r NOVA "ssag VUNAl ri^GvSrj t4 ZARADI Smarho^ PoStnina plačana v gofovinl SREDA, 10. JUNIJA 1953 10 dinar|cv LISI ZA DOBRO VOLJO IN SMEH IZHAJA VSAKO SRED., STE V. 29 ZARADI DEŽJA: O POLITI POLITIKI ŠTAFETA LETO Vi BOLEZEN PO PLANU V vzhodnem delu Nemčije so Izdali uredbo, po kateri sme v podjetju s 700 delavci zboleti istočasno le pet oseb V uradi., ki je to uredbo izdal, Pa so vsi višji nameščenci zboleli hkrati za neko idiotsko boleznijo, ki udari na možgane. NESREČA OB ITALIJANSKIH VOLITVAH Volitve v Italiji so se končale brez manjših nesreč. Edina večja katastrofa, ki se je pripetila, je ta, da so spet zmagali demokristjani. TROJČKI V RUSIJI Nekemu višjemu Rusu so se rodili trojčki. Registriral jih je na imena: Malenkov, Stalin in Lenin. Malenkov je zdrav, Stalin nekaj boleha, za Lenina se pa sploh ne briga. BENCINSKE URE Razen stenskih, ročnih, pocestnih in birmanskih ur smo zvedeli zdaj še za bencinske ure. Avstrijski dirkači, ki so prihajali k nam na gostovanja, so Vozili s seboj v avtomobilskem tanku precejšnje količine ur. Ker so ure naravnost kriminalno glasno tiktakale, zraven pa še smrdele po bencinu, so jih odkrili, dasi niso imele klobuka. Odslej ti dirkači, ki so prispeli na pravi cilj ne bodo več prihajali k nam na štart. GRENKO PRIZNANJE je končno dal češki podpredsednik Nejedly, ko je Povedal, da v njegovi državi primanjkuje sladkorja. To Cehi seveda že dolgo vedo, saj sladkorja že lep Čas niso dobili, ne .jedli. Zato so se pa svojega skrbnega vodstva že tudi pošteno najedli. KOREJA SE BO KONČNO POMIRILA! Vse kaže, da bo v Koreji le prišlo do premirja. Ce bodo takoj po parafiranju sporazuma pričeli tudi 2 odstranjevanjem ruševin in obnavljanjem razbitih *hest ter vasi, ne bo čez 2000 let tam niti sledu več 0 kakšnih razdejanjih. V OSTALEM j6 pa po svetu letos deževno vreme. Kakšno še bo, ue ve. Mnenja meteorologov so deljena: nekateri .^Uo, da bo grdo, nekateri, da bo lepo vreme. Ker te dokazano, da se meteorologi nikoli ne zmotijo, 0 mnenje enih ali drugih gotovo držalo. BRENCLJEVA Brencelj je biciklist — ne takšen na navadnem biciklu — bogvari! Na pravem, uradnem biciklu: navzdol pritiska, navzgor se klanja. Prosim, to ni napaka — to' je hvalevredna lastnost dobrega uradnika! Jasno! Zadnjič vstopi v uradno sobo k Brenclju možak — tipična stranka! Lepo pozdravi, sname klobuk, pred vrati si celo obriše čevlje, se vljudno odkašlja, ko ga Brencelj sploh ne pogleda. Se odkašlja še enkrat in ge enkrat, dokler končno Brencelj le ne pogleda. Pogled pa, bratje, tak kot grom! »Ime, rojstvo, poklici« se naposled’ zadere. Tudi to, dragi moji, ni ■laba navada. To je sistem. Sistem, preizkušen v občevanju s strankami! Toda glej. stranka. Se upira: »Zakaj vam bo ime fn rojstvo in poklic?« Kljub vsemu Brencelj suvereno obvlada položaj: »Vas nič ne briga! Torej!« Toda stranka je'trmasta: »S kakšno pravico...?« Rajnki Zevs, ki je z bliski iz oči strašil Grke, je bil pohleven kot jagnje v primeri z Brencljem. »Molčite!« se zadere izza svojega pisarniškega Olimpa Brencelj: »Takoj se mi legitimirajte!« »Prosim,« je dejala stranka. »sicer ni moja dolžnost, toda če želite...?« ... pogledati legitimacijo, pobledeti, zardeti, skočiti pokonci se prikloniti, jecljati opravičila — vse to Je bilo stvar trenutka za Izkušenega biciklista — Brenclja. »Oprostite, oprostite,« Je Jecljal ek-gromovnik, »kdo bi si mislil, da ste revizor!? Veste, da bi vas vse drugače sprejel, če bi vedel, da niste — stranka.« ZARADI PROCESIJ »Neža! Zakaj pa so župnik vedno slabe volje, ko dežuje?« »I, kaj bi ne bili! Lani so lahko toliko procesij naredili, da bi kaj dežja bilo, letos pa venomer pada kar brez procesij...« STARA SALA Dijak pred maturo sloni prav nesrečno na stolu v predsobi pred izpitno dvorano. Profesor ga vpraša sočutno: »No, kaj vam pa le?« »Ah, moja glava je puščava!« »Pa bodo vendar v njej kakšne oaze!« »To že, samo — ali jih bodo kamele našle?« VZROK — Dobro, da so film »Vsi na morje!« snemali že lansko leto! — Zakaj? — Se vprašaš? Predstavljaj si! Pri letošnjih cenah, pa vsi na morje Pariška raim šlfania M Množic« silna se drenja krog vrat, zmerja, preklinja: »Mečkač! Birokrat!«, množica potna, človeški kompot Vsake pol are le eden gre not vmes se uradne osebe vrste, noter jih dosti gre, ven pa nlhčč. Notri v pisarni pa ON sam sedi, akte rešuje, se v .sanjah jezi) »Cujte, saj nisem venddr avtomati ...rešeno, manjka sam6 še pečat... ... tokrat bo že, kajpak, kar brez skrbi, šele pol leta vaš akt tu leži...