko prišlo v Vladivostok. Vsi strokovnjaki so edini v sodbi, da bi bilo rusko brodovje lahko prišlo v Vladivostok, če bi se bilo peljnjo po Velikem oceanu. V Korejski ožini so Japonci lahko dosegli uspehe s svojimi torpedovkami, dočim bi jim ne bile torpedovke na širokem morju prav nič koristile. Tudi ameriški admiral Evans se je izreke) v tem smislu. Evans meni, da bo Rusija na vsak način nadaljevala vojno. Pogoji za mir. Japonska je pripravljena pod temi le po- '* goji skleniti mir: 1. Rusija plača 2 milijardi rabljev vojne odškodnine; 2. utrdbe Vladivostoku se morajo podreti; .'J. Rusija ne sme 3 imeti noben:'¦ ojnih ladij v pristaniščih Daljnega Vztoka ^. Japonski se mora odstopiti \ otok Sahalin ; 5. odstopiti se ji tudi mora Port Artur in del polotoka Liaotong; 0. del mandžurske železnice preide v japonske roke \ in 7. Rusija prizna protektorat Japonske v ; Koreji. j O napadu s torpedi. ..Dailv Telegraphu« je njegov poroče- ^ v.-iec poslal iz Koreje nastopno brzojavko: Japonska flotila torpedovk je v soboto zvečer zadela na sovražniki'. Luna je sijala svetlo, morje je bilo mirno. Torpedovke so švigale na vse strani kakor ose, izgnane iz svojega gnezda in Rusi so bili popolnoma obkoljeni. Roj je imel značaj pomorske bitke v velikanski meri. Kmalo sta se pogreznila „Borodino" in aKamčatka". V ruski floti je kmalo nastal velik nered. Ladije niso več sledile signalom admirala. Manjkalo je jednotuega postopanja. V nedeljo ob 4. uri popoludne je bila bitka dovršena in japonsko brodovje je pričelo zasledovati ostanek ruskega brodovja. Vprašanje o miru. „Morning Post" pqroča iz Šangaja: O stališču, ki ga zavzame Nemčija glede vprašanja o mini, se govori, da je nemški cesar : ukazal priobčiti predsedniku Rooseveltu, da se ne vjema z mislijo, da bi se v svrho sklepanja mini sestal kongres ter da je zatOj da Rusija ? in Japonska sami skleneti mir, ne da bi se v ¦ to mešale druge države. Cesar je radi tega . proti kongresu, ker bi nevtralne države sku- ^ šale doseči egoistične namene, -vsled česar bi;j utegnilo priti do resnih sporov in da bi temu utegnila postati žrtev Kitajska. * * * Poroča se, da Japonci nastopajo zopet ! ofenzivno t Mandžuriji ter da je pričakovati v ¦ kratkem nove velike bitke. — Rusi so pregnali japonske oddelke iz doline pri reki f Činkte in s prelaza Finhanliv. Razgled po svetu. Atentat na španskega kralja. — v Parizu se i je-izvršil atontafc na španskega kraija. Mladi \ Alfonzo je prišel v Pariz ter se tam prav dobro počutil. Dne" 31. pr. m: je bil v gledališču pri predstavi. Ko se je vračal v stanovanje s predsednikom Loubetom okoli polu-noči, je nekdo na cest* pil ovinku vrgel bombo proti vozu, ki pa ni zadela ne kralja ne predsednika. Nekaj oseb je lahko ranjenih. Zaprli so' nekaj sunJjivih. ljudij. Kralj se baje ni nič prestrašil ter ostal hladen. Atentat je zvršil baje neki španski anarhist. Nameravan atentat na kralja Viktorja Emanuela. — Iz JRima javljajo, da je bila tamošnja policija obveščena, da je 27-letni anarhist An-tonio Cascibolo odpotoval iz Nev-Yorka. Isti je baje po žrebu določen, da umori italijanskega kralja Viktorja Emanuela. V Istrskem deželnem zboru so se odtegnili od zadnje seje laški poslane- Pa zakaj V Zato, ker je imel vladin zastopnik na neko hrvatsko interpelacijo odgovoriti hrvatski! — Kako mičkani so sicer tako veliki laški gospodje v Mri! Slov. akad. društvo »Slovenija" na Dunaju je imelo včeraj v