HqcJilObl. k. k. Hofbibliothek, ^-Wiei, „.::.__ St. 2. V Gorici, 12.januarja 1883. Tecaj XIII- „Soi-a" izdaja ^hk petek in velja pa pošti ju-»roin!>rift ' > Aori« >¦¦.* 1om \\<> Wu. . ' . . f. . I » Pu! Irtii . .... •-' ' (Vtvrt i;-t:i . .... 1 \'v\ i.z:!Mii;iih .. . tudi • S mnenji'' -¦•' i !;iÈ!i,it- z:i ,i:vvjuiiivilke Be dobivajo po 8 kr. v iiiliakariju-nh v gcoposki ulici h\:./n ,."<*¦} •' Magovoljno poStljajo •Hcil; isivii ..9-Qi-o- v n.iriciv Via Ascoli 8, I., iiai-'jcaiun pa oyravnisfcvu „So5e"' Via della Croce ftt. 4. II. Rokopisi ge m» vrafiajo; dopisi naj se bhigovoljno frankujejo. — DelaJcPm in drttgim jiujit«nioLi)iiu se uarofiuina r.iirii, akoso oglasw pii opraruiitvu. P, n. gospodom naro&iikom, ki so nam tudi ietos zvesti ostali, in onim, ki | so nas letos na novo z narofienjem pofcastili, izrekamo presrfiuo zahvalo tor jih prosimo, da do konca vztrajajo. Casi so resni, zato moramo migliti na mozato delo; poeitka si smemo le xnalo privo§citi? lcnobe pa nikakor nc smemo pustiti pod na§o streho. Rodoljube prosimo, uaj nam pridno dopisujejo tudi o manjSih dogodkih, katere porabimo za donrnce vesti, in naj nam nazndbjtijo pomenljive prikazni v narodncm Liv-Ijenji. — Gg. narocnike uljudno prosimo, da nam blagovolijo poslati narofinino o pravcm casu; ako bi imeli ve6 gmotne podpore, bi mogli tudi ve6 duScvne lirane podajati. Lanske narocnike, ki niso se poravnali racunov, prosimo, naj bla-govole to v kratkem storiti. Tudi to Stevilko smo poslali nekatcrim ro-doljubom na ogled. Kdor so no misli naroeiti, naj zapise na zavitek „retoura, pa naj poSlje list nazaj. Urcdnistvo in opravniStvo „Soceu. Nevarne demoafctracije. Zadnjic ui nam dopuScal prostor, da bi bili ob-Simeje govorili o nespametnih demonStracijah, katere Italijani ugaujajo proti Avstrij?, ker so obesili znane-ga Oberdanko, ki je imei hudobne nuklepe zbper na-sega presvetlega eesarja. Hncemo pa danes na kratkem spregovoriti o tej zadevi, da oe bo naSim Cita-teljem popolmmia neznana, med tem ko se drugod vfiiko o nji pise in govori. Italijanu je prirojeno vsled juznega podnebja in vroce ujegove krvi, katera vpliva na iivahno domiS-Ijijo in napete cute, da vse svoje misli in obeutke izraza ne samo z besedo, ki je zanj preraehka, pre-Sibka, ampak tudi z rokauii, z nogami, s celim 2ivo-tom in Se z drugimi recmi, katere spravi v neposred-no ali posredno dotiko s svojo osebo, reciino: s ka-meujem, s ¦ piScalaini, z godbo, z zvonovi, i ogujem, z zivimi barvami in enakimi rcCtai. Ta lastnost se da opazovat na Italijaoih tudi pri njih slu2bi boZji, I ; pri kateri se veliko gleda na Stevilo, velikost in raz* i postavljenje sved (iih gted6 na cerkvene pradpise) na 2ivost, baivo in ui»o2iuo cvetlic, na razltfuwt v bat- ' vi, velikosti in. kroji rabljciiili tkaniu, na zivo, na-glo, obeute kuzofie podueevanje in na sto dnigili rufiij, za katere se mirni in bolj tihi slov«nski ali jiemSki znu6i.i ne zanitna v taki ineri. V nafieni stoletji, posebno v zadnjih 40 letih, sprifiujejo Italijani to svojo lastnost, da z velikim hiumom in Surnom svojo notranjost izra^ajo, posebno v politiftiih praSanjib, ker ta jih naj bolj zauimajo, od-kat* v svoji celoti niso vefi tako vend, ko nekdaj, ko so iz v«rskega piepriCanja (iudovite refii doprin'aSali. Vse njih politique te^nje zadnjega pol stolotja so bile ebrneiio na to, da bi ruzcirli male dr>5avice, katetih je bilo imiogo v Italiji, in da bi spravili vse dezele, v katorih so govoii italijauski jezik v eno drzavo. To misel in to hrepcueuje so gojili biez pronchauja, do-klcr se jim ui zelja ve6inoma izpolnila. Glavnega na-sprotnika v tem oziru so uneli Italijani po njih misli v papezi in v naJtem cesucstvu; zato so od nekdaj razljuteni uad Avstrijo in trdijo U zmerom, da jim ui dala dosti /amJjisca, da ima ge v svoji lasti po-krajine v katerih se govori italijansko, da tudi to mo-rajo biti njih. Ker se Italijani s to mislijo veliko in ^ivo pefajo, se zbujtjo v njih sttastni kti, katere objavljajo z mnogovrstnimi hrupnimi zunanjnni zna-menji, katerih ni lahko pregledati. Tako pojavljenje itueuujemo demonStiacijo, ki ima na italijanski zuacaj mogofien vpliv. Rce, katera se ljudstvtrz vpitjmn, z dolghui sprevodi, neslanimi govori, z zastavami, s]sve-eiivo, z ruzbijanjem in kletjem ozuanuje, dobi pot do njegovega area in ga razburi. Ako v takem Wei ni trduc vcrsUe podlage, ako ui zdravik nravnih aaCel, ako ni inoLi, s katero clovek svojemu natotnemu nag-nenju poti dolofiuje, se porodijo Oberdauki, ki so pri-pravljeni za vsako hudobijo, samo da dosez>jo namen, katcrega stavijo viSe ko Boga in njegovo postavo. Oberdankov ima italijanska zgodovina v naSem stole-tji mnogo; njih patrijaih je Mazzini, prerok Cavour, general Garibaldi. Pivemu »n zadujemu je bila skiita ali odkrita moiitev junaSko dclo za domovino, sred-njemu so bile zvgace in vojske povoljne, samo Ce je Italija od njih kaj dobi la. Kakor so nespauietne demon§tracije rodile hudo-dclnike, tako je navadno vsaka zaslu^eno kaznovanje politicnega hudodeluika rodilo nove in hujSe demon* LISTEK. Druiba sv. Mohora na Goriskem. Sloveuci imamo v druzbi sv. Mohora tako zna-menit zavod, da ga mora od srea vesel biti vsak, kdor se Cuti narodnjaka in komur je kolifikaj stalo do tega. da mu narod napreduje ter si z branjem na-bira potrebnega znanja in si ob jednem tudi vpleme-njuje sree. Kdor je opazoval razvitek te druzbe od prvega zaietka, moral se je cuditi, videvsi, kako se je iz sibk< ga drevca — 1. 1860. §tela je namreC druz-ba samo 800 udov — raziaslo mogocno drevo, v 6e-gar senci se zdaj zbira do 25.000 Slovencev. V res-nici velikansk napredek, katerega bi uobeden ne bil prifiakoval. Zaradi te druSbe zavidajo nas druga slo-vanska plemeoa, katei'ili je mnogo ve5 po §tevilu in veljavi. Drugod zbirajo denar in snujejo glavnice (ka-pitale), katerih obresti se obracajo v izdavanje uarodu koristnih spisov. OsKOvatelji nase druzbe postavili so jo tekoj r>a najgirsi temelj. Ves slovenski narod je ogromna glavnica, k; daje vsako leto do 25.000 gld. obresti, s katerimi p' tem druzba dela. In prav so sto-rili! Velikauski vspeli kaze, da je bila ta misel dobra. Leto za letom podaje nam diu^ba po sestero kojig. Tudi za proteklo leto smo jih dobili toliko. Tukaj ne nameravamo spuS6uti se v podrobuo ocenje-vanJQ |r reSetan^e teb knji§. Toliko jo r>a potovo, da je dosti tacih udov, kateri so vseh Sesterih bukev ve-seli in kateri vse s pridora prebirajo. Da vsaka knji-ga ue ugaj-i vsacemu, je sicer tudi gotovo, To tudi ui drugace mogofie pri tolikduem Stevilu drusSabnikov, katerib omika in potrebe so tako razlieae. Vender inislimo, da nismo rekli preve6, ako ttditno, da je malo tacih, katerim bi vsaj tri knjige ne bile po vo-Iji. Tu iraamo se ve da v mislih tiste, k: sploh kaj berejo. In troje knjig je vender vredno tisti goldinar, ki ga plafcujemo na leto, Tu pa niti ne jeuiljemo v poStev druzih duSmh dobifikov, ki jih uzivajo dru^ab-uiki kot udjo cerkvene bratovgeine. Pa na tem veselem jasnem uebu pokazujejo se tenmi obla^ki. Mi bi rekli, da dru2ba le ni d)spela na vrhunec svojega razvitka, da §tevilo udov ni Se tako, da se ne bi dalo §e pomuo^iti. To nase uverenje opira. se na resnico, da uarodua zavest zajema vedno vecje kioge. Pa tudi od Sole pricakujemo, da nam bode od leta do leta dajala vec narodne bralne vojske. Ko navzlic temu pravimo, da se na vedrem nebu prikaaajejo temui obladki, Stevilo udov zadoji dve leti ne samo da ni naratUo, temveC je celo nekoiiko palo. Tudi naSA gori§ka nad§kofija je uekoliko pomo-gla, da se je stevilo udov skiCilo. Preteklega Jeta od-p.ilo je namreC v ua§i Skofiji 239 udov. To paC ne govori za na§ napredek in treba je, da zaCno rodo-ijubi za €apa razmisljati, kak6 bi se ta napaka zopet popravila. Ako clovek o tej stvari govori s poverjeniki, ki iraajo v rokah uabiranje udov, ^igi navadnOj da so stiMcije, Tako se je godilo tudi po smrti Oberdankovi • Kji! bi se uahajal Clovek, ki ue bi spoznal, da kdor diugega po uedol^nem umori ali Koce uraoriti, je v->. edeit najoAtrej^e kazui ? in da je te ka/.ni posebno takiat vrcdmi, kt se dizne v nevarnost po»taviti ma-ziljeno osebo vladarjevo? Takega hudobne2a lahko po-milujemo, lahko se nam tudi smili; ali ce ho5emo praviCni ostati, ne moremo nikoli reci, da