« Množica silna se drenja kreg vrat, kjer uraduje — gospod BIROKRAT. BREZ BESED 2lobudra: ZGODI SE Mojemu možu vedno kaj ni prav. Največkrat ga boli glava. V ta namen je požrl menda že tono praškov in tablet, ki mu jih je predpisal daleč naokrog znani specialist. Povrhu je prebavil tudi najmanj tono tablet in praškov, ki mu jih je oskrbel prijatelj lekarnar. Pa brez uspeha. Nekoč mu je teh blagodejnih sredstev zmanjk do. Prebrskal je v vseh predalih v spalnici in v kuni-nji, obrnil vse žepe — nič! Niti ene tablete ni mogel nikjer stakniti! Naposled je v skrajni sili in povsem slučajno dvignil pokrov neke škatle — in glej: med starimi flikami se je skrivala majhna škatlica nepoznanih tablet. Meni nič tebi nič je požrl dve — in glavobol je odnehal. Tako tudi naslednji dan, tako ves teden. Deset dni pozneje je glavobol napadel taščo, ki je v svojem življenju prav tako požrla najmanj dve toni praškov in tablet. Strokovnjaško ji je ponudil tableto iz najdene čudežne škatlice — in glavobola je bilo na mah konec. V hiši sta zavladala zadovoljstvo in veselje. Prerekanje se je z vsem, kar spada zraven, umaknilo čudovitemu sožitju. Skratka: v naš dom je posijala nova pomlad ... Mesec dni kasneje sva z možem obiskala daljnje sorodnike na drugem koncu mesta. Bili so naju izredno veseli. Majda, vzorna žena in mati treh otrok, je široko nasmejana nagovorila mojega moža: »Ja, Ciril, sijajno izgledaš! Te glava še kaj boli?« Da bi vi videli! Mož se je razkoračil sredi sprejemnice in ponosno privlekel iz žepa čudežno škatlico tablet: »Zdaj je pa konec, Majda! Staknil sem sijajno zdravilo!« Majda je vzela v roko škatlico, prebrala napis na eni strani, nato na drugi strani, potem se pa na ves glas zakrohotala: »Ciril, to Je vendar odvajalno sredstvo za otroke!« Komaj sem premagala smeh, hkrati pa sklenila: ob prvem navalu glavobola mu podtaknem 'odvajalno sredstvo za konje. ENA IZ POLPRETEKLOSTI Takrat so bile še glavne in generalne direkcije. In ena takšnih direkcij je baje poslala nekemu kmetijskemu posestvu takšnole vprašanje: »Kako to, da je bilo pri vas na posestvu pri štiridesetih kravah samo dvanajst telet?« Odgovor se Je pa baje glasil takole: »Vaš dopis z dne... smo pokazali našemu biku. Tudi on Je samo zmajal z glavo!« ■v BO VIŠNJE G0B£ KRONIKA Piše Jožek Čebulica, pionir V CESNJ1CAH sem se zadnjič v prodajal-“* kmetijske zadruge prav Prijetno zabaval z majhni-Štirinožnimi živalicami, ** Jim naš učitelj pravi — ““ši. Ker so se v trgovini oziroma v skladišču že ta-udomačile, da se me niso prav nič bale, predlagam, da jih prirodopisna znanost uvrsti v kategorijo domačih živali V TREBNJE sem potem pribežal kot da mi gorelo pod nogami, ^ato sem brž skočil k tamkajšnjim gasilcem, da bi Jih imel v slučaju potrebe Pri rold Ker pa Je bil tl-st*8a dne ravno nekakšen Cerkveni praznik, so ml rekli, da ne bo nič z gašenjem. ker je njihov avtomobil preveč preobremenjen s prevažanjem romarjev na Čatež. S krepkim »Na pomoč!« so me postavili pred vrata, Jaz pa sem začel razmišljati, kdo je Pravzaprav najbolj potreben pomoči: jaz, gasilci ali Pa tisti romarji, ki so na Čatežu s cvičkom gasili svojo žejo na robu so^ mi vaščani postavili tezko uganko: »Ali veš, Čebulica, zakaj je prodajalna naše kmetijske zadruge nameščena v najslabšem in najgršem Poslopju v vasi?« »Seveda vem,« sem odvrnil, »zato, ker je imela Zadruga lani tri milijone — dobičkal« V MIRNI som pri belem dnevu s 500 vatno žarnico iskal Uslužbenca, ld ima opravka 8 tehtnico. Vaščani pa so se mi pr) tem od srca nasmejali: »Kaj bi ga Iskal z lučjo! Kar v gostilno stopi, tam 8a boš sigurno našeli« GOSPOD SO SE VRNILI »Kaj Imate birmo ali poroko pri vas, da ste tako 0Pletli vrata?« »Naš gospod iz Avstrije bodo prišli po dolgem času zopet v svoj vinograd. Pl-s^Ji so, da nas bodo bogato obdarovali, ker smo tako Jopo skrbeli za njihove gorice.« Dva dni pozneje. »Zakaj se tako kislo urzite? Ali gospod še niso Prišli?« »Seveda so prišli, a so mi k x naJ poiščem drugo . °oo, ker so naši otroci “>ko nespoštljivi, da jim “°cejo niti več poljubljati V Ljubljani smo v zadnjem času napravili odločen korak naprej. Ustanovili bomo poseben biro strokovnjakov, ki se bo bavil samo • proučevanjem predlogov za nove predloge o predloženi regulaciji ljubljanskega železniškega vozla. Ker bo biro razen že obstoječih treh projektov (poglobitev kolodvora, predor skozi Golovec in čelni kolodvor) sprejemal po možnosti čim več novih variant, predlaga »Toti list« še nekaj novih idejnih za-snutkov, a katerimi se bo delo biroja mogoče le toliko zavleklo, da bo stal ta biro več kot pa regulacija sama, • čemer bi končno dosegli svoj cilj. Predlogi so: 1. Premestiti vse železniške proge v novi predor pod KORAK NAPREJ Gradom, novo postajno poslopje pa postaviti na Gradu in osvetliti z neonsko razsvetljavo. (Neonska razsvetljava je bistvena pri tem projektu — če je ni, nima smisla sprejeti tega predloga!) 