restavraciji Mattalonv svoj drugi redni občni zbor. .,Vesna" na Dunaju priredi svoj IV. redni občni zbor dne .'J. t. m. pri Uhhterju. Dnevni red: čitanje zapisnika, poročilo odbora, even-tualia. Nilski JZZlVlSI so praznovali na slovenskih tleh v Domžalah pri Kamniku neko nemško slavnost, Prišlo je do demonstracij. Poklicali so vojake, ki so spremili Nemca na kolodvor. Dve osebi ste ranjeni. Kite vodilo Laki »Minski volitve. — v petek So začele občinske volitve v Vižinadi v Istri. Ta dan je volilo tretje telo, zmagali so Hrvate — ali laška komisija jo je, ko je to videla, kar pobrisala, ter ni hotela voditi volitve še nadalje. — Ali je bil navzoč vladni zastopnik in kaj stori vlada proji takemu postopanju ? Kdor najhitreje pokadi. — Nemci imajo poleg drugih tekmovanj tudi tekmovanje v ka-denju. Za to porabljajo velike pipe, vse jed-nako velike ter jednako napolnjene s tobakom. Na dano znamenje začno pnSiti vsi hkratu; tisti, ki najprvo pokadi pipo, je slavni zmagovalec. Nesreča na bosenskl železnici. — Med postajama Ivan in Rastelica na progi Mostar-Sa-rajevo se je odtrgal en vagon od vlaka ter se prevrnil. V njem je bilo 12 delavcev muslimanov. 6 je ubitih 2 težko, 3 lahko ranjeni. »Avstrijski LIOKl" je imel 30. m. m. redni občni zbor. Potnikov leta 1904. je bilo 337.075; .leta 1903. pa 289.298. Trgovina leta 1904. q LI37.468; leta 1903. q 10.686.695. Milje 1. 1904.' — 2.242.768; leta 1903. pa 2,162.946. Rezervni fond 31. dec. 1904. je znašal K 2,518.908-81, čisti dobiček kron 22.071-24. Potres r Dalmaciji. — 1.1, m. ob 5. uri 40 minut zjutraj so čutili v Sutomorn, močan 25 sekund trajajoč potres. Mnogo biš je bilo v vasi poškodovanih. V Skadru so poškodovane vse hiše, ranjenih 300, mrličev nad 100. Prebivalstvo In napredek Japonske. — Zadnjih 30 let je naraslo prebivalstvo Japonsko za celih 13.000 duš. Pred 30 leti je štela Japonska 33.300.000 prebivalcev, sedaj pa šteje 46.305.000 prebivalcev. Pred 20 leti je imela železniška mreža 270 km, dandanašnji jih šteje 7300. Pred 10 leti je znašal uvoz 59.800.000, zadnja leta pa 81,700.000 funt, šterl. Zadnjih 8 let je bil import večji od eksporta. Državni izdatki 1. 1903./04. so znašali 24 milj. funt šterl. Radi vojnih troškov je povišan davek na pijačo in posest. Zopet nov tunel pod alpami. — še ni dovršen simplonsM tunel in že poroča „Koln. Zflitung", da hoče neko društvo zgraditi novo železnico preko Alp iz Torina v Martigny (Švica). V tem slučaju bi morali pod Alpami napraviti dolg tunel. Daljava iz Turina vMar-tigny iznaša 157 kilometrov. flfera bomb u Trstu pred dunajsko poroto. Poročilo o tej zanimivi razpravi moramo še popolniti v toliko, da navedemo iz govora državnega pravdnikanekaj markantnejših mest ter glasovanje porotnikov. Državni pravdnik je govorilmed drugim: »Enega samega objekta politične naravi — se moram dotakniti v svojem govoru: pojasniti moram namreč, kaj je ono, ki se označa z besedo: „irredentizemtf. Inedenti- stično gibanje obstoja, kar se tiče Trsta, izza leta 1866. Tedaj so se v Italiji uporabila vsa sredstva, da se je dalo izraza irredentističnim aspirucijam. in to potom ustaj in še drugih nevarnejših podjetij. Kakšen je cilj tem aspi-racijam, so porotniki doznali tekom razprave. Videli smo novo in silnejšo agitacijo irreden-tizma, ki je bila jasno dokazana tekom razprave. Gospodje porotniki naj nikar ne mislijo, da irredentističnc agm.co — ki vršene v Avstriji imajo značaj veleizdnjstva