se mu je krivica zgodila, ko je bil kaznovan, Italijanski krioaCi (ki pa ne zastopajo celega jnaroda) delajo druga&e, Oberdanka proglagajo kot mucenca, njegovo delo kot junaski 6in, njegovo natuero kot hvalcvredno, njegovo sinert kot ziicv za ifnlijunsko domovino, ki mora iimfidevati njegovo krv. Komaj jo bil Obordank obeion, U so se goddi po premnogih italijanskih mestih vsa-kovrstue demouStracije, 5 katerimi bo hoteli tem svo-jim mislim in tem svojim cutom dati zunanji izraz. Po mnogo mestih m se zbirali v shode, so napravljali sprevode, so odkrivali Oberdankovo podobo, so nabi-ruli denar za napravo ma^evalue vojuiske kompanije, so ra^gla^ali Avstriji sovra^ne pesmi, im dajali proti nam grozivne in ^aljive izjave, so Kigali, da nas po* zobljejo, in so celo stieljali v poslopje avstrijskega poslanea pri papezi v Itimu. Vse to, porece kdo, so otro&arije, na kateri ni veliko pnziti. To je deloma res, pa ne popolnoma. V svoji zunanji prikazni so zares malega pomena, all velikega pomena so glede ita njih zacetek in njih ko* nee. Oe pomisltmo, kaka uacela proslavljajo Italijani s takimi dcmonStraciatni, jih moramo mocno ob^alo-vati, in 6; pomislimo na njih .uspeh, da namrec hra-nijo, krepijo in aiiijo sovra^tvo proti Avstriji. jih ne moremo biti veseli, da si se jih oe bojimo, ker pred-no zasadijo svojo /astavo na Triglavu, kakor sanja Carducci, se bodo morali boriti s Trentarjem, ki je Se raedveda, kosmatinca vrgel. Ce se ni bal raedveda, se bo toliko manj bal italijauskega demonStranta z misjo dlako. — Italijanska vladaje sprevidela nevar-nost teh demonStracij in jih je muogi zapre5ila ali ustavila, veliko deleinikov pa kaznovala. Zdaj se je zaccl hrup polegati in upati je, da bo dalje mir. Iz demonstracij, ki so se godile, pa lahko posnamemo, kako slaba, nenravna naCela veljajo pri mnogih Itali-janih, in kako malo se nam je zanasatt na bliznjega soseda. Mi pa ostanimo zvesti pravici in ne bojmo se boja za njo; kdor je pravico stvaiil, bo tudi skrbei, da pride pravica do zmage. slabi Casi in neugodne lokalne razmere krive temu, da stevilo udov v tem ali ouera kraji pojeuia. Tu iu tarn utegne res revsCina biti vzrok, ali splazi temu ne inoicmo pritrdili. Zakaj se rev§iina ne kaze tudi drugod ? Nismo opazili, da bi se nase 2enstvo zadujih let eblufiilo ineuj gizdavo nego prejSnjih let. Pa uaSi mladeuiCi? Ali so morebiti napravljali menj plesov, ki pogoltnejo najmenj trikrat vefi denara, nego so do-ucski na§e dezele za Mohorovo dru2bo ? Kar se pa tide neugodaih krajevnih razmer, ki se tako rade ua-gla§ajo, moramo naravnost povedati, da se pod tem izgovorom premnogokrat skriva nedelavnost alt malo-marnost tistega, ki dolzi te razmere in jim pripisuje vspeli. Rukli bi, da dosti dobro poznamo razmere v na§i de2eli in zatorej mislimo, da na pr. razmere v Kobaridu niso mnogo drugacae nego v Tolminu, v Breginji ne drngafine nego v Sedlu, v Temuici ne drugacae nego v Opacem selu, na Oblokah ne drugaLne nego na Grahovem, na BanjSicah malo drugacne nego v Lokovci, ua Srpeuici so po priliki iste; kakor na soseduem Trnovem, v Deskli kakor v Plaveli, v Oseku kakor v Batujah, v Fojani „kakor v Ko2baui, na Pe-Cinah kakor v Ponikvah, v Skrbini kakor v Pliskavici i. t. d. i. t d. In vender kak strasansk razloSek mej imenova-ninti kraji, ako pogledamo imeuik druzbe sv. Mohora in primerjamo Stevilo udov Stevilu prebivalcev. V Ko-boridu je vsak 24. Clovek ud, v Tolminu pa vsak 70.J v Breginji vsak 41, v Sedlu vsak 158.; v Temnici veak 31., v QnaiSem, ^|n vsak 120.} na OWokab vsa^ Ofc&ii zbor r politicuega druStva ^Sloga" v Gorici dne 11. > januarja 1883. | Dasi je bilo vreme prav tisti dan, ko je imelo politicno draStvo zborovati, pnraenilo svoje lice in je snezevalo od jntra do vecera, ined tern ko je bil po goratih krajih naSe dezele led, seSla se je bilo za-dostno in obilno Stevilo draStveuikov iz mesta in z j dezele, ki so bili v prico novemu probujenju »SIoge% | kiso_• besedoJnj5LB^^JM^o_^^V.il!l..^.-8W!li«i | v kateri se je bite prezgodaj vlcgla, i Okoli 11. are in pol odpre deielui in driavni | poslantc dr. Je$>f Tonkli, drustveui predsednik, ob- j cni zbor, Bilo j© navzoeih 23 mlov, ki so se s«aao- j na pomnolili na 36. Zbrali so se veljavni mozje, | xastopnikt railiinih krajev in razuik *tanov. Sieli ante 4 dnenjvenske otroke iu starise. Pri zacetku tekocega ^ Icega leta je bilo ua priliko na • k. gimnaziji f*®uotici 20 slovenskih deckov le zarad tega pri sprejVtji zavrue-uih, ker niso umeli uemSkega jezika 1 Dosedauji lzgovori visoke vlade, Le§ da slovenski jezik in sposoben za poduk na sredujih Solan, da uimamo slovenskih golskih kujig iu ucite)jev1trio vsi piskavi in prazni, kar je spozualo iu prizualo celo visoko miuisterstvo uka s tem, da je ukazalo, da I se imajo nekateri predmeti na c, k. spodujih gimua-I zijah v Kranjski vojvodini podufievati v sloveuskein I je/.iku. Ucittljev slovenskih v vseh predmetih imamo I se odveC, ker veliko ujih poducuje ua tiemskih ered-! njih solah, veliko ujih pa mma se slu^be in mora S leta in leta biti le namestni ucitelj. Kujig je tudi v | vseh predmetih pripravljeuih, ni treba ko pioglasiti ! slovenski jezik kot ucni juzik na sredujih solah, in i tiskale se bodo vse potrebue kujigo, kar se doslej ni | moglo storiti, ker bi jih ne bil nikdo kupoval. Ostaja su zaduji izgovor glede stroskov za npe« Ijanje slovenskega kot ucnega jezika. Pa tudi ta iz-govbr je prazeu. Sedaj je v Gorici nemSka gimnazija in ncinska realka, ceravno te sole obiskujejo udenci skoro iz- kljucijivo le laski iu slovenski, ker muogo od tistih ncencev, ki so kot Nemci vpisaoi, so Siovenci al Labi, iu dali so se za Netnce vpisat ali vsled posebuega pritiska, ali zarad tega, da jitn ni treba poleg nem- gkega uciti se tudi materuega jezika. Za prav malo stevilu Nemcev toraj morajo biti trpinceni vsi laski j iu slovensai uceuci ? Kje je pravicu ? kje postava ? j Ako uoce visoka vlada veejih stroskov od se- I danjih imeti, naj pteustroji sedanjo c. k. gimnazijo [ iu c. k. realko v Gorici v dve realai gimuaziji — I Bealgymnasien — in naj vpelje na eni, realui gimna- | ziji slovenski, ua drugi pa laski kot uc^i jezik; nem- I ski jezik naj pa bode ua obeh realnik .^imuazijau v j vseh razredih zapovedan predrnet. j Na ta iiaciu izpelje visoka vlada zakon iu vpe- | Ije jezikuvuo jeduakopravnost na tukajsuji ( sredujih I solah, ne da bi jej to vecih od sedaujiri stroskov j uzrociio. I Tako zahteva tudi pravica in postava, da se j sedaoja deska sola spremetti brez odloga v slovensko { iu lasko desko Solo ker ie sedaj je ta Sola I razdeljeua v vstrieue slovenske — iu laike razredd j pa tako, da imajo ti vsiricni raztedi samo na-| rodna imena, med tem ko je v djauji in od druzega j razreda nap tej le uoinskt kot uciu jezik. To velja I tudi glede dekiiske sole, ki je zdruzuua z izobraza-I valiscein za uCiteijice, kjer bivajo iste napake. [ Glede tukajsnjega izobra2evali§ca /a uciteljice< [ je tudi to izobrazevalisce le po imenu naroduo, v djauji se pa glavui predmeti podu6ujejo v uemskem jeziku, iu v 4. razredu je ves poduk ie v nemSkem jeziku. Ker je to izobrazevalisce uameujeuo izuriti uci-teljice za ijud^ku Sole, katere so vse uarodue, je le dosledua tujatev, da se tudi to izobrazevaliSce po-stavi na narodno podlago in da se nemski jezik vpelje v vseh raziedib kot obligatni predrnet. Opiraje se ua navedeue tehtue razloge, stavi sloveusko uarodno politisko druStvo nSloga" do visokega c. k. ministerstva za uk iu begocaatje pros-njo: ( do visokega drzavuega zbora proSnjo, naj podpita pri visoki c. k. vladi vlogo) da blagovoli: 1. vpeljati na c. k. deSki soli (Kuabenschule) v Gorici v vseh stirih slovenskih razredih slovenski kot ucui jezik; 2. a. vpeljati na c. k. realki in c. k. gimnaziji v Gorici vstiieue razrede se sloveuskim kot u6oim je-zikom v vseh predmetih in. ohrauiti v vseh razredih nemski jezik kot obligatui predrnet; 2. b. ali pa preustrojiti c. k. gimnazijo in c.