2. Premestiti vse železniške proge iz mesta. Postajo bi uredili na Jesenicah ali v Mariboru, kjer že tako gradijo nova postajna po-alopja. V Ljubljano bi vozili ali tramvaji, ali avtobusi, ali trolejbusi, ali girobusi (zopet razlog za ustanovitev novega biroja strokovnjakov, ki bi reševal prihodnjih 20 let to vprašanje!) L boga bivša Šetenfvurgova Kamenje not, kamenje ven to večna je usoda naših cesti Ni vrag, da bo Ljubljana kmalu res najlepše izmed naših mest. 3. Pustiti vse tako, kot je — le Ljubljano bi bilo treba razdeliti na tri samostojne republike, na železniških prehodih pa postaviti carinarnice, kjer bi bil promet dovoljen samo med 2. in 3. uro ponoči. Tu bi bilo treba samo zasuti podvoze na Smartinski cesti in v Zeleni jami ter postaviti tako duhovit sistem zapornic, kot je na Titovi cesti. 4. Ustanoviti nov biro strokovnjakov, ki bi reševal vprašanje, zakaj se sploh vtikamo v to nerodno vprašanje. Ker — kar koli bomo napravili — vsem tako ne bomo ustregli. Tako bi pa bili vsaj v enem vsi složni —- v zmerjanju doseda- načina... PRI TELEFONU »Medkrajevna? Ali me lahko zvežete X mojo ženo ...?« »Kje?« »V Ljubljani!« »Katera številka?« »Titova 6, prvo nadstropje, stanovanje številka 4. Želite morda še vedeti, katero številko nogavic, kombineže in čevljev nosi?! Prekleti birokrati!« GOSPODINJSKA Na ljubljanskem živilskem trgu imajo že veliko zgodnjih češenj. Mati pošlje eina k prodajalki po kilogram češenj. Ko *e sin vrne domov, mati češnje stehta, nato pa odhiti k prodajalki: - Ko sem češnje stehtala, sem ugotovila, da jih manjka 20 dkgl Kako je to mogoče? — Hm, gospa — odgovori mirno prodajalka — moja tehtnica je povsem v redu. Toda vi bi morali pred odhodom na tržnico in po prihodu z nje stehtati vašega sinal GOSPODJE JD2 LJUB-LJANA: Zelo radi bi se po* služili novega načina zdravljenja pod imenom »Samo-upravljanitis«, pa se bojite nositi odgovornost, če bi te kure finančno ne vzdržali. — Tukaj pomaga samo eno: kdor se boji požreti zdravilo, potem se ne sme čuditi, če ga bo še naprej »Iraufalo« ... PODJETJE »PRIPRE-PROM«i Ne veste, kako bi napravili, da vam ne bi bilo treba plačevati akumulacije? — Ža to obstoji ae-lo enostaven recept, ki ga je patentiralo neko ljubljansko podjetje: Izvoliti je treba nov delavski svet, ta naj razveljavi sklep starega in določi nižjo stopnjo akumulacije, pa bo stvar urejena. Da bo s tem prizadet družbeni plan, naj vas ne boli, saj je na svetu že tako urejeno, da tam, kjer hoče kdo kaj pro-fitirati, mora drugi to plačati. To pa že ni več vaša skrb ... B. K., PRIVATNIK: Univerzalnega sredstva za pridobivanje večjega stanovanja, kot vam pripada, na žalost še nil Za enkrat obstajajo samo še individualni postopki. Morda poizkusita ZDRAVNIŠKI NASVETI recept tovarišice B. V., ki je bila prijavljena v stanovanju svojega očeta, -imela pa je še svoje etanovanje na drugem koncu mesta. Kp so jima hoteli stanovanje vzeti, sta se pritožila, češ da morata živeti zaradi očetove bolezni v družinski skupnosti Kdo pa more kaj za to, če postane oče bolan prav takrat, ko je treba odati prazno sobo!? Morda bo ta recept vam pomagal — tovarišici B. V. ni... VEROVSKOVA Priljubljenega slovenskega igralca Verovška Je nekoč slikal neki fotograf. Ko mu Je pokazal sliko, ga je vprašal: »No, gospod Verovšek, ali sem vas dobro zadel?« »Odlično!« Je dejal Verovšek. »Niti kap me ne bi boljše!« Stef Bezlaj: KOSMATINOVA TOŽBA Očetje ljubljanski, lepo ste začeli, smo gradnje klozetov volivci veseli, le nekaj še prosimo — če dovolite —: ob tivolskih rampah par brivnio zgradite! Fred rampami lep kos življenja nam mino, od vlakov hitrejše pa — žal! — so kocine... Stef Bezlaj: VRTILJAKU V TIVOLIJU So tivolski ptiči golazen zabita, zaman jim vtepavaš: Mamma Juanita! PROTEST ZAPUŠČENE CESTE Jaz, spodaj podpisana cesta Pod gozdom, odločno protestiram proti cestni diskriminaciji, ki jo vodi komunalna uprava na Jesenicah. Medtem ko vse druge ceste lepo urejajo in obnavljajq, se zame noben vrag ne zmeni. Moj* zdravstveno stanje je kritično in poleg tega odeto še v skrivnostno egiptovsko temo. V kolikor me bo komunalna uprava še tudi v bodoče na tako nedemokratičen način zapostavljala, bom prisiljena zaprositi pri DOZ za predčasno — upokojitev. Kunigunda: DIAGNOZA V mestu. Po začrtanem pasu jo mahnem s pločnika na cesto, kar pridrvi tik mimo mene osebni avto. V trenutku mi strah zlez* v kosti. Srce mi začn* strašno biti. Zamajejo s* mi tla pod nogami. Ko slabost mine, pomislim: »Jej, jej, kaj je spet s mojimi povišanimi pljuči! Kaj je z mojim nizkim krvnim pritiskom?« In sklenem iti k zdravniku. Naslednji dan zjutraj: »Jej, jej, doktor, včeraj bi me skoraj avto povozil Vso noč se nisem smela obrniti na levo stran ...« In glej: ko mu vse obrazložim, mi reče: »Na notranji odsek pojdite in prijavite malomarnega šoferja!« Ker se pa jaz s tem n* dam ugnati doda še: »Eh, stari ste! Ko ste bili mladi, takšnih težav prav gotovo niste imeli!« In ml ne zapiše zdravil Zato jo dan poznej* mahnem k drugemu zdravniku. Nič rentgena, nift merjenja pritiska, samo potipa žilo in posluša srce: »Šibki ste, šibki! Kaj težkega dvigujete?