in se v tem smislu tudi postopa proti njim - izgubljajo važnost, če so vršene onkraj meje. Tudi če se agitacije škodljivi kajti, srpaviti morejo italijansko vlado v najveee zadrege diplomatič-nega značaja. Iz nekega pisma Iiieeiotti flari-baldija, ki je bilo prečitano na razpravi, so porotniki lahko posneli, da je prišlo celo do spora mej Garibaldijem in italijanskimi ministri in da Garibaldi ni mogel najti nikake pomoči v kraljestvu. Karakteristična stran teh irredentističnih gibanj je ravno ta, da so si ta gibanja vstvarila neki posebno čuden položaj tu in v Italiji. Oporekalo bi se lahko, da Garibaldija ni smatrati za resnega in da je širokonstnež, a pomisli naj se samo na oni del izjave tržaškega policijskega ravnatelja, ko je isti povedal, da je bila policija obveščena, da se na italijanski meji nahaja cela zaloga bomb, ki so se imeli vporabiti za invazijo italijanskega ozemlja v Avtriji. To dej^vo dokazuje jasno, kakšno stopinjo resnosti in predrznosti je doseglo to gibanje. Karakterističen v tem ozira je shod avstro-ogrskih in italijanskih socijalistov, ki se je vršil minole dni v Trstu in ua katerem so socijaliati protestovali proti oboroževanjem in proti irredentizmn. Bi se li bila mobilizirala stranka resnosti v soeija- j listični stranki proti širokonstnež«, proti „ generalu praznih strahov"? Bi se H bilo pošto- | palo na ta način, če bi bilo to irredentistično | gibanje le prazno govoričenje in če bi se tega gibanja ne udeleževali tisoči in tisoči osebr Nevarni značaj tega gibanja izhaja tudi iz drugih dejstev; tako so bili n. pi\ razrušeni z dihamitom celi oboki viadukta na karavanski železnici, ki je velikega strategičnega pomena, kateri dogodek se ne tolmačiti drugače, nego, da je delo zbesneslih irredentistov. Zastopnik državnega pravdništva je dalje trdil, da irredentisti v svojih proglasih brezobzirno žalijo osebo cesarjevo. Za tem je začel pretresati zločin v e 1 e-izdajstva. Človek se zgraža — je dejal — že ko sliši samo besedo „veleizdajstvo% kajti pomisli takoj na kazen, kije predpisana temu zločinu. Radi tega, ker namreč zastareli kazenski zakoniti za ta zločin ne pozna druge kazni, nego smrt na vešalih, le radi tega ni državno pravdništvo hotelo obtožence smatrati za neposredne krivce, ampak le za daljne sokrivce v tem zločinu. Res je sicer —, da po utrjenju dobrih odnošajev mej Avstro-ogisko in Italijo na sestanku v Opatiji, niso mogli toženci z-ačunati, da bi bi bil njihov načrt vo- jaško podprt, ampak so se morali po sili ome-jati na provzročanje zadreg in na izzivanje neprestane ljudske nstaje v italijanskih deželah Avstrije. Jaz prepuščam gospodom porotnikom — je dejal — naj oni odločijo, Če je v tem zločinskem delovanju veleizdajstvo, ali pa le motrnje javnega miru. Na vsak način pa podajajo nasilna sredstva, katerih so se hoteli toženci posluževati, tej stvari popolnoma d rugačen zna čaj, nego ga imajo navadni poulični demonstranti, ali neškodljivi pretirale! narodnega čuta. Resnost dogodka se zrcali tudi v okolnosti, da so avstrijski Italijani, kakor sem se mogel jaz — je dejal govornik — osebno prepričnti v Trstu in na Trentinskem, smatrali svoje interese za kompromitirane po najdenju bomb, in ix okolnosti, da niso ničesar opustili, da dokažejo, da se to revolucijo-narno gibanje ne sme identificirati z obrambo njihovih narodnih pravic." Porotniki so vsa glavna vprašanja glede daljne sokrivde zločina velizdajstva