\
Poitnina plačana w gotovini.
izhaja vsah torek, četrten In soboto.
Cena posamezni številki Din. - SO.
TRGOVSKI LIST
ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OP
Urcdnlltvo In upravnIStvo Je v Ljubljani, Gradišče Slev. 17/1. — Dopisi se oe vraCajo — štev. pri čekovnem ur* Naročnina za ozemlje SHS: letno D 60*—, za potleta D 3(T—. za četrt leta D 15*—, mesečno D 5*—, za Ino-
%
LETO V
LJUBLJANA, dne 4. aprila 1922.
N.V• 9&
p
. 1.953. — štev. telefona 552. ■ Plača In toil se v Ljubljani
ŠTEV. 40.
Dne 3. t. m. ob 10. uri 30 minut se je vršilo v dvorani Mestnega doma protestno zborovanje naših pri-dobitvenih organizacij. Uspeh lega zborovanja je bil krasen, udeležba pa tako velika, da se je moralo zapustiti dvorano ter zborovati na trgu* pred Mestnim domom. Ljubljanski trgovci in obrtniki so prišli korporativno na shod. Pa tudi od drugih krajev sp prišli omogobrojni zastopniki trgovcev, obrtnikov in industri-jalcev. Tako so bili zastopani: gremij iz Maribora po g. predsedn. Weixlu, gremij iz Celja po g. predsedniku Stermeckiju, nadalje trgovci iz Litije, Kranja, Kamnika, Novega mesta, Trbovelj. Zlasti iz Štajerske so se udeležili zborovalci v velikem številu. Celo iz Murske Sobote so bili 3 zastopniki, dalje zastopniki pridobitnih zadrug iz Tržiča in drugod. Gremij trgovcev za ljubljansko okolico je zastopal načelnik g. Fr. Zebal s številnimi člani.
Od ljubljanskih gospodarskih r-ganizacij, od katerih so se izrečno vse udeležile, je bila v gjavnem zastopana: Trgovsko-obrtna zbornica po predsedniku g. Ivanu Knezu in gosp. konceptnih uradnikih. Nadalje Zveza industrijcev po predsedniku g. Vinko Majdiču, podpredsedniku g. Dragotinu Hribarju in g. ing. Šuklje; Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo po g. Ivanu Jelačinu ml.; Zveza obrtnih zadrug po g. Engelbert Franchettiju in drugimi. Nadalje so se udeležili zborovanja zastopniki: za oddelek ministrstva trgpvine in industrije gg. dr. Pfeifer in g. dr. Kambič, za delegacijo ministrstva financ g. dr. Dorčič. Policijsko oblast je zastopal policijski svetnik g. Gr-zinič. Zborovanja sta se udeležila tudi minister na n. r. g. dr. V. Kukovec in profesor g. 1. Reisner.
G. Ivan Jelačin ml. je v imenu sklicateljev otvoril zborovanje, ter pozdravil navzoče gg. zastopnike oblasti, zastopnike gospodarskih organizacij ter zastopnike političnih strank in poročevalce časopisov, ter v kratkih ia jedrnatih besedah naglašal gospodarsko važnost protestnega zborovanja.
Nato so bili izvoljeni v prezidij za predsednika g. Dragotin Hribar, za člane pa kot zastopnik trgovcev g. Ivan Jelačin, kot zastopnik obrtnikov pa g. E. FranchettL
Kakor g. Jelačin, tako je tudi predsednik protestnega zborovanja g. D. Hribar v kratkih, a dobro preudarjenih besedah raztolmačil važnost shoda, nakar je dal zopet g^ I. Jelačinu besedo. To stvarno poročilo prinašamo v sledečem dobesedno:
Zakon o pobijanju draginje.
Častiti zborovalci!
Ministrstvo za socijalno politiko je izdalo na podlagi revizije poprejšnje uredbe o pobijanju draginje v zakonodajnem odboru in po kompromisu med strankami z novim letom nov zakon o pobijanju draginje. Ost tega zakona je . naperjena proti detajlnem n trgovci! v prvi vrsti in si-
cer proti importerju in notranjemu trgovcu.