^k. realko v Gorici v dve c. k. realui gimuaziji s sloven- ~~ Dalje v pnlogi, Priloga k 2. štev, „Soèe." skim kot oènim jezikoni za vse predmete v vseh.raz-redih na¦ 'epi realni gimnaziji, z laškim kot uènim jezikom, v vseh razredih za vse predmete na drugi realni gimnaziji; ob: enem naj bi se poduèeval nemški jezik kot obligatni predmet na vseh razredih obeh realnih gimnazij; 3. vpeljati na c. k. dekliški šoji, kije združena z izobraževaljšèem za uèiteljice v Gorici 4 vštriène razrede se slovenskim uènim jezikom v vseh pred^-metih; 4. vpeljati na c. k. izobraževališèi za uèiteljice v Gorici vštri^ne razrede se slovenskim uènim jezikom v vseji štirih razredih iu v vseh predmetih in z nemškim jezikom kot obligatnim predmetom v vseh štirih razredih. V Gorici, dne 11. januarja 1883. nji Si Popili. 'neJeiOriCl, 11. j»n. ~ Novi v italijanskem jeziku |V Bii li^t, ki je zaèel izhajati z novim letom v Gorici, enaèenja poganjati srožièke, ki so popolnoma ajjèijj rokavom bivšega 9lnnm** V 2. številki od 6. t m. imenuje nas goriške Slovence v vvodnem èlanku brez vsega povoda svoje nasprotnike, dasi nismo imeli s tem listom nikoli niè opraviti razun tega, da r$h1 v naši 1. štev. t. 1. omenili, da je izšel in da obeèuje srednjo pot kot tisto, po kateri hoèe hoditi. Goriški Slovenci se prizadevamo napredovati na vse dobre straui: v gospodarskih reè^h, v narodnih zadevaj v omiki, v politiènem oziru, v vsem, kar more narodu pošteno koristiti in ga Èastiti. Ta namen smo goriški Slovenci dovolj jasnO in obilnokrat izrekli v naših shodih, društvih in domaèih listih, zato bi moral piti »Goiriern* dobro znan. Ako nam je v tem prizadevanji nasproten, moramo mu odkritosrèno reèi, jo zsželeuega vpliva in da bi ga imeli, ako bi bili delavni kakor Slovenci. Prašamo; kara je obrneš ta vpliv ? na koga hoèejo Italijani vplivali? vendar i*e na se? Ge primerimo to zdihovanje z dejanskimi razmerami v Gorici in na Goriškem, potem razumemo koj pomen teh besed. Italijani vplivajo na Slovence v tem oziru, da jih italijauèijo; v tem vi-djjft 8yojo korist, svojo slavo in delo vredno pridnih rok; v to svrho se veliko trudijo. Ce je to Italijanom v prid, je pa Sloveucem v škodo, ki na ta naèin zgubljajo otroka za otrokom, družino za družino, ob-Sino za obèiuo. Tako so zgubili Slovenci že velik del bližnje okolice goriške. To je Italijanom prav in hvalijo tako premeujevanje jezika; sama na sebi pa i ta stvar ni hvale vredua. Kdor jo hvali, kaže, da mu i je.veè za lastno (ali lastnega naroda) korist, ko za pravico, ki mora ostati veduo vzvišena nad vsemi željami iu koristmi posamezuikov. Vemo, da pošteni Italijani niso laèni slovenskih otrok, da ne merijo naravnost na poitalijanèenje slovenskega prebivalstva, da gledajo v pivi vrsti na to, da se med mešèani hrani in širi krepost, omika, vera, zvestoba; ali žalibog da 80 napeteži in krivièniki vedno bolj delavni, ko dobri, ki se zanašajo ha dobro stvar. Kei je zaèel list svoj vvodni èlanek z nesreènim stavkom, ni se ènditi, da mu tudi v naslednjih besedah marsikje izpodleti. V svoji zagrizenosti se je tako daleè pozabil, da vidi vse križem in da imenuje goriške Slovence goste, ki so se spustili v mesto, 3a postanejo deležni omike, morebiti tako, kakor se spušèajo ob hudi zimi vrane na goriško polje, da poberejo kako zrnice. Reèi motamo, da ako ui v Gorici ireèe omike ko tista, katero kaže ,,Corrierc" v svojih spisih zoper Slovence, bi se morali ti laèni povrniti v svoje hiibe. Ali je to znamenje omike, da novo rojen list brez uzroka in brez povoda imenuje eu del mešèanstva svoje nasprotnike? da ne prikriva svoje šetie, da bi se mnogo njih izneverilo svojemu narodu? da imenuje zaèetnike goriškega mesta mestne goste? Za tako omiko se listu prav lepo zahvaljujemo; uaj Jr Difw n s$t & &*** »e bo 9$italf fo nm je kaj dal. Ako bi Goiica ne imela nai-nrtf.ija od zunaj, j kako bi se razvijala? V zadnji Stevilki smo povedali, da je umrlo lansko leto v Gorici 0591judij. med tern j ko se jih je, rodilo l<» 555. Naj bo, d« jib v bolni-§nicch v mestu umrje mnogo tudi z de^eie; ali raz- j Hka med Stevilom umrlih in rojenih je vendav velika. To vclja za vsa mestn, ki rastojo, da sprejeuiajo na-rasfiaj iz oko|ice in.s kmetov. Ta nara§6aj lie ostane mestu tnj za vse vefiue Case, ampak prcliaja polago-ma v stareje meSfiatusivo. T.» ho da dokazat po vseb vefiihmpstib in tudi v Gorici. Carlo Favetti, Giovanni Covacig, Giuseppe Battiggl, Alftvdo Lenassi, bivgi u-rednik wl.sonzoy1* Juretig itd. itil. koliko stoletij 80 ze v Gorici oselmo ali po svojih preilnikib ? AH se Stejejp ti gpspoilje medGoriftane ali »<•? Enrico Ben-sq, nrednik BCorrierov% koliko mesfianskih prednikov ima, kako star je njegov italijanski jezik? Na ta pra§anja naj pdgovori MCorriereu, potem bo videl, kako uepremisljeno, raz^aljivo in kriviCno je pisal prot-svojim slovenskim someSfianom. Izdajatelj „Corrierov", g, Ivan Paternollj, ne. more zapisati svoje firme (m-pisa), da bi ne prical slovenskega zn&etka gonskep mesta. Ce priatnvi svojemu iiueuu, da tiska in pro-daja kujige v G o r i c i n a T r a v n i k u, je in po-vedal, med kakim rodom zivi. To ni plemenito, da doSelci (med temi so, Le se ne motimo, tudi judje), poiiosni na kruh, ki so ga dobili na slovctiskih tleli, se Sopirijo kakor je2 v Icbjcji jami in preganjajo po ! svoji mofii starodavni narod. Italijanom ne zavidamo ni njih inntja ni njih jezika in njih svojstev, v fiasti imaroo vse, kar je dobro na njih, in jih ljubirao kot brate somegcane; ali radi bi videli, da bi tudi oiu nam pustili in privo^ili, kar nam gro in za kar se poganjamo. wCorricre" nam zanikuje pravico, da bisesmeli imenovati goriSke Slovence, mi pa v tem ne bomo prosili hjegovega dovoljenja, ampak bomo spominjuli na postavo, ki je enako veljavna za Italijana in za Slovencu, za juda in za krlstijanfl^ Take tesnosriinosti Slovenci ne poznamo in bi no bili fiisto uiC neimrni, ampak veseli in dobre voljo, kakor o pustu, ako bi gospodje, katerih ofietjo so nosili oprtnike, katerib imena nosijo capkc (cYM)* boteli veljati za Ilalijune puro sangue. Vemo, kaj so in s kako pravico si pri-iastujejo italijanstyo; all ker vemo, da jim je to v vestdjp in tola#*o, vfiasih tudi v pomccek, da dobijo Blu^bo ali zaslugek, zato jim yeselja ne kali mo, te-n\{\(: jih k vefiemu potuilujemo. Kakor samiui sebi ne odrekajo me^anskib pravic, katwe so si pridobili, tako naj jih ne odrekajo tudi onim svojim bratom, ki se niso izneveiili svoji materi, kakor Oni. Kakor sprejemajo Karnjela za brata in meScana, kadar pride v mesto, tako naj tudi Slovenca ne odganjajo s su-rovim ravnanjem. Na ta nafiin naj spri6ajo, da niso spre-jeli le italijanskega jezika, ampak tudi italijanskd o* miko. State plemi'uite italijariske rodpvine v Gorici so i&iyele in ^ivijo y ntiru, v prijateljstvu, yljubezni s Slovenci v mestu in zunaj mesta. Le izneverjeni Slovenci, ki so se za silo naucui italijanbki ali furlanaki jezik, ki nimajo na sebi dobre lastttosti, s katero bi si pridobili Cast, iScejo iasti in veljave v preganjanji svojih bratov in kljeejo v tem boji na pomod kakega Italijana od onstran meje ali kako judovsko pero. VidiS narod slovenski, kje ima§ tvoje nasprotnike: v tvojih odpadlih sinovih. Pravifini, plemeniti Italijani, ki so Ze stoletja v Gorici, ki so ostali 2Vesti svoji preteklosti, nas ne preganjajo; oni so pravicni in priroSCijo nam, kar satni imajo. godbo, ob5uti v svoji du§i odmev umetnikovega diha-nja in 2ivljenja. RekH bi, da skladatelj ni mogel imeti v svojnii duhu lepSih glasov, kakor so tisti, katcreje izvabila na podlagi njegove skladbe umetnica iz gla-govirji'iuh strnn od mofinih pretresajoCih glasov do poni*niaji!6ih odmevov, ki prenehajo tako, da se sko-raj ne ve, kedaj. Splo§no^ jplgo trajajofie ploskaujeje— bilii izi ifz popolne zadovoljnosti priCujofiib poslu^alccv. — G. Kiesetifelder je irael tc^ko nalogo v skladbi G, Goltennanna za cello, katero je pa Tzyrstno izpe-Ijal. Glasovir, ki ga je sprcmljal, je bil na nekaterih uu'-tih piviiioCan, tako da je preglasll glavni instrument; da dmgib mestih sta se prav dobro vjemala, med tem ko so bila nekatera kratka mesta le za gla-Hovir. G. Hiring je dobro izpeljal H. W. ErOBtovo elegijo za gosli; le kjer tsti pri§li po dve not! vkup, vfiasih ni ilo prav dobro. Pedrottijevo „Terezijo cve-tliCarko" je pela gospodiCim Bagnajasta izvratno, ko prej; 6koda da nu more g.fina oCij iu ustiiic tako gl-bati, da bi bile v soglasji z lepim glasom. — Tudi na gospej Podgornikovej bi imeli opomniti, da hodi lepse, bolj ravno in gotovo na ullci, ko na odru. —• Zudnji kos, 