zanikal i. Glede toženca Snbana so z 10 proti 2 glasovoma potrdili vprašanje o motenju javnega miru; potrdili soglasno glede hranjenja raz-Ijivih snovij; potrdili soglasno glede vspešnega kesa-nja 7. ozirom na isti zločin; potrdili soglasno glede ščuvanja itd. itd. potom razdeljevanja letakov, a s pripombo, da „ni poznal vsebine istih letakov"; potrdili z 10 proti 2 glasovoma vprašanje glede ščuvanja itd. itd. potom razvitja italijanske trobojnice. Glede toženca D e p a u 1 a so potrdili z 10 proti 2 glasovoma vprašanje o motenju javnega miru; zanikali soglasno vprašanje o hranjenju razstreljivih snovij; potrdili soglasno glede ščuvanja itd. itd. potoni razdeljevanja letakov; potrdili z JO proti 2 glasovoma glede ščavanja itd. itd. r tem, da je navedel Snbana v to, da jo razvil italijansko trobojnico na stolpu mestne palače. Glede toženca S a 1 n t e i a so soglasno zanikali vprašanje o motenju javnega miru; potrdili soglasno glede udeležitve tajnih društev; zanikali soglasno glede hranjenja razstreljivih snovij. Glede toženca Cozzi j a so soglasno za niknli vprašanje o motenju javnega miru; potrdili soglasno glede udeležitve tajnih društev; zanikali z 11 proti enemu glasu vprašanje glede hranjenja razstreljivih snovij. Na podlagi tega pravoreka je sodišče ob 2. uri in tri četrt popoludne proglasilo znano razsodbo. Mih. Munih gostilničar v Gorici, ulica Camposanto 40 (nasproti noue žel. postaje) priporoča svoja pristna domača bela in črna vina. Postreže tudi z mrzlimi in gor-Wmi jedili ob usakem času. Komptoarist, uešč slouenščine, laščine in nemščine, želi premeniti službo. Nas?ov daje upravništvo. Telo jzneiigo! Nikdar v življenju spet taka 500 kosov za samo gi. 1-95. I krasna pozlačena natančna ura, jamstvo :$ leta, zraven 1 verižica; 1 modoma svilena kravata za gospodo, najlepših slik celega sveta, 1 elegantna pariška broška za dame. Novost: 1 par gumbov podobnih brilantom; 3 juks predmete, smešne, za mlado in staro; 20 predmetov za koresp. in še 400 drugih predmetov, kateri ne smejo manjkati v nobeni hiši; vse skupaj z uro, katera je sama toliko vredna stane samo gl. i'!>5. Razpošilja proti povzetju ali naprej pošiljatvi denarja po dunajski centralni razpoštljalnici P. Lust Krakovo Nr. 285. NB. Komur ne dopade se vrno denar. Preozet prebritke tuge naznanjam u lastnem in imenu suojceu sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno uest, da je danes ob 8. uri dopoludne sprauljena z Bogom po obredih su. hat. cerkue izdihnila blago dušo moja iskreno ljubljena sestra Iležiko Gilčuert. D cuetoči 21-Ietni žiusjenski dobi zalisnila je Zu uedno mile oči po prestanih hudih bolečinah, koje je prenašala z udanc potrpežljiuostjo. njeno telo se prepelje iz Gorice na domače pokopaiišče u Bukmico, kjer se izroči materi zemlji dne 4. junija 1605. u nedeljo ob 4. uri popoludne. Priporočam jo u blag spomin in moliteu. D Gorici, dne 2. junija 1905. Dragotin Gilčuert, veleposestnik in pisarnouodja. Književnost Slovanska knjižnica. — Snopič 147—149 obsega dramatsko pripovedko v petih dejanjih: Martin Krpan. — Spisal Fran Govekar, glasbo zložil Gust. Ad. Ciner. Vse občuduje i)iz-^e cetje izposteflj^ega Wa§a v « %<>.<• V trgovini w mm m m J. MEDVED Z Corso filuseppe Uerdi šleu. 38. 