Dejstvo je, da niti prejšnji, niti ta zakon nista sposobna bistveno vplivati na vedno naraščajočo draginjo, varovati interese obubožajočega konsumenta ter poceniti blago. Glavni vzroki draginje ležijo predvsem drugje. Nočemo tukaj ponavljati tolikokrat premletih in znanih stvari, kaj vse povzročuje pri današnjih neurejenih in abnormalnih razmerah našemu trgovcu nereelne stroške in podražuje blago, marveč se hočemo zadovoljiti z najglavnejšimi konstatacijami.
Vsakemu lajiku je razumljivo, da. ,ako je valuta od lanskega leta, ko je stala na 4.50 franka, padla na frank
1.50,	da se je moralo vse blago, ki ga uvažamo iz inozemstva in to je pre' težna večina naših potrebščin v tein razmerju podražiti za najmanj 200 odstotkov. Tega pač ni treba še podrobneje razlagati. Ako se te cene še niso pojavile pri vseh predmetih in v vseh panogah je vzrok temu samo to, da so naši trgovci poiskali novih nabavnih virov in da imajo deloma tudi še stare zaloge, katere so lahko do sedaj oddajali po nižjih cenah.
Ugotavljamo, da se je ažijo pri uvozni carini povišal z dnem 10. novembra 1921 od 300 na 400 in z
10.	decembrom 1921 od 400 na 500 odstotkov, tako, da moramo plačati vsled padca valute za 1 zlati dinar 24 kratno svoto uvozne carine v kronah. S 1. septembrom so stopile v veljavo nove takse, ki so bile iz srbijanske-ga zakona o taksah poleg že obstoječih in veljavnih naših taks po staro avstrijskem pristojbinskem zakonu, razširjene na območju cele kraljevine. Te takse so že po lanskoletnih izkazih generalne direkcije indirektnih davkov znašale n. pr. v Sloveniji več kot direktni davki skupaj z dokladami. Takse bremenijo posebno trgovsk istalež in sicer v prometu s carinarnicami, v prometu z uradi, v trgovskem poslovanju, kjer se zahtevajo poprej nepoznano visoke kollco-vne pristojbine za vsako manipulacijo. —
S 1. oktobrom je bil vpeljan davek na poslovni promet v novi obliki in sicer kot 1 % od vrednosti celokupnega prometa. Ta davek znaša pri današnjih itak ogromnih cenah blaag pri trgovstvu velikanske vsote. Vlada se ni zadovoljila, da bi bila trgovcem odmerila višino davka na tak način, kot denarnim zavodom, marveč od kosmatega dobička, je predpisala 1% od vrednosti blaga. Ta davek ne podraži blago samo za 1%, marveč največkrat celo 5 %, ker mora iti skozi več rok, predno prispe do producenta preko veletrgovca in industnjca ter grosista k prodajalcu na drobno.
/a novim letom so se povišale železniške tarife za blagovni in osebni promet za 15 %, razen tega so bile v zadnjem času tudi večkrat povišane poštne pristojbine za notranji in mednarodni promet.
Povišanje cen premoga je izzvalo povišanje cen plina, elektrike in industrijskih izdelkov. Omeniti nam je, da se je na podlagi lanskoletne stanovanjske naredbe najemnina za trgovske in poslovne lokale ogromno povišala. Znani so slučaji, kjer se je najemnina dvajsetkrat in še črez povišala. Ni nam treba posebej ponavljati, koliko so se zvišale ostale režijske postavke, telefonske pristojbine, pisarniški stroški.
Zadnje mesece S9 bile opetovano povišane monopolske takse, tako n. pr. taksa za sol na Din 1.80, tako, da moramo plačati za sol sedaj 10 K, medtem, ko smo plačali v mirnem času 14 vin. Enako je s takso na petrolej, na vžigalice, cigaretni papir in s cenami za tobačne izdelke.
Na povišanju cen na pšenico in moko je naš trgovec popolnoma nedolžen, ker te cene določa borza v Novem Sadu, kjer je središče žitrle-ga tržišča. Samoumevno pa je, da se cene'pri prostem izvozu, ko je izvoz moke in testenin, ter vsega sočivja dovoljen brez izvozne carine, ravnajo po svetovno tržni pariteti. In čim dalj je valuta padala, tem bolj so se dvigale cene za živila, ki jih je moral naš trgovec nakupovati v Vojvodini.
Cene mesu so se dvignile vsled izredno forsiranega izvoza, in so se ravnale po tečaju lire in po cenah mesa v Italiji. Izvozna carina na meso je ostala neizpremenjena vkljub velikemu padcu valute in se plača za 1 kg mesa še vedno le 1.20 K izvozne carine.