2. iu 3. stavek Rubiiisteinovega Tria je bil kaj posebnega. Koncertistinja in vojaka bo se po-kazali pri tej ptWnosti kot pravi umetniki. Cudeuje in dopadajeuje med posluSalci je bilo aepouialjivo; nikomur ni bilo lal, da je priiel k koucertu, a vsak-do je ^eiel, da bi pogosto imel priliko kaj takega sliSati. — Vsi, ki so sodelovali pri koucertu, so se morali v drugo in v tretje pokazati m odru; g.fina Bagnalasta je dobila tudi lep Sopek v piizuanje pre-lepttga petja. Umetnica je pokazala, da umetuijo popolnoma pozna in da jo z vso natatit'iioBtjo izvrftujo; ob enem je pa tu imka/valu, da umetnoet ljubi, da za ujo gori in da bi jej bilo siliio po voiji, ako bi so najiirli krogi za njo zanimall lu bi uoopuatili lepe prilozuo-sli umetniskega ulitka, ki ga je Goricauom ponujala in v obilni meri duln. V ta namen je dalu tiskat va-bila za na zid v troh jozikih: v italijuuskein, ncm-fikem in slovenskum dobro vedoca, da vabilo v tujem jeziku nima ua sree toliko vpliva, kakor vabilo v urn-ternem jeziku, katerega vsak polten clovek rad po-BluSa. Vrtah m je umetnica psihoiogicnega in pedu-gogienega (v odgoji potrebnega, iz pozuanja duSe vzetega) pravila, da je treba vabilo k dobremu pri-jetno naiediti, da se ue ostraSi vabljenec in koj pri vabljenji. — Vse druga&e je razumel stvar tukajsnji italijanski list nCorriere,M ki v svojem okornem, maio blazem miSljcuji ui mogel ravnanja umetnice drugaCe Boditi, ko po poulitnih nazorih tukajSujih italijansko ali furlansko govore&h zagrizencev, katerih oCetje so pod Cavnom in pod Mrzovcem nosili slovenske cokle. Ta list bode v o6i, ko vidi na goriSkili zidovih slo-venska ozuanila, in postane razjarjen kakor purau, ko vidi rude6 robec. Ob2alujemo tako obCutijivost na-sin dragih souieScanov in jim zeliino iz sixa, da bi se upokojili; v to je pa treba nekoliko vefi olike, kakor so jo pokazah do zdaj. Dobro misled Italijani nas razumejo in obsojujejo wCorrierovort opazko kakor mi, ker sprevidijo, da se s tem meScaui dra^ijo. V Gorici, 10. Jan. — Prekrasen vecer nam je napravila siuoci blaga gospa Podgornikova, rojena Tolmejeva. V veliki dvoraui druStva ^Concordia", ki je bila krasno razsvetljena, zbralo se je bilo okoli osme ure lepo Stevilo izbranega obCinstva. GoriSko in tukaj bivajoce plemstvo bilo je prav tnocno zasto-pano; odlifcni goriSki stanovi in daljni zimski g;osti so bili obilno zbrani. TukajSnja vtjaSka posadka je Stela med navzo&mi mnogo svojih udov,? oficirjev. ^i-zni stanovi in razlicm uradi so imeli pri tem vederu svoje zastopuiks. Gospe iu gospodifine so tekmovale po §tevilu z moSkim spolom. — Nekaj po osmi uri ttastopi oder gospa koncertistinja, ki je bila aapravila veCemo slavnost, spremljena od *g. Dragatina. Poslu-Salci jo pozdravijo s splolnim ploskanjem. V obfio za-dovoljnost igrala je na glasPvira prvi koa Rubinstei-novega Tria v G moll; spremljala sta jo vojaka g. Harig na goslih, g. pi. Rieseofelder pi na violinceliu. Zadnja sta imela v tem kosu v primed s koucerti-stinjo lahko nalogo. — Nastopila je potem gospodiCna Bagnalasta iz Gorice iu je pela dva kosa z lepim, prijetnim glasom, nepretraseno in natancno. — Tretja tofika (kosi za glasovir od Chopina, Schubert-Liszta, D. Scailettija) je poslu§ake ocarala; vecje mehaniCne urnosli in gotovosti, lahkote in primernosti cd te, katero je gospa Podgornikova pokazala, si Clovek y tej stroki ne mote misliti. Temu se pridmzuje nez-nana mo6, s katero razume koncertistinja najglobo-kej§e Lute in obcutke skladateljeve tako natancno na-Y^ftti na breufieco etryao, da wt Uoli ywi fta t&k9> \l goriSke 0k0liC6, 5. jan. Doe 16. decembra p. 1. vrsila so je v blizujein Solkanu redka slavnost; izro&l se je zlati kvit za zasluge odlikovauemu 2u-panu solkanskemu, g. Autouu Mozeticu. V ta namen zbrali so se tocno ob tretji mi popoldtie pred obCiu-sko pisarnico vsi solkauski staresine, nekoliko povab-ljenih soroduikov odiikovauca ter duhovsko in ucite-ljsko osobje solkansko. Ko c. k. dvorni svetovalce hi goriski okrajni glavar z voza stopi, zagrmi topidev strel iu zasli&i se vbrano pritrkovanje solkanskih zvonov. Med s trelom in zvonenjem podajo se potem dele^itelji te redka slavnosti v ob6insko za ta slacaj pretesno pisarnico. Po slovenskem nagovoru, v katerem je uazua-* nil c. ki okrajni glavar, da vzroki odlikovanja so skrb za Solstvo, skrb pri oskerbovanji obfiinskih zadev in lojalnost pokazana o priliki prihoda uasega presvet* lega cesarja v Gorico, pripne odlikovancu na znacaj-ne prsi kri2ec. Slednji do soiz ginen zahvali se go« spoda okrajuemu glavarju za Castao odlikovanje, katero je ceiej obcini solkauski v ponos, tei yzkiikne pre-' svetli habsburski dina^tiji trikratni iivio! Na to je sledil iedrnat, nagovor solkanskega c. g. iupuika in sreaa prosnja do pricujoaega glavarja, da bi biagovolil sporoiiiti zahvalo za odlikovauje v imenu odlikovan-Cevom in v imenu obLine solkanske presvetlemu vla-darju.Po koufiauej tej Blovesnosti zbrali so se vsi de-le^itelji pri odlikovancu v ukusno z aystrijskimi, na* roduimi in de^elnimi zastavami o kiucaui dvoranici, kjer je mati zupahja gostom prav gosto|jubno postre« gla. Po z navdu§enjem sprejeti uapituici iia naSega presvetlega cesarja in na presvetlo cesarsko rodoviuo slediie so napitnice y milem aaSem materuem jeziku na odiikovanca, na pridujocega glavarja, zupuika solkanskega, zupanijo in staresiustvo» dokler se niso za-sliSali mijo doneci glasovi sollr^uskih pevcey, Se le y pwei' u4 8Q |e iwsli ^oBtjt1 ygag ^ BYg kraj, 78 SolkansK mozje so pri tej priliki pokazali, da zoajo ceniti zasloge svojega 2upana za razvoj obcms-kib zadev. pokazali so, da znajo coniti znacajnega narodnjaka tad! za zasluge na Solskein polji. Pogresal se je javeu izraz za priznanje zaslug na Solskem polji od stranit na kateri je bilo prej go-vorjenje, da dan iziocitve zasluzuega krizca bo za uceco se mladiuo praznicen dan. Iz drugih krajev Bte dooili dopise, v katerih je povedano, kako so ufii-telji in nadu&telji s solsko mladino sodelovali pri eiakihnpriRk«lr v priznaojfr zaslug odlikovancev za iolski Mpredek na podlagi maternega jezika. — S soikwisk© znpanijo r„e smejo radovati tega odlikova-nja vsi rodoljubi po GoriSkem, ker g. MozetiC je po-kazal pri slovesui priliki, da pozna dollnosti, katere iu* do cesarja in do obcine kt>t lupan slovettake ©Wine. W. |2 OSflka, dn4 31. decemb. 1882. — Y poja-snilo mojega dopisa Y it. 50. „Soee* in na sopeten napad gosp. dopisnik* i&ca sv. Gore v SI. stev. tega liita Stejem si v dolinost Se enkrat spregovoriti, ob-zalujem pa, da se ne bom mogel ogniti oseb, katere sicer visoko spostujem. Na prasanje siavievo, ki pod firtico mojega pr-vega dopisa vpraia, nali niso lastuiki ustmeuo odgo-vmili, ko ste jim pogoje ustmeuo nazuanili*, odgo-varjam, da ne, kajti Se vplivna oseba, katera bi bila uiorala lastnike za odstop zemljiSca po napovedani ceui, to je: po 50 soldo? za 0 sezenj, pngovarjati, jib je nasiavljala, Les: storite si drago placati, saj v ceatuo deuarnico letijo novci iz zraka. To upam do-kazati, ce se je fast, soud gosp, Kofol pozabil, z g. Gregotjem Fdipicein. Gosp. dopisnik izza sv. Gore v svejem dopisu od 17. dec. veselja poskakuje, 6e§ zdaj sem ga uze vlovil tiika, ki je kriv da se nasa cesta ne §iri. A gosp. dopisnik, to ne gre tako gladko, kakor Yi mi* slite; poslusajte se nasprotni glas, svet pa naj sodi Vaa iu mene. S tern, da sva g. Kofol in podpisani s pomocjo g. Fiiipica zaklioila bltzoji svet, ni bilo se vse pri-pravijeno za sirjenje grgarske ceste; potrebna je bila se izpoved lastuikov doticnih zemljis5, da oddajo svet za pouujeno ceno. Dokler lastnik ne da take izjave, se nikdo ne sine daljc dotikati njegovega zeroljisca, sicer zapade kazni zarad motenja posesti. Vi gosp. dopisnik pravite, da jeg. Kofol z lastni-ki zemljisc ustmeno se pogodil iu da je mene oago-varjal delo priceti. Jaz to priznavam, ali praSam Vas; kedaj je to storil V Ko je bilo prepozno, ko sem moral g. Kofola odgovoriti, da je gosp. predsednik delo ustavil, kar pozneje dokazem z iastuorocQim pis-mom gosp. predsednika. In ali ni bil vreden cestni odbor od slavnega crkvenega oskrbui§tva v Grgarji na svojo pismeno ponudbo (ker ustmena se ni hotela sprejet') ptemenega odgovora ? Mtslim, da je bil. Dalje pravite, g. dopisnik, da v seji 