40 kron 1 čedna volnena obleka 1 bela srajca s svilenimi prsi 3 spodnjih hlač 1 klobuk iz lodna 6 nogavic 6 žepnih robcev •1 satenastpas 1 dežnik 6 ovratnikov 1 kravata 1 par rokavic 1 ogledalo. Pfaff-ovi šivalni stroji so najboljl. To sliSi kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, k navadno niti ne ve kaj je šivalni si roj, in So ne ve knko se ti polje nit v šivalni stroj, tem manj kako isti šiva, toda mi sm>) po naši ve<> kot 20-lelni poskulnji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res Pfatfovl šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da hc ne dela z nobenim drugim .slrojem tako natančno kot s Pfaffovim, Ffaffovi šivalni stroji L2po liM ,,obi *vednc ffaffovi šivalni stroji oLKS1 za ,loina,"°rah0 in ffaffflvi iiuatdi Strnil 80 l,os2bno Pripravni za iinintno vezenje FlltllUVI OlVailll SIlUjI (reguliranje) ter se poučuje brezplačno ffaffovi šivalni stroji &Z::^tr"vsak0 tovamo Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfnflova šivalne stroje. Zaloga ifaffovih šivalnih in drugih strojev v Gorici via lunicipio štev i SAUNIG & DEKLEVJL F opravlja lutea Bivalnih strojev. dvokolCH Nunska ullcii 14 NAZNANILO. Podpisani si usojam naznaniti slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da sem otvoril v prejšnjih prostorih »Mizarske zadruge* v Solkanu svojo veliko delavnico (tovarno) —nn—n pohištua useh slogou, 1 od najpriprostejega do najmodernejšega.--------. Sprejemam vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih ter jamčim glede" svoje tehnične izobrazbe za precizno in v vsakem pogledu do-vršeno delo. Cene ^^ konkupence. Za obila naročila se toplo priporoča odličnim spoštovanjem F'311 S-ebeniČ, mizarski mojster. Zdravje je največje bogastvo! Kapljice sv. Marka Te giasovite In nenadkrfljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni, Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki torzod ra vijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri ielodCnib boleinth ubla-zujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, boleCine in krče, pospoSuje in zbolj-fiujojo prebavo, čistijo kri in čreva. Prclene velike In male gliste ter vse od glist Mudijo«« bolezni. Delujejo izborno proti hrinavosti in nrcblujenju. LeMJo vso boTosnl na Jetrih in sleseh ter koliko in Mf panje v želodcu. Odpravijo vsako mrclioo in vso h njo izhajajočo bolezni. To kapljice so najboljšo sredstvo proti bolezni na maternici in nmdroim ter ne bi smele radltoj;«. »lanjkat! v nobeni meščanski ali kmečki hltli. Dobivajo so samo; Mestna lekarna, Zagreb, zato naj so naročujojo točno pod na-slovom: ' mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 96, poleg cerkve sv. Marko. Ponnr so poSilja naprej ali povzame. Manj kot ona dvanajstorlca so no pošilja - Cena Jo naslednja in sicer frniiko dostavljena na vsako pošto: 1 ducat (12 steklenic) 4 K, 2 ducata (24 steklenic) 8 K, 3 ducate (36 steklenic) U K, 4 duoaU .(48 steklenic) 1460 K, 5 ducatov (60 steklenic) 17 K. Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogočo tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim upehom rabili kapljico sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Barctineič, učitelj; Janko Kisur, kr. nndlogar; Stjepan Borčič, župnik; Ilija Mamic, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljonič, seljakltd. usianoviiena 1.1360. mestna lekarna, Zagreb, markov trg štev. 96, poleg cerkve sv. marka. Zdravje je največje bogastvo! «¦¦¦¦ ti?