« »Ne, sem upokojenka.« Pa mi zapiše Dlgitalis Valerian Stryhni — kapljice proti srčni napaki. Naredim se, kot da se ni r nič zgodilo, se vrnem k prvemu zdravniku in ga vprašam: »Gospod doktor, ali smem uživati vsaj kapljice proti srčni napaki?« Zdravnik pa v luft: »Bog ne daj! Samo tega ne! Bog ne daj!« Pa naj vrag ugane, po čigavem receptu naj zdaj umrem!? Danski katikaSurisf Leon gostufe... DEVIZNE TOŽBE ZALOŽBE (Spesnil žalostni Prevajalec) O, da bi vsak poet Toda, za vrača: bil mrtev umirajte boij elastično. že petdeset let! pisatelji in poeti! Da bi mu vse pravice S smrtjo ne odlašajte zamrle, in s tantijemami da bi sc blagajne nam prizanašajte! naše odprle! Naše geslo je: Prekleto! petdeset let mrlič! To je kot zakleto; (Drugače nas vzame hudič!) oni živijo vsemu navkljub! O, bodi vsak poet (To za založb- je strup!) mrtev petdeset let! Nič ne pomaga! Avantura z boksarsko trening žogo ADIJO, LJUBICA PREDRAGA! Adljo, ljubica predraga! pred tabo mošnja ni več Odhajam! Zame si pre- varna! draga! Revije modne, gledališče, Preveč oblačiš se po modi. to tvoja milost vse obišče, zato pa, ljuba, zdrava bodi! Za slaščičarne, trgovine Teb tvojih muhastih novosti je treba mnogo gotovine, mi je, brez šale. enkrat A ko mi zmanjka gotovine, dosti! ljubezen tvoja hitro mine. Koncerti, kino in kavarna. Zato pa, ljubica predraga. adijo. zame si predraga! Vljudnost Dim — snubec STAREJS1 KRITIK MLAJŠEMU Kar je starejše, ti je »pusto«, »sivo«, kar ne razumeš ti ni zanimivo Mlad si, pa svoje hvališ, to se pravi zeleno sili rado k zelenjavi OJOJ VREMENOSLOVSKA Napoved trdi, da bo sonce veselo sijalo. — Prijatelj, le vzemi marelo! -Napoved trdi, da bo spet deževalo. — Verjemi, ves dan ti bo sonce sijalo! - JAKOV CIPCI ALI DERMELJ »To bo boks! Le kdo bo zmagal? Cipci? NI mi znan. Dermelj?« zadnjič vneto je razlagal Športnik, dolg kot kol za hmelj. Kot teliček sem ga gledal: »CuJ, Dermelj in — aperkat? Kdo ti je le to povedal?« »Kdo? Poglej st tam plakat!« Zmote vzrok smo brž spoznali: mož le masten tisk Je bral, ■goraj CIPCI, spodaj ALI... in koncert je — boks post&l! »Svaril sem te, Johnson, nikar «■ n* norčuj 17 čarovnika!« »Sumim, da ljubimkaš t mladeničem pod nami!« UMETNOST Slikar Schwlndt se je nekoč pritoževal svojemu slavnemu kolegu 8pitz-wegu, kako je včasih težko biti umetnik in slikati res dobre slike Spitzweg pa mu je odgovoril: »Dragi moj, če bi ta stvar bila lahka, bi pač že vsak bedak lahko slikal!« VSEENO Pruski kralj Friderik Veliki Je imel kočijaža, ki Je bil strašno neotesan. Kralj ga je dolgo časa prenašal In mu Je bila neotesanost kočijaža ie eelo v zabavo. Nekoč pa mu Je bilo tega le preveč In ga Je zaradi nekega Izpada dal zapreti v trdnjavo Spandau. Ko Je nato na neki Inšpekciji trdnjave videl med ostalimi jetniki tudi svojega bivšega kočijaža kako prevaža v samokolnici gnoj, ga je nekoliko škodoželjno vprašal: »No, kako mu je pa sedaj všeč?« Kočijaž pa J« zvest sebi odgovoril: »Meni je pač vseeno, ali vozim drek ali pa kralja!« »Gospodična Zofija, majhno presenečenj« Imun za vas!« Zgodba brez besed GLEDATI IN JESTI Slikar Henry Matisse v svojih mlajših letih ni in ni mogel prodati svojih del. Nekoč ga Je oMskal znanec In vzkliknil pri neki sliki, pred katero je že nad pol ure stal: »Mojster, krasno sliko ste naslikali. Ne morem se je do sitega nagledati!« Matisse Je precej suho odgovoril: »Jaz tudi ne — zato bi Jo pa rad prodal...!« Dl VV A 2*UtRW£UE Reklama za kodre in dež Sreda, 10. junija 1953 TAKŠNI S -O Mark Twain: KAZNOVANI TAT Nekega zimskega večera je podeželski trgovec Green Mountoin ravno zapiral svojo trgovino, ko je, stoječ zunaj v snegu, opazil skozi steklo ničvrednega Postopača, ki je zagrabil funt masla s police in ga Skril pod s\ oj klobuk. Komaj Je bilo dejanje storjeno, že Je bilo tudi ttiaščevanje sklenjeno in nekaj minut pozneje sl lahko opazil trgovca vsega Y ognju, kajti hotel je zadostiti svoji želji po šali in Poplačati tatu z muko posebne vrste, za katero bi Kotovo dobil nagrad-' nkvi-*>eije »No. Set!« je dejal, ko Je 8t°pil nazaj v trgovino ln *aPrl vrata. Set je z roko na kljuki, s klobukom na glavi in z maslom pod klobukom imel samo eno željo: izginiti fcitnprej mogoče! »No, Set, sedi! Menim, da človeku v tako mrzli noči, kot Je ta, nekoliko toplote ne more Škodovati!« Set « je obotavljal. Zaradi masla bi najraje izginil, toda skušnjava toplote Je žalostno ovirala njegovo idločltev da bi od Sel. Neodločnost je premazu trgovca, ki le prijel Seta za ramo in ga posadil v kot pri peči, ki je bila tako založena z zaboji in sodi, da sploh ni bilo mogoče priti Ven In prav v ta '.irostor Je sedel tudi trgovec. »Pri moji veri, morava pogreti!« Je dejal možakar, odprl vratca peči in J^atlačil vanjo polen, kolikor jo mogel. »Drugače boš *mrznil. ko prideš na zrak!