30. okto-bra I. 1. se je dovolilo za odborovo vpravo 1454 gl. To ni res, dovolilo se je le 534 gl., torej za 920 gl. maoje, nego Vi pravite. To trditev, da sem jaz edini kriv, da se ni gr-garska cesta se razsirila, odlofioo od sebe odbivam, kajti vselej, ko mi je bito kako javno oprsvilo po-verjeno, sum je, kar so moje slabe modi zamogle, vestno izvrSil Ako bi bilo crkveno oskrboiStvo v Grgarji za casa stvar tesito in da ne bi bila neka «seba oni dau iastnikov zemljisd hujakala, naj zem-IjiSie drago dizijo, bi ne bilo danes tega prepira, in cesta bi bila ze razsirjena. Slednjic naj navedem §e lastnoroino pismo g. predsednika, od katerega sem odvisen, ki se tako-le gksi: Gosp. Jo2. Faganelu, cest. odborn. za gorisko okolico v O^eku. sKer ni (5ast. crkveno oskrbnistvo v Grgarji Da ponudbo za odstop zemljisCa za cestno rabo do danes le niLesa odgovorilo, in glede na to, da denarnica je prazna, Yam s tern naznanjam, da dokler se ease fi-nanfino staoje nekoliko ne zboij^a, ne zaCaete ome-njenega dela, dokler Yam tega ue nazoanim. Cestni odbor goriske okolice v Podgori, dne 23. marcija 2882. Auutej KocijanLi6 1. r. predsednik." S tern sem koncai moj zagovor na dopis izza sv. Gore v §t. 51. lista ^Sofie1* obzalujofi, da se pre-potiebui prostor za vaiue dopise nasema domaLemti listu z enakemi dopisi jemlje. Sodbo, prepnscam si. obCiastvuk ___ J. F. IZ BatUJ, 8. jan. — Leta 1839.—1840. je bila v goriskem okraji veJika revscina in beda. Tedajna oblastuija gOriSka je bila prisiljena ktipiti obo^auemu yudstvn obCiu Sempas, Cernice, Batujo, GojaCe, Ma-lovse, fiavnica, Loka, Solkan, Kronberg, Vogersko, PervaCina, ^empeter iu Staragora v Ljubijaoi pri 2it-nem tergovcn Jozefu. Sevuigu 6000 mermkov koruze po 1 gld. 30 kr. skupuc za 9000 gld., 2000 meroi-kov zmese po 1 gl. 30 novcev za 3000 gld., 1000 mernikov ajde po lbgld. 15 novcev za 1250 gld., 600 meruikov tizola po 2 gld. 10 novcev za 1300 gid., skupno za vsoto 14550 gld. starega dcnarja Tavsotabi bila inoraia bisti poravnaiia sohdarno od ene ob&ne za vse in od vseh za eno valed sklenene pogodbe v trek fbrokih in sicc-r prva tretjina 4850 gid. 1. decembrom 1840., drnga 1. decembra 1841. inzadnja tretjina 1. decembra 1842. Nekatere obfitne so sicer poravnale vsoto na nje spadajofio, druge so pa z vylaCiloin zao-stale, tako da je bil dedic 6evnig*ov prisiljen obCine toiiti in pravdati se I njimi. Ysled odloka najvisje sodnije morajo sedaj vse uavedene obiine Vioceacn Sevuigu povrniti zastala kupno ceno 6503 gld. 01 n., b. obresti do 1. novembra 1879. z 9195 gl. 10 kr., c. pravdne stroSke z 297 gl. 20 kr., d. poStne stroske z 25. 13 kr., e. apelacijske stroSke z 18 gL 04 kr. f. revizijske stroske z 4 gl. 50 kr. vkup znamenito vsto 16042 gl. 99 kr. in 0>/o obresti wd I. novembra 1879. do dueva «lokon«a«ega vplaeila, tedaj do prve-ga jamiarja t. 1. z 1235 gl. 37 kr. kar zua§a 17278 gl. 36 kr., tedaj 2000 gl. 86 kr., veL, kakor je zua-sala prvotua kopna cena. dasi je bil na njeu racun vie vplacan znesck 8774 gl. 49 novcev. To breme je za uavedene obCiue nedosegljivo, ako se pomisli, da so vse naie obfiine preoblozene z dokladami «a redue obLinske stroike in da so tiled zaporedoih slabih let in obolale. To breme postane za te ubcine popoluoma pognbonosno, nko zacne tirjalec npuik naie obeme po htrogi soduijski poti pritiskati, ako se teh oMiu ne nsmili dezelni zbor in ne sprej-me zacasuo poravnave dolga na raCuu dottCnib obfiiu. Iz sedanje raz^odbe se pa tudi lehko izcimijo dolge in celo drage pravtle nied obCiuami, katere so poravnale dolg in med oiiimi, katere niso pla&tle na nje spadajoiega dolga. Upajuui, da zaden^jo nasi de2el»».i ocetje pritvo v korist obozauih obcln, obozauih kuio-tovakev na§e okolice. Iz Bolca, 9. jan. — Kakor snto se zbiraii vsa-ko leto 27. decembra k letnemn obCnemu zboia, tako nas je tudi letos sklical za par ur glas &!alniLttega predsednika. — G. predseduik priCne sejo s presr6-nirn pozdravom omenjaje, da leto 1882. jebiloza nas Bolcane izvanredno zanimivo. Dva najvisja poboda da!a sta nam letos priliko svetu pojaviti na§o priro-jeno udanost in ljubezen do cesarskega prestola. Di-na§nji dan naj nas tudi spominja pomcnljivega dogod-ka pred ravno 600 Ieti, ko so alavi.i Habsburzatii prejeli sedanje notranje avstrijske delete od cesarja Badolfa I. habsbur^kega. Ostro§ka ljubezen nas ve-ze do vladaija, ki je 11. septembra 1882. pri nas tako ljubeznjivo pohvalil nale pevce: »Lepo ste peli, jako me veseli, bvala Vam.tt Bog 2ivi tedaj naiega cesarja in celt* njegovo hiso (trikratni i\no.) DenarniCarjevo poioCilo nas je prav razveselilo, ker vkljub precejSuira stroSkora v tern leta stoji kasa trdno, zato pa bvala onitn gosp, druStvenikom, ki so s prostovoljnimi doneski zbrali 45 gl. za pokritje ne-navaduih stroSkov. — Na dru§tveno zastavo, kojo je druStvo lazvilo pivifi pred Njih Yeli^anstvom, stnemo biti res pouosni, kajti smelo trdim, da malokatera Citalnica se more ponaSatt z enako. Yoljen je bil za predsednika jednoglasuo doaedanji g. predsednik Aloj-zij Sorc\ za denarnifiarja pa c. k. davkar gospod Vit-tori. Potem smo volih se odbor, ki kaze Ctle mofii. Uitalnica si naroCi 12 slov. Iistov in flTribunett, ki se potem prodajo na drazbi. Ker moramo Stediti ra-di letoSnjih nenavadnib stro§kovf dd se BMiitt" pod-pore le 5 gl., akoravno je bila 2elja bolj vnetih dati 10 gl. Citainice slovenske, ne zabtte BSliiu,a Sanio ime EinSpilerjevo naj vas vzdrami. Izraz danaSnje navduSeuosti in narodne zavesti med zborovanjem nam daje trdno upanje, da narodno prebujenje napreduje. Le prirojeno nam hlapfievstvo brani §e nekoliko delovanje. CitaiiiiCarjem se pozua, da so se teh vezi deloma uze resili. Bratje! jaz vara povem lek: Ke kramljajte vedno le nemski mej sab6. Spostujte sami sebe. IZ ISlre, dne 10. jan. — Le redko je v dra- I gej flSofii" kuka besedica iz Istre, kakor &% bi bila I iata uze v italijauskem „erevlji*5 kar res na§i Lahoni I sanjarijo, ali kakor da bi v Istri n« ^tveli tudi SIo- | venci, katerih teinje so jednake te^njam ostalih Slo- I vencev po drugih pokrajinab. I Uzrok tenm redkemu ogla§anju je ta, da istrski I Slovenci sp6 zalostno naroduo spanje, a vendar niso I §e tako zaipaii, da bi se ne dati vzbuditi. Tuzni I- 1 stran ni §e tako zaspal, le onih mu manjka, noji bi [ ga budiii. Ako bi istrski Slovenec imel buditeljev in I potem voditeljev, bi se koj pokazal, da je ravno tako I Cvrst in zdrav, kakor ostali mu bratje. ( To so pokazali preteceni mesec, ko sta v Bre- I zovici, velikej farni vast d. g. kaplan J. Kociper I ter g. ufiitelj P. Medveidek vabila ljud k posve-1 tovauju, da bi se ustanovila nova ditslnica, koja I naj bi narod vzbujala ter rau pomagak k boIj§emu | stanju. Nju glas ni ostal „glas vpijofiega v puScavi", | kajti zbralo se je obilo Ijudstva ter se jih je vpisalo I koj okolo 50. To je gotovo lepo znamenje napredkal | Volii se je zacasni odbor s predsednikom in tajni- | kom, zloftla so se potem piavila, koja so se odpo- | slala si. namestntStvu v potrjenje. Pri posvetovanji so I peli domaci pevci, katete je g. nCitelj za silo zbral ter izuril. Ljudstvo bilo je navduSeno iu 2eIe!o je, | da bi se njih zelja uresuiCila. 41& korak k bo^ bodo&iosti zas|auili kite- I nov ni ostal osamljen, marveC najti misli zvestih po-s emaleev. Tudi v C r n e m k a 1 u in v § ma r j em mislijo ustanoviti novo (italnico, katera bode narod budila in vodila k napredku. Tako je prav. Tedaj vminolem letu se je napravil v Istri lep korak, tako da skoro ntkedar tak. V zgodovini razvoja istrskih I Slovencev se bode konec leta 1882. lehko castnG o-[ menjal. | Bog daj, da bi vsojano seme tudi lepo" kalilo ; ter stoteren sad rodilo I E Istrani so gledg odlikovanja vsled popoto- i vanja Nj. Velifianstva po Istri na jako slabej stopinji, I kajti v vsera koprskem in volosketn okraji, v katerih ! ziv6 Slovenci je samo jeden odlikovan in Se ta je privaadran KoroSec — nemeur —, koji si je v par le- | tib pnzidtl veliko bogastvo. PrisedSi v Istro je vse svoje Bhuj3e in boljSe* prinesel v culi pod pazduho, — a zdaj se vozari v lepih kofiijah! Tako je !*) — 2alostna nam majka ! mmmmimmmmmm^m Sjgaluikov. lej Politidni pregler ]e\ Diievni red prihodnje seje driavsg^'a zbora 16. t. m. je sledeSi: I. Prvo fiitan , e postave zadevajoSe komanditne dru^be na debtee in del-ni§ke dru^be. 2. Prvo fiitanje dr. Ruscr-jevega predloga glede postave o ^ivezi. 