%<*$ %**&%"%^*$tWY^%**Y%' 1%^^%^%*^^% YYYYYYYik 3AK0B ŠUblGCD urar c. kr. železnic v Gorici Gosposka nL 2. kremar in zidarski mojster na Vrhovljah št. 30 BNa Planini" izvršuje vsakovrstna zidarska in stavbarska dela, katera izvršuje natanjfino in točno po vsakem obrisu. Nadalje priporoča svojo gostilno, kjer toči pristna domača bela in črna fina. - Ima tudi prenočišča za potnike. Postrežba tofina, cene smerne. Zaščitna znamka: „Stdro" Liiiiment. Capsici comp. Nadomestek h P 8 i n - E m p a 11 a r ;c sp!iS'»o priznano ktt lamino bol blažnjofte mašilo; cena80 vin., R 1*40 in K 2 se dobiva t vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v Škatljah z našo zaščitno znamko .Sidro* iz Rlchterjeve lekarne, potem se je gotovo prejelo f originalni izdelek.' ' ' a RICHTBRJEVA LEKARNA ^ k ..zlatem leva" v Pragi W& Elisabethgasse 5t5 nova. Hi J Dnevno rupoltUMLle. JV\A Lekarnarja A. THIERRT-jev Ral7AI1 P"sten le z ¦* *•*•¦"••¦¦¦ varstveno znamko zelena nuna. Najstavoje ljudsko sredstvo prott pi-snim in pljučnim boleznim, kašlju, aiganju, želodčnemu krču, slabeimi teku, Idselici, zgagi, zaprtju, napihovanju, infloencl, ranam, zoiio-bolu M. Fi-anko na vsako pošto z zabojem vred: 12 malih ali 6 dvej-natih steklenic 5 X, 60 malih ali 30 dvojnatih steklenic IS K. PnsE Gentifolijno mazilo. (Mazilo iz cvetlic tavientrei.) Najmočnejše Čistilno mazilo sedanjosti. Učinkuje gotovo pri zastarelih boletinah in ranah. Stane s sprem-nico iu poštnino vred: 2 lonCka E 3'60. Pri tno jedino iz lekarne pri angeBu varahu A.THIIRRY;javFrii»aBl pri Rogatcu-Slatint kamor naj se naslavljajo naroČila. T)a ta zdravila gotovo" učinkujejo ter so nenadoinestna, ; pričuje brošurica s tisočerimi zahvalninu pismi, ki jji ]>ridjnna zastonj balzamu, ali se isto dopoUje posebej na zahtevo. Jakob Božič c. kr. postni uradnik Emilija MuschKa poročena. V Gorici, 3. junija 1905. Namesto običajnih-poročnih obvestil. Otroška »vrtnarica ki ima vesejje do poklica ===== se sprejme. Naslov pov6 upravništvo »Soče«. Čedno meblirana soba r- separaten uhod I. nadstr. s hrano. naslov poue upraunišfuo. gapol JD^aščiH, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 3. Priporota vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno-ogbrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Anton Potatzky y Gorici Na sredi Bajtarja. 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najoeaeje kapovaliče nlraberSkegt In drabnega bfift ter tkaafi, preje le alti). POTREBŠČINE za pisuniee, kadilce in popotnike. Najboljše Sivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje, SvetinJIce. — Rožni renel. — 3Mne knjižice. tišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semona za zelenjave, trm is Melje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krožnjarje, prodajalce po sejmih »n trgih ter na deželi. 3 35-8 Gorica -sne- Gorica Klimatično zriravišče. Hotni Siidbahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica. mjkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkM& Pi*t« koneesijonlrana delavnica z tnc *. farnim obratom za fino mehaniko, fiziko, in; > tematiko, optiko, fino brušenje in ;)oliranje ilil jL i Vpeljava strelovodov, elektrike, brzojavov, hišnih p* i telefonov, plina in vode. L Poprave 86 izvršujejo hitro in pO ceni. MPfltoM&tfflp Gorica, za vojašnico. t Precizijska delavnica predmeti« za merjenje. L 4 Bog-ata zaloga > * raznih predmetov za razsvetljavo za plinovo > 4 in električno luf. p- 4 Oprave za kopelji, sesalke vseh sHemov. — p. < Popravljalniea au omobilov, motociklov in dvn- > 2 koles. — Delavnica za pobakrenje in poniklanje L 4 — Pumpe, železne in kovinske cevi. Zaloga p- 2 mesarskega o odja, kuhinjskih nožev, brivskih > *J britev, škarij itd. L Namizna orodje in posadje vseh vrst. Priznano težko posrebrnjene najlepše forme. Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kavo, čaj, namizni podstavki, umetni izdelki. Jedinp nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone, gospo- C. kr. dvorni založniki Christofle & C.ie - Dunaj I. Opernring 5 (Hefnriclishof). — Ilustrovan cenik na zahtevanje. — T-* vseh mestih zastopano po prekupcih. Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki gornjo tovarniško znamko in ime Christofle. ©0 V9- Samoigralni -*<» mandolinski orkestrion najnovejše, najdovršenejše konstrukcije. Za koncertno in plesno godbo, za restavrarerje, koncertne in plesne dvorane. Čudovito eeno. Odlična lepota glasov, moderna izvršitev pod polnim jamstvom. Pošiljam na najmanjše obroke brez poviška cene. ~ Prospekti gratis in franko. S Zaitgl na Dunaju, IV., Favoritenplatz 2. Edini zastopnik in tvorniška zaloga firme Kuhi de Klatt v Berollnu. j\nton 3vanov "pečenko - Gorica TEKALISČE JOSIPA VERDIJA it. 26. Velika zaloga pristnih belih in črnih vin iz iasfnih in drugih prignanih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Zaloga piva iovarne G. jftuerjevih dedičev v Ljubljani iv. plzenjskega piva .prazaroj* •t. sloveče eesic »Meščansko pivovarne". Zaloga ledn, karerega se oddaja le na debelo od 100 kg naprej. Ceno zmnrne. Postrežba poitena In točna. "5 »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Načalstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: Hran«!«« vlog« se obrestujejo po 4%%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 ieta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama. Posojila: na vknjižbe po 5'/,,%, na varščino ali zastavo in na menice po 6%. Glavni deleži koncem leta 5'/»%. Stanja 31. dee. 1901. (v kronah): Članov 1781 z delažiK = 113 382. — Hranilne vloge 1,554.989 13. — Posojila 1,570 310 39 — Vrednost hiš 110.075*— (v resniei so vredne vefi). — Reservni zalog 75.101*01. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Mrfon H 79. "»f Mizarska zadruga ^ v Gorici — Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojovnlm obratom na parno in vodno silo ' naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva oseh slogou t-'-........-"—._:,' ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. r.:',-.....:—.'..- Podružnica v Trstu Via di Piazza vecciila 1. Podružnica v Spljetu. Zastopstvo v Orljentu. Cene zmerne, delo lično in solidno. KerMlM : v Gorici Stolni trg št. 9 (Piazza Duomo) priporočata svojo zalogo šivalnih strojev raznih sistemov, za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga dvokoles. Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov. Šivalne stroje In poprave jamčiva od 5-10 let. BožjasL Kdor trpi na hožjasti, krCih in drugih nervoznih, boleznih, naj zahteva knjižico, o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v griv. Schvamten • Apoteke, Frankftjrt a. M. Ceniki zahtevano brezplačno. Ogrska cvetlična paprika Iz Segedina I. vrste, slaciKu garantir. pristna priznano izvrstni vrsto. Lastni pridelek kg za K 5. Bažpošilja po povzetju od l kg dalje franko. Nadaljne posebnosti: Sla nlna, Ogrski salami itd se zaračunajo najcene^ Razpošlljatnlca vsakovrstnih deželnih pridelkov Haupt A. Rudolf Budimpešta (Ogrsko) VII. Ovodagraese 32