« Set Je začutil maslo, ki Je oprijemalo njegovih as Skočil je pokonci in Rjavil, da mora iti. »Ne, dokler se nekoliko ne POgreJeS, Set! Moram ti Povedati neko zgodbo!« Tn prekanjeni trgovec Je *°Pet potisnil Seta na sedež — Zakaj pa pravzaprav ne posku-iaš odviti zamaška na pravo stran.. .7 - In tu sl poglejte, draga moja, moža, ki se že dvajset let pritožuje, da mu slabo kuham ... DUH JUŽNA KOfUElA ki smrdi po gnilem ČUDNO . — Kako je ro — Pavle — — Kaj ne bil Saj to ni kadarkoli sl pred sodiščem, »fair« igra: Nekaj sto para-vedno te obsodijo!? grafov proti meni samemu! NAPAČEN NASLOV IZKUŠNJE Dva abstinenta sta prišla 'jsa žejna v kmečko gostll-jj° Pri natakarju zahtevata ?va kozarca mleka. Nata-Kar ju pogleda postrani- »Veste kaj. mleka nimamo — toda mogoče bi lahko gospodoma postregel s kakšno slikanico!« TRAMVAJSKA Prav v najnujšem drenju stopila v tramvaj prle-:a mamka Sedla je prav sno na klop in ko Je pri-' sprevodnik, Je začela kati denar Denar bi mo-'*a imeti nekje v enem !Pu, toda kaj, ko je bilo ■p°v več in vsi so bili za-fiv * S1111113!' da se kaj iz l**1 ne izgubi Iskala je In ^la, pa zaman. Tedaj je JJal mlajši možak, ki je el Poleg nje- »Kar pus*ite, mamka, bom že Jaz plačal za vas!« »Ka te vi meni plačuva-li!« se Je razhudila mamka. »Mam Jei tudi penes seboml« In Je Iskala ter odpirala tn zapirala svoje žepe naprej. Možak pa jo rekel čisto mirno: »2e lahko, da imate denar s seboj, samo medtem, ko ste ga iskali, ste mi že trikrat odpel' naramnice!« »Poglejte, to svetilko je napravil muj mož sam in ga je stala samo dva tisoč dinarjev, v trgovini pa stane taka vsaj tisoč dinarjev!« Z e n a -Ne smete i..~ -amenti, moj mož tako pogosto hodi zadnjo čase k zdravniku, da ko ga kdo vpraša, kako mu gre, začne takoj sla-?!*i suknjič in kazati jezik.« V0mAC£\ KRIMINALNO POROČILO IZ PTUJA VLOM SREDI PTUJA — DRŽITE TATU — NEUSLIŠANI KLICI V TEMI — HRABRE ZENSKE NA STRA2I — ČUVARJI REDA PRIDEJO NA POZO- RISCE Zgodilo se je petdeset korakov od postaje LM, v petek, ob uri duhov. Kvedrov trg je zagrnjen v vseobčo temo, ker že lep čas cestna luč sredi trga štrajka in ne sveti več. V kavarni »Evropa« Igra harmonika in sliši se presunljivo »lepo« petje. Ura v cerkvenem stolpu bije. Nikjer žive duše. Celo cestni pometači, ki prašijo čez polnoč, so zginili. Nenadoma tresk in žvenket stekla. Hip za tem se zasliši urni beg krivca kar čez Kvedrov trg mimo postaje LM. Nato se zasliši globok, gromoglasni moški glas: »Držite tatu! Milical Držite ga!« Potem vse tiho. Samo v »Evropi« . hrešči harmonika. Hrabre ženske so se oglasile kmalu nato. Klicale so: »Milica! Halo, milica! Tu so vlomili!« Nobenega odziva. Potlej so se po ženski navadi malo pogovarjale in stražile vlomljeno izložbo, da bi kak ne-poštenjak ne nadaljeval započetega dela. Cez čas so se zopet spomnile in začele klicati na pomoč. Klici so zamirali v vseobčt temi. V »Evropi« pojejo. Zenski se pogovarjata in stojita na straži kot veren dokaz hrabrosti in zavesti svojega spola. Čuvarji reda so prispeli v doglednem času. (Dolga Je pot petdeset korakov!) Se pred jutrom je bila vlomljena izložba zastražena in hrabri ženski sta bili zamenjani Drugi dan opoldne so vse preiskali in vzeli prstne odtise. Meščani so prepričani, da bodo predrznega vlomilca v doglednem času tudi prijeli. Dokler pa jo še na svobodi, bi bilo dobro, da podjetja, ki nimajo zavarovanih izložb, ustanovijo samozaščitne straže, ki bodo čuvale ptujske trgovine pred vlomi. POPRAVEK. — Resnici na ljubo moram popraviti svoje izjave o možu, ki popravlja in čisti klavirje. Ni zahteval 1200 dinarjev za uglasitev in čiščenje klavirja, temveč samo 1040, kar mu je stranka Izplačala brez ugovora. Tudi n! res, da možakar ne zna uglasiti klavirja, ker dobro pozna note in jih nosi povsod s seboj Mimogrede omenjam, da se tožbe proti moji pokojni malenkosti vlagajo na naslov: Nebeško sodišče, referentu za zemeljska pravna vprašanja — via »Tot* list«. Martin Vohljač — Na servaskšetl, za j sem pa bla ibahaupt »ploh že gane ziher, da ste hin, llpste frau Muršec, ko se že tak dolgo nisma nič pe-gegnale. — Otumajnegite, frau Kliček, tes san jo se! Jeca, ko že tak dolgo rajn nič ni blo več od naji dve noter v cajtungah nadrukano, hobi šo kert Iude okol er-celat, da so cajtungam Ibahaupt sploh unterzogali od nas Srajbat zavolotega vo-Io, bajl ma san preveč po-pelariš. — Obagens, obagens — popelariš — bo den! Mir san larfolktl Glih zadno-krat, ko se;n se unterhol-tala form burgkino mit ta frau Zemlprezl, pa naji je zo ana tak anšnaucal, maj-naziil, če nenavemo slovenil govorit. »Čuldign, hobi ksokt, to vas an šmorn an gre, frStengans, se troti se elendiga, hobi gane šen ksokt, mir cva zovizo nu-cama lauta sloveniš aus-druke, da se rajn nič ne morete pošvarat, se tep, se, bobi ksokt, te hota misn zofort svoje kipe cuholtat. — Jo, jo, Ireklih san te lajt — gane brez vsakšnih