3. Prvo Sitanje Menger-jevega predloga glede izdanja postave o obdaSenji premakljivih zaicg in o kroSnjarskej dohodninski postavi, 4. Prvo Sitanje dr. Exner-jevega nasveta o postavi glede varstva obrazcev, patentov in znamk. 5. Prvo &tanje pi. Pacher-jevega predloga o postavnih dolo6bah, da bi se obcjn*tvo varovalo pred rednim ^oljufnim po-manj§anjem mnozine innogovrstnih obrtnih iz-delkov. —.V gosposkej zborniei pripravljajo od-seki prav marljivo gradivo za skupne seje, katere bodo najbr2 §e v teku tega meseca. Dunajski mestni zbor in zidovski listi se niso Ze potolazili gledd tega, da je minister Konrad pripoznal Oehom pravieo, da smejo za svoje novce zidati si in vzdrzevati narodno§olo na Dunaji. Ker obsojajo vsi pametni Avstrijci tako ravnanje in ker sploh to besno rovanje mnogo ne skoduje, nofiemo tudi mi jim veselja kaliti. Vlada postopa vedno krepkeje; tedni je dobil vi§i rafiunar pri ministerstvu za kmetijstvo, ko je prisel v aradnijo, penzijski list, ker jd pri javnera shodu govoril proti sedanji vladi. . Nevarnosti pred povodnjo na Dunaji in Ce§-kem so ponehale, toda na Ogrskem je sedaj ne-varnost velika. Mesto Raab je povsem prepluto, po uradnih poro6iiih je 10.000 Ij'dij brez stre-he, 300 do 400 ljudij je v veli^i nevarnosti. Vendar nevarnost ponehava. V ogrski zborniei je izjavit minister Mocsary, da so storjene vse naredbe za re§itev ljudi, minister Tisza je pa rekel, da tudi v gmotnem oziru je skrbljeno za one, ki so raorali zapustiti svoje htSe. Dne 3. januarja oznanil se je na Hrva§-kem volilni red za prej&io Krajino, katerega je cesar 2e 22. dec. preteklega leta podpisal. Hr-vatom je to jako po volji, kajti Hrvaska pri-dobi s tem 700.000 dui. Vsled tega volilnega reda pomnoii se stevilo poslancev v dezelnem zboru hrvaskem za 35 poslancev iz Krajine. V Sarajevem je nastal pozar 10. t. m. v hi§i, kjer je nadsodnija. Vse gornje podstropje je zgorelo, kujiznica in vsi pravdni akti so pogo-reii. Kakor se Luje, je ogenj nastal, ker se je premocno kurilo. Javna pozornost je bila obrnena v zad« njem 6asu v Francijo in Italijo. Pogreb Gam* bettov je bit v soboto zjutraj ob 10. uri in bil je velicasten. Po ulicab, kodar je bil sprevod, vihralo je mnogo crnih zastav, vencev je bilo nad 6000, tako da je bilo treba vefi vozov pri-praviti, da so jih vsprejeli, deputacij iz vseh francoskih pokrajin bilo je na stotine. Se le ob poludveh je dospel do pokopali§6a sprevod, katerega se je udelezilo nad 300.000 ljudij. Fran-cija je zgubila v bistroumuem, srednem Gam-bettu eno armado, kar je Bismarku gotovo po volji. Govorniki na grobu ranjnega so poudarjali, da Francija ne sme vsled te zgube obupati, j _ *) Qoapodom drlataim poslancem priporo^m^, sal po* tcmved vse sile napeti, damisliiffnamene Gam-bettove izvr§i. Toda nesreca pride redkokrat sama. §e ni bil Gambetta pokopao, umrl je od mrtuda zadet general Chanzy v 60. letu svoje starosti. Chanzy je bil Gambettova desna roka, general, kateri je njegove misli in namene naj bolj razumeL Francija je tudi nanj veliko zaupanje imela z ozirom na prihodnjo ma§cevalno vojsko z Nem-6ijo, kateri je v zadnji vojskileta 1871. najved opravka pouzro'iil. Tudi sprevod tega Francoza bii je velikansk; povsod so bile prodajalnice zaprte in visele so 6rne zastave ob bisah, kodar je sprevod ⪙ pri pogrebu bil je navzoc* mar-Sal Mae Mahon, 18 poveljnikov, 10 divizijonei-jev, 22 brfgadirjev in brezgtevilno castnikov, uradnikov in druzega ljudstva. V Italiji se vrse vsled Oberdankove srnrti 6udni, iznemirjajofii dogodki. Zadnji6 smo poro-Cali o napadu na na&ega poslanika pri papezu v Rimu. Kasneje vrSile so se enake demonstracije v Kimu in v Rimini. V Armeniji nastal je upor zoper tursko vlado, kateri se kaj hitro iiri. Turske oblasti delajo pri tem ustanku z navadno surovostjo: morijo in derejo Ijudstvo, da je joj! Zaprli so ze nad 1200 armenskih kristjanov, kateri ne bodo skoro stalno ytc belega due videli. Oasbi bil, da bi se taki vladi za vselej konec naredil. Domace stvari. Pore&ko-puljski 6kof, Mona. Zoru, bo posve-Len prihodnjo nedeljo. Daues je sprejemal razlicnt* cestitke in da rove v znanienje spoStovaoja in hvale&* nosti. Mons. Koeiancifi je spisul za to priliko slav-nostno knjizico. Bogoslovski proftsoiji, goriSki ka-notiiki, zupniki in drugi gospodje hq mu nokloiiill Ukofovsko palieo in zlato vcriigico. Bogoslovci ptiprav-ljajo krasne inaSne bukve. KatoliSko druStvo goriSko je omialilo lep album in naprsni kvii tor pritedi prihodnjo nedeljo v Rabatigci slavnosten vccer, pri ka-terem beta govoiila Mous. Valussi italijatiski in c. g. Andrej Maru&ie slovetistci. Duhovnfki solkanske znp-uije so pripiavdt krasuo adreso in lepo pisem. Dva neimenovanca sta priskrbela lepo latinsko in italijan-Rko pt'sem, ki jo izrocita novetnn Skofu. Diugod se delajo 8e druge pripiave, ki se izviSijo o svojern casu. Tudi ureduistvo „SoLett se poklanja novemu skofu tcr mu zeli vse dobro na novem mestu in ga prosi, naj Goricanov ne pozabi. Slavnostna knjizica v cast novo posvecenega skofa poreSko—puljskega, prec. mil. dr. Alojzija Mat. Zorn^a, ktero je izdal neuttudljivi in vele-u6eui gosp. Stef. Kociancic, castni korar in prof, bogosl. v Gorki obsega: 1. vvod, v katerempi-satelj knpico posvefcuje novemu Skofu, ijubljencu iz-med uekdanjih ucencev ; — 2. razloge, zakaj pisatelj ni podaril o tej slavnosti nove hebrejske pesmi, kakor je storil o prejSnjih enakih pnloznostih; 3. ke-brejsko pesmico zlozeno o tistem casu, ko se je se* danji Skof podal na Dunaj v vise bogosl. sole; — 4. drugo hebrejsko pesmico, ki vosci iu prenasa blago-slov oeeta na svojega siua, kateremu vo§ci obilno mi-lost bozjo; — 5. lepo veScilo v slovenskem jeziku. PomlacL V Ravai pri Pev:ui so se 6. t. m. pri-kazali zvonciei, katere je piemenita gospa v dar dobi-la. 10 tega ineseca jih je zopet uceuka Olga Maku-covft svojej uciteljici v Gorici lep Sopek podarila. Odbor goriSke Citalnice naznanja cestitim druStvenikom, da bodo predpustne veselice: 17. ja-ttuarja, petje, igra na glasovir, blagovoljno sodeluje c. ga. Podgornikova, plesna iabava; 27. januarja, bese-tla s plesno zabave; 4. febrnarja, plesna zabava. (Ve-selica, ki se je naznanila za 13. dan januarja, prelu-zlla ae je na 17. dan januarja, ker ai bilo mogoCe za isti dan dobiti vojalke godbe.) Pri plesih bo svirala vojaska godba c. kr. pes-polka nadvojvode Leopolda, St. 53. PriCetek vsakikrat ob 8. uri zvecer. Pri prvi veselici, dn6 17. januarja, nastopi na novo osnovani me§ani pevski zbor cital-liicnih pevkinj in pevcev. — Opomba. Ako Jeli dru§tvetuk vpeljati neuda, priskrbi naj zanj pri odbor u Vbtopnico, ki stane. za druzino 1 gl. in za po-sameznika 50 kr. — Citalnica goriSka naroCena je letos na 34 casopisov in sicer: Slovenski Narod, Slovenec, Ljubljanski Zvon, Novice, Danica, Brencelj, Skrat, Gospodarski List, Slovenski Pravnik, Vrtec, Corkveui Glasbenik, U&teljski Tovari§, Edinost, Sofia, J§ola, Slovenski Gospodar, Popotnik, Kres, Mir, Nasa Sloga, Pozor, Vienae, Cittadino, Eco del Litorale, Coniere di Gorizia, Neue freie Presse, Tribune, Va« terland, Politik, Kikeriki. Wiener Abendpost, Fliegeu-de Patter. Wiener illustr. Zeitung, Tiieeter Tagblatt, Zabavni veder goriske citalnice bo v soboto, 13. januarja pri flSolucu.« ZaceMc ob pp^mi uri. Spored: „Crtice iz privatnega ^ivljoji k.:rosko-slo-venskega staroste Matija Majarja" g<,vo!i pf. K. — „Nektere srbske narodue pesni", svetov. A. Nadejati se je veseh-ga, domaCega ve6era. Podpomo dru§tvo v Goiici piiie.li v soboto 3. februatja pustno vest'licos petjemia vojaSko goabo. Natandneji program se oglasi pozneje. Tretji izkaz radodamib doneskov za za-stavo „Sluvenskemu bialnemu in podpornemu druStvu v Gorici." Gosp. Al. Dr. Kojic 5 gl.; Lud, Lodati, sodnijski obhodnik, 2 gl.; M. Cukjati, 2upnik 1 gl.; Ant. Klancic, 2upau 2 gl.; Jam*/, KoIuvLiL. zupnik 1 gl.; Jo2e Poij§ak, fur. oskrbn. 1 gl.; Peter kevpu-scik, oblwdiiik 1 gl.; Aut. Cibic, dckmi 2 gl.; Janez Pavletic, kicmur 2 gl.; Janez Kaduitc iniuuir 2 gl.; Tone 0. 