.Posledice podražitve teh najnujnejših živil, ki so nastale vsled neurejenega izvoza, so bila neprestana meždna gibanja, v katerih se vrtimo od lanske jeseni. Mezdna gibanja so povzročila tudi ogromno povišanje trgovske režije, ki jo posebno trgovec v velikih mestih zelo občuti.
Iz primerov, ki sem jih navedel, so Vam ^razvidni najglavnejši momenti, zakaj se je življenje in importira-no blago pri nas tako podražilo. Pri tem pa nisem omenil niti nesigurnih prometnih razmer, raznih posredovalnih in špedicijskih stroškov, niti ne izredno dragega bančnega kredita, s katerim mora pri današnjih ho-rendnih cenah vsak trgovec delati in niti ne valutnega rizika, ki ga pri vsaki nabavi nosi. Znane so vam ogromne izgube, katere je pretrpelo naše trgovstvo v letošnji zimi vsled porasta češke krone in lire, ko je grozil polovici naših ‘Uglednih tvrdk gospodarski ruin. Očitald se je trgovcem od laikov, češ, da so špekulirali z valuto in, da so sami krivi njih izgub. Ta očitek je neupravičen in ni točen. Pri današnjih nestabilnih razmerah trgovec nikdar ne ve, ko je pokril svoje obveznosti s tujo valuto, ali je prav storil ali ne, ker ne more predvidevati, ali ne bo valuta, predno bo blago prodal, narasla ali padla. Ako se pokrije ni prav, in ako se ne pokrije, zonet ni prav. Zato hočemo mirnega delovanja in naj nam vlada z Vsemi razpoložljivimi
sredstvi opomore k temu, s stabilizacijo naše valute.
Zakon o pobijanju draginje pa je pustil vsa ta vprašanja, odprta in se je omejil na preganjanje detajlista, kot da bi bil on edini vzrok in glavni krivec današnje draginje in bede uradništva in javnih nameščencev. Zato mi ta zakon odklanjamo, ker je samo pesek v oči in na obstoječi draginji ne bo mogel ničesar izpreme-niti.
Zavarujemo se proti dajanju brezobrestnih posojil, ki jih predvideva ta zakon za vse kmetijske in konzumne zadruge. —
Danes je dovolj blaga, dovolj konkurence, ki sama lahko najbolj regulira padanje cen.
Po govoru g. Jelačina je dal g. predsednik besedo predsedniku mariborskega gremija g*. Weixla, kojega poročilo prinašamo istotako dobesedno:
Protest proti davčnim bremenom!
Z., nepremišljeno gospodarsko politiko gre pri nas gospodarstvo do sedaj le vedno bolj navzdol in grozi v Sloveniji trgovskemu stanu popolen zastoj. Živimo v veduiu večjih številkah in varamo sami sebe z dozdevnimi zaslužki, pri tem pa ne opažamo, da smo v resnici v mnogem oziru na slabšem, kot pred vojno. Za vzrok draginje se dela v javnosti pavšalno edinole trgovca za glavnega krivca odgovornega. Pri tem pa se ne pomisli, da vali država glavna bremena na trgovca, namesto, da bi jih enakomerno porazdelila na vse gospodarske sloje. V zadnjem Č£#u se je vpeljalo, ne da bi se zaslišalo, odnosno upoštevalo mnenje gospodarskih korporacij poleg mnogobroj-nih iz starega avstrijskega režima nam preostalih davkov, še novi davki iz davčnega sistema drugih pokrajin, ki so bili doslej pri nas neznaili. Na drugi strani se pa niso odpravili davki, ki obstojajo samo v Sloveniji in v nobeni drugi pokrajini ne in tudi niso bili razširjeni na ostale pokrajine države. Trgovska in obrtniška zbornica je v tem oziru opetovano podala obširno spomenico in utemeljene konkretne predloge, ki pa niso našli od strani naši.* poslancev nikake podpore in vsled tega tudi ministrstva niso hotela upoštevati.