manir! Oba —- bos hobi šo zogn vuln — jo — homs ksegn, v burgkini. tisti fiilm »Imerze«? Jo tes voar šen! Oduhajliga papnštil, hobi gvant! — Saj se ne reče »Imer-ae« — shoast jo »Inenze«! — Obana — čisto genau vem, da je blo aufšrajbano »Imerze«! — Izionet voar! »Inenze« Je blo, bons niks togegn ho m! — Azo, kak že morte tak tepat taher kvasln, pa še meni, ko sem Iz ene hoh- Skedenjski Just: PROSTOVOLJCI (Iz Trsta) Prejšnji teden sem kolovratil po tržaški okolici. Pri begunskem taborišču so silila vame razna begunska dekleta — še skoraj otroci — in pripovedovala, da imajo »knjižice« In da je uprava taborišča sklenila, da za drugo delo ne pridejo v poštev, ker Je že tako dovolj brezposelnih. Vprašal sem jih, če v taborišču nimajo vsega na pretek, saj so verjetno zaradi tega bežale. Pojasnile so ml, da so v taborišču preveliki administrativni stroški, kajti uprava prejema na osebo dnevno dva in pol dolarja, porabi pa le enega. Sicer je ves personal dobro plačan, le reprezentančnega fonda je premalo, zato ga begunci »prostovoljno« izpopolnjujejo, kajti sicer ne bi mogli prirejati orgij (ki se jih razen vodstva tebo-rišč udeležujejo tudi neki tuji oficirji), na katerih bi gola dekleta po prisilnem plesu premlatili in nagnali gebUldetn 1’amilie —■ moj fivoger bet bajnah pred vojsko na gimnaziji matura kmohtl Mir san net glajh zo — frštengans! Mir san pezere lajt! Zato je tudi blo rihtik »Imerze«! Zo a vundašena fiilm, jojojo! Na — i liob gvant vira regen-širm! — I hob a plert, vira nariše! A pist pifkenezariš je 2i bil, toti fiilm. zunst oba... — Azo mir hot naj ta bol gfoln tisti no, kerl je mel tako lepo pezlcungo, pa šnapsfabriko. Te« luda fon da babn je že genau vedla, zakaj ni botla met oniga drugega, cegajnarja, der bos niks kopt hot, ko v vsakem štoti drugo lajdro, fujtajksll — Jojojo! ziimpatiS Je že bil, oba pisl tepat tudi! Kaj te gre troti nori ženit ane zolhene, kera je mela tehtmehtl z ovlm drugim ... — Obana, tes farštengans Jo net — to je pač holt di libe in tota spravi olahand tepates cam. Dragač pa fiilma ne bi blo, se, gona se plede! — Ah jo! Ko pa so bil lauta zo fajle lajt, v totem fiilmi. Zolhene gipts jo nima mer! Samo aljnik od lubezni so se menli — pa rajn goar niks od gnarjov, al pa od žretja, vi nnzar-an... — ... al pa fon da oar-bajt! Jojojo, zolhene ftilme se meni amajstn dopadejo! Azo I hob gvant noter ▼ kini, vira tepate, majnazSl! — Jo, > a. I a. majne libe! JUN M 1953 »Sladoled! šlado/ed! Rusi Bepo: USPELO ZBOROVANJE (Iz Gorice) Sicer poročam nekoliko pozno, toda zadeva je še aktualna. — Goriški in-formbirojevci so zabeležili krasne volilne uspehe. Najbolj so zadovoljni z vele-zborovanjem v Standrežu. Vseh osem zvočnikov, nameščenih na odprtem prostoru, ki bi lahko sprejel nad tisoč ljudi, je odlično funkcioniralo. Tudi obisk je bil — kot pravijo — dober. Pet solataric, ki so čakale, kdaj se bodo lahko zavrtele po taktu valčka ali polke, je bilo sicer precej razočarauih, zato pa je vseh sedem prisotnih mož •tembolj napeto poslušalo govornika Le ta je bil tako navdušen, da jo po zaključku dal še za dva litra vina, ker namreč ni vedel, da je pri vsej sedmorici poslušalcev šlo za agente Soriške kvesture PEPA PISE JUC1 Draga Juca! Ko sem bila v Maliji, kjer imajo na šolskem poslopju še vedno izobešen fašistični grb, ml je tovariš nadučitelj dejal, naj se zaradi tega nikar preveč ne razburjam, ker ga bodo do leta 1999 s po-močjo domačih in tujih strokovnjakov prav gotovo odstranili. Od tam sem šla v Ležeče pri Divači pozdravit Reziko in Tončko, ki ju bo baje papež zaradi njune verske vneme že letos proglasil za svetnici. V Rakeku mi Je *elo ugajala »ljudska« veseloigra »Micki je treba moža* s podnaslovom »Mladini pa več okusa pri izbiri iger«. Potem, ko sem se vrnila s svojega potovanja, sem Jo mahnila na večerjo v Mestno restavracijo v Solkanu, Pa ni bilo nič z večerjo, kajti na vratih Je bilo nalepljeno opozorilo: »Zaradi Interne zabave ščurkov in drugih krilatih ter štirinožnih abonentov — danes zaprto«. Dober tek! Tvoja Pepa Nanda Buia: KULTURNE POTREBE (Iz Celovca) Nedavno tega sem srečal Kozamurnika Murija, ki je vlekel pletenko vina v svoj brlog v Mohorjevi hiši. Pravi, da po krčmah ne upa več piti., ker ga sicer ožigosajo agenti »Totega lista«, ki jih je po njegovem mnenju poln Celovec. Na vprašanje, če bo kaj praznoval ali imel spet kakšne emigrantske goste, mi je pojasnil, da se ga mora od jeze nalokati. Jezi se namreč zaradi tega, ker Herr Steinacher noče ničesar slišati o obljubljeni denarni podpori krščansko-emlgrantskl stranki. — V strahu, da ga ne bi videl kak »agent Totega«, se je poslovil s pripombo, da laže kaj spesni, kadar je v višjih sferah, in da mora napisati poročilo za svojega prijatelja Kreka v ZDA, če hoče, da mu bo priletel v žep kak dolarček, nabran med ameriškimi Slovenci za