1 gl,; J. H. vikar 1 gl.; Franc Hmelak, tergovec 2 gl.; Monsig. Pavletic 2. gl.; gospod N. N. 2 gl.; Trije prijatelji drustva 3 gl. Vkup 30 gl, S prejsnjima razkazoma vred 111 gl. J. Vuga. Imenovanja. Dr. Filip Zaplotntk v Gorici, imeuovan je c. k, okrajni glavar na Kranjs-kern. — Dr. Reinnold ttttling pi. Rttdingen hne-novan je namastnjstveni tajnik na Primorokem. —• Emil N e d a in 1 e n z k i v Sezani in Simon L e 11 i c k v Voloski sta imenovana wljuiikta pri do2elni sodniji v Trstu. — Alfred pi. 0 z e r in a k pride iz Buj v Kuper. — Alojzij Lasciac, praktikant pri c. k. okr. glavarstvu v Gorici, §el je v Se^ano, da name-stuje okr. koiuisarja, Kanalska veteranska poddruznica priredi due 20. jauuarja 1883. veiik pies v gosp, Segakvovi dvoraui. Za6etek ob 7. uri zvefier. Vstopuina 1 gld. Budodarnosti se ne stavijo meje, Neumestno rovanje. Zvedeli smo, da nekate* i i iiii^i rojaki> ki so protivui nKarodnemu donm v Ljub* Ijani", rujejo nroti tcj ideji in da po Brdih in tudi po SoSki dolini nabinijo podpise m svojo inist'l. Nam ne tako ravnanje no zdi posteno in zatorej svarimo prijntelje, da se ue dado zaslepiti in jih prosiino, da dobio proiuihlij';, preduo ne svojim podpisi zacno po* dirati dobro stvar, za katero so izkuieni rodoljubi toliko trudijo, Ideja Nur. domu jo lepa in bodo — ako se izvede — v cast in tudi v korist vsumu Slovenstvu. i Izpod 6avna smo dobili dopis, ki popisuje igaloHtne rossoKre v Sempasu, kjer je veliko nepotre-bnega prepira med obCinarji. Ali bi ne bilo bolje, da bi se dali poducit od pametncjili med njimi in da bi ue trdil vsak svoje na vse kiiplje. 1 FoStne hranilnice so se odprlc tudi v Koba- ridu in v Mirnu. I V Mirnu je bil skoz osem dnij do 7. t. m. misijon, katerega se je silno veliko ljudstva udelezllo. Sv. sakramente je prejelo do 23 sto ljudij. Misijon sta vodila Cc. oo. Doljak in Tomazetifi, ki sta govo-rila po trikrat na dan pred preobilnim in hvale^nim poslusalstvom. i Iz druidke ^upanije do§el nam je Zq tzadnjifi : dopis, ki opisuje slavuost, s katero se je podelil :za- ! slu^ni kri2ec g. Fraucu L e b a n u, znpanu ^rniskemu, | in g. Silvestru Cigoju, posestniku v GojaCah. Vta ¦ namen je bil pribel iz Gorice c. k. okrajni glavar, baron Rechbach, ki je odlikovanca nagovoril v sloven* skem jeziku in jima pripel odlikovanji Nj. Vel. pre- svetlega cesarja. V Trstu so bile dopolnilne volitve v meslni zbor V4. razreduje zniagal kaiKiidat drugtva „Progressott, Eascovich po imenu, po duhu hud Italijan, ki se je bn meseca septembra odpovedal predsednistvu v druStvu „Socieia operaja*, ker je bilo druStvo sklenilo, da hoce iti z zastavo cesarj u nasproti. V trzaSkem nCittadinu" odgovarja nekdo na „SoLino* razpravo o gonskem pokopaUci in pravi, da je nasel v nji dve pomcti glede dejanskih razmer in da zarad tega tudi oncga ne veiuje, karje reCeno o imenovanem pokopalisCi z zuanstvenega stali^a. Na to odgovavjamo g. dopisniku, naj dokafce, 1. da sti pomoti v e d o m a pnsli v na§ list kot poraoti, 2. da sti v resnici pomoti. Ako tega ne dokaze, nas ne more in ne sme razupivati po svetu kot take, kate-rim ni mar za resnico. Dopisnik ne sedi daleg od zclene mize in ve tako dobro, kakor mi, da sti na-vedeni dejanji resnicni. Bilo mu je le za to, da bi mogel naso resnicoljubaost pred .svetom suranviiti ia. tako sebe oprati. Podatek o stroskih za gorisko po-kopaliSCe imamo od mo2a, ki sedi v obcinski-m svetu; ako obcinski zastopniki ne vejo, koliko potrosijo za me8tof ni nasa krivda. Tudi ni lezece na tem, pod kakim naslovom se vpiSejo stroSki, ampak za kaj se izdajo. Da pokopaliscu nasprotni glasovi me-Sdanov niso zaCeli se le 1879., sprifiuje BEdinost* v ,! 2. St. od 6. t m. in spricuje BSocatt, ki je 2e 1. j 1875 pisala proti napravi pokopalisca na tem mestu. i Vse to kakor smo rekli, je nGittadinoverau" dopisniku znano. Zdaj naj sodijo citatelji, kdo isde resnicein kdo jo zanemarja. BoStjan iSepid, k. gimn. profesor v Zagrcbu, slovenski in hrvaSki pisatelj, umrl je 9. t. m. v 54 letu no kratki ali hudi bolezni. Porodil se je v Goz-du, vast ktiske fare blizu Tr2i6a na Gorenjskem. Po doviSenih Studijah na dunajskem vseudiliSCi ufiiteljo-val je blizu 30 let na .Hrvagkem, najpred v Vara2-diiMi. za.htjih 10 let pa v Zagrebu. Hrvatje so ga pnst-vali k svojim najbolj§im uditeljem, a zraven je bil tu.li pridi'ii delavec na polji solske knjiievnosti,—ao*-sebiio kot sodelavec pri latinsko-hrvaskem besedojaku. Zadnji fias j« bil sosebno marljiv in umen sodelavec p»k»jnemu D.midifiu pri spisovanji velikega hrvatske-ga bem'diijakA. Bil je mirne in krotke audi (narave) ni sploh P»;djubljen. Bodi mu labka brvatska zeraljical Gosp. Fr, /epic, pristav na slov. kmet. soli goriiki, je brat pokujuikov. Trfcno porodilo V Gorici, do 9. jan. 1888. Psenica hoktoliter gld. 8.20 do8.50kr. — luisica gld. 4.90 do gld. 5.60 kr. — Hi gld 0 gld. do gld, C.50 kr,—Jecmen eel gld, 4. do gld. 4.10 kr. — Jecmen peban gld. 8.50 kr. do gld. 9. — Oves gld. 3.20 kr, do gld. 3.60 kr. — Fi2ol gld. 9, do gld. 10, — Ajda gld. 4.60 kr. do gld. 4. 80 kr. — Raj* (ri2) fin kvintal gld, 24, do gld. 25. — Raj2 srednji gld, 19. do gld. 28 — RajS indijski gld. 16, do gld. 17. ~ Maslo gld. 96, do gld. 100 - Mast. domaCa (sttlo) gld, 76, do gld. 78.— Mast ogrska gld, 83. do gld. 84. — Sp«h douiac in ogrski gld. 76. do gld. 83 — Sir placentinski gld, 1.40 do gld. 1.80. — Sir oveji (pekorin) gld. 1.28 do gld, 1.30 — Sir bolski, stari gld. 100 do gld. 102 —Sir bolski novi gld. 04, do gld. 06 — Sir Grojer gld. 72, do gld, 76, —. Olje iz oljk gld. 40 do gld, 74. — Olje iz pavolo anglesko gld 41. do gld, 42. — Petrollj v aodih gld 23.50 kr. do gld. 24. kr. - Petrolij v zabojih gld. 25.50 kr. do gld. 26, — ferine neolupljene gld. 18. do gld. 20. — CeSpe olupljeno gld. 58, do gld. 60,-Bieskve gld. — do gld. — — Fige gld. 19, do gld. 20. — Kava gld. 86. do gld. 176. — Sladkor gld. 42. do gld. 48. — OtrobiMebeli z zakljem gld. 5.20 Otrobi drobui / zakljem gld. 4.90 kr. — Viuo cnio hek to liter gld. 19 do gld. 21 — Vino belo gld. 18 do gld. 20. - V L j u b 1 j a n i, 20. decembra. — P&nica, hek-toliter gld. 7.47 k. — R2 gld. 5.20 k.~- Jecmen gld. 4.39 k. — Oves gld. 2 93. — Ajda gld. 4.06 k. — Proso gld. 4.87 k. — Korusa (tursiSa) gld. 5.86 k.~ Lcea gld. 8. — Grah gld. 8. — Fi2ol gld. 9. — Krom-pir, kvintal gld. 2.69 k. — Maslo, kilo 96. k. — Mast 88. k. — Surovo maslo 90. k. — Speh friSen 66. k. — povojen 75 k. — Seno, kvintal gld. 3.3 k. — Slama gld. 1.S6 k. -- Drva trda, 4 StirjaSki metri gld. 7. — Dtva mahka gld. 4.50 k. — V Trstu, do 17. dec. — PSeuica iz Odese kvintal gld. 10 do gld. 10.30 k. — Paeuicaogrska gld. 10.50 k. do gld. il. — Turcica podonavska gld. 8.75 k. do gld. 8.85 k. — Tursica z Jutrovega gld. 7.50 k. do gld. 8. — M scraega morja gld. 7.50 k. — Oves ogrski gld. 7. do gld. 8. — Oves albanski gld. 6.25 k. do gld. 6.75 k. — Fizol gld. 10.50 k. 4o gld. 12.50 k. — Grah gld. 10. do gld. 15. — Raj2 italijanski srednji in fin gld. 13. do gld. 23.50 k. — Rajf indijski gld. 12.50 k. do gld. 13. — Mast, ame-rikanska gld. 79. — Speh gld. 74. — Olje ib oljk italijausko v sodih gld. 50. do gld, 62. — Olje iz oljk iz Jutrovega ia iz Albauije v sodih 37. do gld. 42. — Olje iz oljk dalmatinsko v sodih gld. 43. — Olje iz pavole anglesko gld. 34. do gld. 42 — Pe-trolij v sodih gld. 9.80 k. do gld. 10. — Petrolij v zabojih gld. 12.50 k. do gld. 13.25 k, — Sladkor gld. 29. do gld, 33. — Kava gld. 36. do gld. 135. — Lesniki gld. 31. do gld. 32. - Listnica uredni&tva. O. «T P. v Oe.: Va5 dopis smo okrsjiali, pa menimo, da bistvene redi smo pustili. — Gg. dopisnikoma izpod Oavna in iz Lroi§ke zupanije: nujni in-ze stavljoni cianki so nas prisilili, da smo morali Va§a dopisa le omeniti. — Gg. dopisn. iz Kan. in i Banj.: za danes ni bilo mogofie, po mogocostiprihodnjiS.—¦ Gg. x in S, a.: pre-jeli, porabimo. Zato m drnega furlanca in belega vipavca po |mogoCe nizki ceni inia Ignaeij Kovaeic pri sv, Luciji, U« |radno poobla§$en tukajsnji stem- 1-___________ JXX.. n..nt.4;lrnnt« W«» l>!lhn |radno pooblascen tiiKajsnji stem-Ijemerec i$Ze praktikanta za rabo v teluiH-nili in xavarovalnih opra- vilih. Zahteva se, da je dovrSil spmlnjo realko, hi zmoiuost v -----sloVtiitS&ini. Dolodi se mil «b enein denama podpora. Prosilci iiaj se o^Iase pri nredniStvu „So$eK. §t, 300/E Oznaiiilo. Ravnateljstvo wtstavljavuice (Monte di pietii), vstamwljene po grofu Thnrnu v Gorici naznauja, da bode due 22. januarija 1883. zadela javna draiba (leant) nereScniU zastav III. €etrtletja 1881, t, j. tistifi, ki so bile zastavljene meseca julija, avgusta in septembra 1881. Ravnatelj: I»ovis©ni. lalvazor, ki stane 40 gld., dobi se pri uredniitvu „So6e'4 za 30 gld N.o 2/E. Razglas. Giede, da je 2e dud 1. aprila 1882. pre-tekel cas odpovedi za vse v tej hranilniei v srebru nalozene kapitale, koja je bila ze z raz-glasom od dne 23. septembra 1881. stev. 285 objavljena, in glede, da ve6 lastnikov v srebru nalozenih kapitalov ni se poprej omenjeni odpovedi zadostilo, naznanja s tem podpisano rav-nateljstvo — naslanjaje se na visje dolocbe—da, ako ne bodo kapitali nalozeni v tej hranilnici v srebru vzdignjeni da konea meseca marcija 1883., bodo se taki na tihem smatrali kot nalozeni v papimatem denarji, in se bodo isti in dotidne obresti od njih potem izplacevali edino le v papirnatem denarji. Matvo graf Taam a&Yljunici in injo liuim bnilis V Gorici, 2. januvarja 1883. D. LOYISOM. Ciidovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priproiio in naravno zdavilo je prava dobrodejna pomoc in ni treba mnegili besedt, da se dokaze njihova cudo-vita moii. 6e se le rsbijo nekoliko dni, olajsajo ia prezenejo prav kmalu najtrdovratuise zefodcne bolesti. Prav izvrstno V-strezajo zoper hemorojde, prod boleznim na jetfih in na vra-ilici, proti drevesoim boleznim in proti glistam, pri zenskih mesecnih nadleznostik, zopei* beii tok, bozjast, zoper srcopok ter disiijo pokvarjeno kri. One ne preganjsijo samo oraenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. • Prodajcjo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu: za narocbe m posd'atve pa cdino v lekarnici Cristofoletbi v <5oricd, v Trstn v Ickarni G. Zaae&ti in (J. B. Bovis. iu r lekarni Alia Madonna ¡ Korraiuu. Ena steklenica srane 30 novcev. V NAJEM SE DAJE pdfln i tarna v ljubljanski Èitalnici s steklenim salonom, vrtom, keglišèem stanovanjem in dr. od sv. Jurija 1883. Oglase sprejema odbor do 1, mami 1.1 Plaèilni pogoji in vse razmere so za ^ gostilnièno obrt "» kavarno prav ugodni. in ^"bleka za gospodeinaefekeln otrokeT i Ho F |s h la IIN • Vedno gotova obleka na izbiro. Za JESEXSK1 m ZIMSKI CAS. Za gospode, deSke in otroke zgornja suknja od »—25 gold., cela zioiska oMeka od 12—35 goJd., ziraska suknja od 12—40 gold., zimake hlaLe od 3.25—1 i gold., cela oWlekaza defke od6—14 gold, cela obleka za otroke ol 2—10 gold., zaprti plasc Sacco od 5.50 -16 gold., ogrinjalo za ¡ hmi od 8.50—16 gold., suknjaza stacuno od 5.50--14 gold., plage za ataenno od 10.50—20 gold., ne re-raodljiv deaevni pla§5 od 12—17 gold., za deSke od 2—3 gold., gomaSe od 1.20—a gold, Za gosp§. plasfi za dez od 6—12 gold., zaprti plawc Sacco od 5—12 gold., ziraska ogrinjalka od 8—30 gold., — ziraska jopa dolman od 13—40 gold., neprer. oftljiv ipla§e za dekline od 3—10 gold. 1 Ignaeij Steiner v (iorici i nasprott nad.skotijski palaci j Pri njem je tudi telika zaloga vsakovrstne domafie ; in tuje robe. Za Iepo iu trduo izirrgiter naro6il daje 1 poroStro. i J o 1 K i ¦ Ollj II! |s_ Qprava za gospe ___ij Vinska cena v grof Coroninijevi kremi Iastiuga pridelka I v Sempetru, b. St. 55. Belo v. 1. 1882. lastnf> liter po 24 in 28 kr.; è;w> v. I. 1882, lastno ,, „ 20 „ 32 „ ^ Staro, žlahtno èrno iti belo vino v steklenicah [j od po! litra poSOkr., od èetrt litra po 15 kr. '2 Za pristnost vin stoji dobra firma. Za M mrzle in gorkc jedi, kakor tudi za dobro 5 postrežbo bo skrbel na vso moè in vabi prijazno k obilnemu obiskovanju |] Franc Svoboda, | Vuino za innogo njih. Ko je zuanstvena dokazano, da se nahoe v dihalib, ki slont na vnetji slinskih kozic, ravuo tako'bitro odpravi, kakor so to vnetjc odstrani s primernini bladivnim scedst^om, se o-pozarja vaakdo, ki oboli na taki bolezni, prar posebno aale-karja V. Vossa kroglice zoper nahod, ki so sestavljene na podlagi toga znanstvenega spoznanja in katere so priporo-fiili: zdravsLveni svetovalee dr, Hand cker, zdravstveni sveto-valee dr. Blumeafeld, okrajni zdravnik dr. Sohiliing, dr. S. Lucca, dr. Hausen, dr. Wittiinger in drug':. Te kroglice od-stranijo navadni nahod r mtloursb in omecij* budt nahod r prsih, v grlu, v goltancu, ki je zdruzen s kasljeiu, za-grljenostjo, zaprtoatjo, mrzlico itd. v kratkem prav dobro in ga ozdravijo z nekaterih dneh popolnoma. Kroglice so popol-noma negkodljive in se dobivajo v skatlicah po 70 kr. pri Crist ofoiettiji in Pontonu v Gorici f|fj Za stacuno s papirjem in pisavno W ki pripravo se iLLe mlad poniocnik, ki je If Wi izurjen v tej stroki. Zabteva se znanje M II slovenskcga jezika in zvedenost v vezanji WE j|j bukev, da bo mogol izvrSevati in zara- m\ IS cuniti narocila stalnih odjemnikov in pod- IB m\ pirati voditelja stacune s svojim znanjeni. M M J. Giontini v Ljubljani. U I V najem 1 pi se oddi na najicpsem kraji tik glavne it M) drzavne ceste, eno uro od Gorice stojeca )M pS hisa stev. 83, s stirimi dicno napravlje- Si ill] nimi sobami, s kuhinjo, kletjo, sirnim [H] BS dvoriscem, s stalo in vrtom — za go- mi iHi stilno in mesnico in za vsako kupcijo m\ rA zelo pripravna. M \91 fogoj' se izvejo pri la&tniku yPJ | Anton Drufovka I | v Mirnu- [h] Zacel 1863. Zacel 1863. Le pri Ed. Witte na Dunaji! Stadt, verliuigerte Karntuerstrassc X, 59. EN MILIJON kotiEjonskih in plesnih redov z saamenji za vojaska. vetfrimska, p fv-ika, strelska in ga-silssa druStva, z-i kupoe in obmtiko, za u-m-Jnike, drsalce in poljedelc* itd. B'in: zlati ia bl'iljantai redi: 10j kosov SJ kr., gld. 1, 1.50, 2: Ji.-tjn.ieji briljantni ia komicnt redi: 103 kosov gld. 1, 4. 8: zelo fini zafrljeni redi /.% gospu po gld. 4, 5, G, 8, 10, dalje po gl. 12.50, 15 do 20. za 100 kosov. Plebni redi: priptosti za 100 kosov 2 gl., lepsi 3 gld., fini 5 gld., najfintfji 8 gid. — 2aaxata3te seme 10, 13, 2t) kr., atlajiovo 40, 50 do 75 kr. — Nor3ke tape, razvr§cene, 10 kosov stv.jvece 1 gld. — Najoveji katlljonski ko- finuni zafrljenimiln briljantnimi red!" I. 60 kr.. at. II. 1 gl., §t. III. I gl. 50 kr.,iobarji (obhodi) s podukoin. — V*a.idi> mesana. Zbirka st. 0 gl. I, St. I. gl. 1 at. IV. 2 gl., st. V. 3 gl. t zavitku; 25 je reditelj. — 150 vrsr, I obhod 30, 50. st. II. gl. 2., fin;i st. III. gl. 2.50, st. kosov gld. 1.50, 2, 2.50, najfineji 5 gl. — 75 kr. gld. 1, 1.50 do 2.50. — krasni ob-gl. 3, st. V. gl 4, prefina st. VI. gl. or §0f Norska znamnja: 10 kosov 50 hodi gld. 4, 5, 6 do 8. — Veliki Saljmat. VIL gl. 6.>0, St. VIII. gl. 7.50, at. IX-kr., gld. 1, 2 do 5. — No.sko orodje: obhodi, pri katerih ptesejo gospodje O-g!. 10, st. X gl. I >. Kotiljon^ki evotiicni 10 kosov 50 kr., gl. 1, 2 do 5. — N030-;semijeni kot zaslji moke gld. 1.20, l.S0,aopkit najfineji: 25 kosov gl. 1.25, 1.75, 501 VI: eden 6, 8, 10. 15 do 30 kr. — Od-[ borniska znamenja iz belega ali far-! banega atlasa 5, 10, 20, 30 ^ ia 50 kr. —j gtf" Kotilijonski lampijoni a sveca-t mi in paltcami: 12 kosov gld. 3. Zbirka! zivalskih. sem, giav, spak, politic-! nih oseb: 10 kosnv odlocenih gl. 1, l.5o. 2; dalje 2; dalje 2.50, 3, 4 in vise. ijifTSivalski kvartsi; z notami 4 gld. — HIadece seme iz dratu pol etie 50j in 9i» kr., ceia 1 gld. in 1.80. — Saeze-j ne kepe za na plesiifii: 12 kosov 50 kr. Vclika tombola za salo, vinske steklenfce gl. 2.50, glave eukra gl,; 2.50. 2.50 in 4, sodi gl. 4, zaboji gld. 3, kvartej gl. 3, snezent mozje gl. 4. otroei, p»ljski jjudje itd. Dalje gtumska palica gld. 1.80. obstojeca iz 57 raznih stvarij, mednjirai 'Xovi papagen obhod gl. 0. Klobutfni ob-izauimivi kod. tllavui in stranski dobitki, hod gl. 1.50 do 3 gl. Oiniod s snazaniimivkup g 1. IO.GO. Karte za tonibolo: 100 [kaparai gL 1 itd. Kavmski redi, posrt-jiosov gl. 2.50. ¦orneni, pozlaceni ali tepa v-zgaai: 50 ko-j Raiiun tega plaiiio pjtrebsciae i in a- sov odloceaih: gl. i, 2, 4 do 5: mi.iinejiihala, lopoticje, zavraftiiki, disave, stupa jyeiiki krizi, maitezki red z i-erizico, od-!itd. K '.'tisuo izdelani pouarejoni dijain^nti. ilocani: 5.) kosov gid. S, JO. 15 do 17. — JUUani, mprsne igla od gld. 2.50 do 5. jZbirke 'sotiljoaskih redov, vsaka sjlvnofi po gl. 1.50. EDUAHD ^^ITTE, na DUNAJI. Brzojavni napis; Eduard Witte, Wien.— RazpoSilja proti povzetjq. — Ce-dki za kolobarje, galjivo reci itd. brezplafino.