kulturne potrebe Koroških Slovencev. CELJSKI CEFIZELJ Ko sem zadnjič brskal po zborniku kulturnih in prirodnih znamenitosti našega mesta, ki ga je izdalo Turistično društvo, sem se močno začudil, da niso v zborniku niti z eno samo besedico omenjeni tisti prekrasni in mogočni slapovi v Stanetovi ulici. Izvirajo v preluknjanih žlebovih na strehah ln presegajo po lepoti vse podobne slapove v sosednjih ulicah. Tudi nisem še v nobeni tehnični reviji zasledil poročila o prometni novosti, ki so jo uvedli v avtobusu, ki obratuje na progi Celje-Laško. Potniki, ki potujejo z njim, imajo ob slabem vremenu stalno na razpolago tekočo vodo, ki pronica skozi rešetasto streho ln ustvarja na sedežih prava pravcata jezera. Z novo pridobitvijo so baje vsi potniki zelo zadovoljni, pritožujejo se le zaradi tega, ker avtobus ni opremljen z — rešilnimi pasovi. Ker smo že ravno pri avtobusnem prometu, obveščam v zvez s tem vsa celjske ljubitelje športa, da si lahko brezplačno ogledajo velika in zanimiva tekmovanja v boksu, rokoborbi in jiu-1itsu — in sicer vsak dan pred odhodom avtobusa, ki pelje v Store. Starejšim in slabotnejšim osebam pa ogleda te kulturne zanimivosti ne pri' poročam. Cefizelj 1. SIJAJNO,SPET '•VTAtKOi SE NATEcAOJV totfm\,rem l0, 00 < (»up, mister oaz sem fax UEM OZDRAVIT VAiE PRINCESE! VASA SVETLOST. BUlCK 19Sd NA VIDIKU MI^RAL? PLtM^K* LISTU GA ŽE ITAK NI BILO DOLGO.v SVOJE ZCN£ CESTE. PA IMATE- NAJ” SLABŠE NA SVETU • 'tfc veseli! SAMO-CE KAJ ALKOHOLA, VAM G' MORAM TAi JO ZACAR.ll OČITNO SE M11 FAX NI BIL NIKOLI V 3UGOSLAyi.il tt>OR NAPRAVI PRINCESKINO Spet ■'AEHfcO ‘N>J0L POLOMo'*«^’® 'N,a ZEN° PRINCE^*0 it 14V, edini prebivalec KRAUEVI BRIVEC,DRfAVNl TAJNIK IN SVE10VN02NANI LOU&ITELJ DOBRE KAPLJICE M NE VE, 2AKAJ 6RF JA2 SEM FI^CUPOPELEC.OZDRAVIM VAM HČER KOT BI MI&NILl Tl.lA FAX PRINCESKI ČISTO NIČ NE POMAGA. VEDNO SLABŠE JI JE DAJ GA DIPLOMATSKO ODSlOVtf DIPLOMATSKO SLOVO KOT KAZE, KRALO NE POZNA PREGOVORA O REKLAMI STARI DPA*. M^RS - STARI, PESEK PO O NOGE t MAR SE KOŽA ZDRAVI S KAKRŠNIMKOLI ZMAZKOM??? reklama Polovica uspeha J V KS zlatorogova brivska kr HA KO BOS Tl ZDRAVIL KOŽO,KO SE IMAŠ SAM TAKO SLA BO OHRANDENB ČEVL3E \ NAJNOVEJSI M0NT60MERI KROJ naslednjega ONE NIMA NOBENE ZVEZE Z ENAK0IMENOVANO ORGANIZACIJO PRITOŽIL SE MM SCtPLINSKO SllSAL MASO PRINCESKO DOKTOR 7 nm/3 TOT/ UiT VSAKA SLIČNO«! S KIOSKI OV-GOREKLAMAV LJUBLJANI 3E ZGOLJ SLUiAJNA OBRO! VHOD OKOLI VOGALA,IZHOD SKOZI STREHO m %0*\SS? ŠKODO,KI JO JE KRALJEVSKA NOGA POVZROČI LA,UPRA V A NEPREMIČNIN -j NE 60 PLAČALA kraljestva se TUDI S HELIKOPTERJEM POLOVICO IZPLAČA ;EZ NtKAl ONI NA KRALJEVSKI STREHI FUX SE JE Z NAGLICO CEN V TRGOVINAH DVIGNIL DO HELIKOPTERJA * JE FUX PARKIRAL I HELIKOPTER TIK NAD DVOROMj REŠENI SMO, KRALJ ! SPOROČILI So mi,da pr.ihaja čudodelnik i? ZEMLJE ZlATORO&IJE, ZNAN SE IZPRfl) vojne .TA bo na pravu. Princeskino kožo MEHKO,VOLJNO •N TRPEŽNO IMENU-A PA--. VRAG. )fPOZABIL ^ a sem Pozabil! /m razpi£i'£p Dragi bralci! Niti FAX, niti FIX, niti FEX, niti FUX niso ' imeli pravega sredstva za princeskino kožo. Pravega pa je nesrečni kraljevi brivec pozabil — pomagajte mu! Za tiste, ki bodo uganili ime čudodelnika, so pripravljene pri nas lepe nagrade: I. Ingrada 3000 dinarjev, II. nagrada 2000 dinarjev, III. nagrada 1000 dinarjev, Odgovor bo pa vsak dober, da ga le tale psiček na repu prinese. Odgovore pošljite najkasneje do 21. jumja 1853 na naslov: »Toti list«, Maribor, Kopališka ul. 2, poštni predal 52. in še dvajset praktičnih daril! D NOGOMET IN FEVDALIZEM Prav so imeli tisti, ki so že od vsega početka pravili, da je za nogometaše nagrada 20.000 dinarjev mesečno prenizka. Naša reprezentanca se je komaj rešila poraza, proti Turkom, pokazala pa je — po poročilih časopisov — pravo ekshibicijo nogometa. To pomeni, da nagrade zadostujejo le za ekshibicijo, za dosego golov pa bi bilo treba plačati še poseben dodatek. To bo treba storiti čim prej, ker igra naša reprezentanca povprečno vsakih štirinajst dni meddržavno tekmo. Se sreča, da ne živimo več v fevdalizmu, ko Je bilo samo v Nemčiji par sto držav, ker bi sicer naša reprezentanca morala igrati po več tekem na dan. NERENTABILNOST IN ŠPORT Sprlnteric za lahkoatlete ni mogoče dobiti niti v Novem Sadu niti v Beogradu niti v Zagrebu niti kje drugje. Pravijo, da so nerentabilne. Po mnenju tovarn za športne rekvizite je ta pojav sam po sebi razumljiv, ker zakon vrednosti ne trpi šprinteric Dobro bi bilo, če bi za vodilno osebje teh tovarn odprli' tečaj, na katerem bi predaval en gospodarstvenik in en človek, ki mu je do razvoja lahke atletike v naši državi. Ce bodo tečajniki dobro napredovali, bo zadostoval morda samo eden dveh predavateljev V ZNAMENJU PLJUNKA Nogomet se razvija pri nas v športno panogo višje vrste. Nogometaši se bodo namreč morali vaditi ne le v nogometu, temveč tudi v boksu in rokoborbi. To je pokazala zadnja tekma med Odredom in Tekstilcem v Varaždinu, ko so se morali igralci Odreda po končani tekmi še boriti s pestmi proti občinstvu, ki je zamenjalo nogomet z boksarskim nastopom Interesantno posebnost so pri nogometu uvedli še igralci Metalca v tekmi z Železničarjem v Ljubljani — in sicer zmerjanje sodnika z zaključnim pljunkom. Tem igralcem bi bilo treba dati priliko za nadaljnji razvoj. To pa na način, da bi se jih za par let suspendiralo in bi lahko tako trenirali pljuvanje na daljše razdalje, to ie s tribune na igrišče Faruk trenira .Veste, odkar je izvedel « plače ..ogomciašev, mu res ni preostalo nič drugega kot začeti s treningom.« 90 = 89? V šoli smo se učili, da Je število 90 za eno večje od števila 89. Branikovi nogometaši so na to pozabili in pri tem tudi pozabili na Rupnika, ki jim je v zadnji minuti pokazal, da je ena minutd tudi časovno razdobje V šoli smo se tudi učili, da je število .14 za eno večje od števila 13. Nogometaši mariborskega Železničarja so na to pozabili in pri tem pozabili tudi na Muro, ki jim je v zadnji, štirinajsti tekmi pobrala obe točki in s tem prvo mesto v vzhodni skupini Slovenije. Eni in drugi najbrž niso bili pazljivi takrat v šoli, ko so se učili matematike. Sedaj pa vedo, da je matematika, kakor tudi pazljivost v šoli In v športu — potrebna. OPTIMIST Valentin je postal že skoraj popolnoma plešast. Nekaj zaradi skrbi, nekaj pa zaradi let Nekoč Je prišel novemu frizerju v roke. Ta si Je ogledoval njegovo plešo nato pa mu začel prigovarjati, naj kupi novi preparat za rast — garantirano, da bo v najkrajšem času zopet dobil lase. Valentin je poslušal in se pustil prepričevati. Frizer je govoril in govoril, dokler ga le ni končno prepričal. Ko je plačeval, mu je frizer prodal tudi tri tube čudodelnega zdravila za plešo. Tedaj pa Je videl Valentin še železne škarje za kodranje las in je dejal: »Cujte, če sem že rekel A, moram reči tudi B. Prodajte mi še kar tele škarje za kodranje las...« RAZOČARANI KIBIC (Po Prešernu) MAJOLKA, KAJ SI STRILA... GA NI ZRAVEN Pepe, Polde in Tone so ga naložili, da je bilo grdo. Seveda niso našli domov. Zato so sklenili vprašati miličnika, kje je njihova ulica. Miličnik jih je po vrsti pogledal, potem pa vprašal: »Kateri pa je med vami sploh najbolj trezen?« »Hik, gospod miličnik, tega pa — hik — sploh ni zraven .. 1« DVOMI OKROG POLNOČI ■- Zdaj pa res ne vcin — ali mi je žena naročila, naj spijem dva četrt in pridem ob desetih domov, ali pa naj spijem deset četrt in pridem oh dveh domov?! NEMOGOČE! — Včeraj sl zopet prišel popolnoma pijan domov! — Nemogoče! Kako pa prideš na kaj takega? — Ko si se slekel, si kar z enim skokom skočil v posteljo. — Pa to vendar še ni dokaz, da sem bil pijan! — Kako pa — če tam, kamor si skočil, sploh ni bilo postelje! OBREKOVANJE — Ali je res, da so te včeraj vrgli iz kavarne? — Kje neki — samo podlo obrekovanje. Prvič me sploh ni bilo v kavarni, drugič je začel oni drugi, in tretjič — saj sem že tako sam hotel iti! Sem dolgo za 9Voj klub se bal, . zanj »drukal«, na ves glas kričal, vse živce zanj sem že razdal, a razočaran sem ostal. Predolgo zanj sem trepetal, slovo sem »drukanju« zdaj dal. Za tako moštvo »pocarsko«, naj drugi norci »drukajo«! AKCIJA - REAKCIJA GENIALNOST Ko Je izvedel Robert Bendiner, da so Rusi že pred leti iznašli tudi televizijo, je dejal: »Kar je res, je res, bilo je to veliko dejanje, a da so Rusi znali ta svoj izum toliko časa obdržati v tajnosti, to po meji že kar na genialnost!« NI GOTOVO — Tovariš Sef, oprostita ... mislim zdi se mi... morda — nekdo vas zahteva k telefonu! — Kako to zdi sc mi... mislim morda? Kako pa Je dejal? — Neki ženski glas je zavpil v telefon: »Ti stari bedak, ali si ti tam?« — pa nisem bi! čisto prepričan ...' SVEŽA ROBA — Tale jedilnik ste imeli že predvčerajšnjim! — Oh, dovolite — takoj bom spremenil datum. PRLEK IN SLOVENŠČINA Hanzl je postal profesor in se Je pisal Janez. Končno je bil prestavljen v Ljubljano in da bi se mu njegovo prleško poreklo takoj ne videlo, Je strogo pazil na pravilno slovensko izgovarjavo tako pri sebi kot pri svojih otrocih. Nekoč pa sta se tla s sinčkom Jankom kopat na »Špico«. Med kopanjem je oče vprašal sina: »Janko, ali si si že. zmočil glavo?« Sinko Janko ne da nobenega odgovora. Oče ga vpraša še enkrat: »Janko, ali si si že zmočil glavo?« Zopet brez odgovora. Tedaj pa je bilo očetu dovolj i sina i knjižne slovenščine: »Frdacanl šmrklavec, ka si žl vtekno tisto svojo vii-šivo črepljo pod vodo?« Sele tedaj, je sinko reagiral: »Ka pa te, oča, že dugo tega, dugo!« Izdaj« Novinarsko drukteo Sloventje Poverjeništvo Maribor — Orej* urednlVkt odbor — Odgovorni urednik Dragan Flisar — Letna naročnin« 400 dinarje«, polletna 200, Jetrtlnto* lfln dinnr|e» - ttrednlrrvn In irtvava- Miulhnr Knnnlfrk* I — Teleton 20-70 — <">k ra« NB M01