Prva naloga naše finančne politike bi bila morala biti, da se, predno se izvede izjednačenje davčne zakonodaje za celo državo, ki mora biti temeljito premišljeno in vpoštevati vse gospodarske momente, posameznih pokrajin davčne lestvice obstoječih davkov v posameznih pokrajinah vzporedijo in izjednačijo. Pri tem bi bilo treba vpoštevati podražitev življenji! in prirediti in preurediti eksistenčni minimum v oni višini, ki bi odgovarjala dejanskim razmeram. — Treba bi bilo tudi vpoštevati razvre-dnostitev denarja in spraviti zastarele mirnodobne lestvice in predpise v sklad s sedanjimi pridobitnimi razmerami. In kaj vidimo?
\
Niti enega uiti dragega od teh temeljnih zahtev se ni vpoštevalo, marveč se je kratkomalo in kljub vsem svarilom diktiralo davčno odmero na tako nepremišljen način, da bi morala dobesedna izvedba teh predpisov vpropastiti vsako podjetje in onegočiti vsako delo gospodarske obnove in osamosvojitve. Na zborovanju delegatov trgovske organizacije v Novem Sadu dne 19. murca se je javno ugotovilo, da davka na poslovni promet, ki so ga morali naši trgovci že plačati, v Vojvodini, Bosni in v Srbiji še nikdo ni plačal in tudi ni začel voditi knjig o izvršenem prometu. Tako vidimo, da se zakone, ki so veljavni za celo državo popolnoma različno izvršuje.
Zahtevamo, da ae sedanji način plačevanja davka na poslovni promet za trgovstvo reformira in preuredi tako, da-bodo vsi stanovi pavšalirani odnosno, da se za trgovce vpelje plačevanje davka v kolkih, ki se bodo lepili na račune v zmislu sklepa konference vseh trgovskih organizacij v Novem Sadu.
Protestiramo iz principijelniii razlogov proti raztegnjenju davka na ▼ojne dobičke na !eto 1920, in to sicer iz lormlanih, kakor tudi iz stvarnih.
—	V zakonu o davku na vojne dobičke izza aprila leta 1920 je bilo izrečno določeno, da se za vojna leta štejejo le leta 1914 do vštevši 1919. Nedopustno je, da bi se sedaj s pritaknjenimi določbami v dvanajstinah, ki veljajo samo za tekoča dva meseca, prevrnila določba poprejšnjega samostojnega zakona o vojnem davku in raztegnila veljavnost tudi na leto 1920.
Nedopustno pa je tudi, da se sedaj po treli letih, ko je vsakdo že dispo-niral z zaslužkom iz leta 1920, ga investiral ali konsnmiral, predpisuje naknadno vojni davek. Ta praksa se protivi osnovnim načelom rednega gospodarstva, spravlja v trgovsko poslovanje nesigurnost, ki mn onemo-gočuje vsako podjetnost in redno kalkulacijo. V tej obliki se ne more več imenovati davek, marveč je dejansko premoženjska oddaja. Znano je, da je bilo treba sedaj po vojni v naši državi ustvariti celo vrsto novih podjetij, da je bilo treba nacionalizirati odnosno odkupiti tuja podjetja na našem ozemlju, da je bilo treba med vojno zanemarjene strojne naprave in inventar obnoviti in izpopolniti. V te produktivne namene je naše gospodarstvo porabilo vse rezerve in prihranke. Kje naj vzame podjetnik, ki je svoj bilančni presežek investiral, danes denar, da plača davek na vojne dobičke, ki začenja pri 141 tisoč kronah s 70 odstotki. Glasom spomenice, ki jo je poslala Zveza trgovskih gremijev in zadrug finančnemu ministru v maju leta 1920 je preostalo podjetniku po plačanju davkov, ako je znašal skupni dohodek, ki je podvržen dohodnini 210.000 K. po plačanju vseh davkov in doklad le 61.064 kron. Od pol milijona dohodkov je moral plačati po zakonitih predpisih 439.788 kron davka, tako, da mu je ostalo samo 70.211 kron. S sedanjimi določbami so to v toliko spremenili, da ostane podjetniku
100.000	kron, vse ostalo pa zapade obdavčenju. Že iz teh številk jasno razvidite, da je lestvica za odmero vojnega davka prestrma in ne vpo-števa, da izčrpajo že ostali davki, avtonomne, državne in vojne doklade nad tričetrtine vsega dobička. Nava-iomo samo primer iz spomenice Zveze industrijcev v Sloveniji o potrebi reforme davčnega sistema. Po teh naredbah je na primer Kranjska industrijska družba morala za leto
1921	od bilančnega) dobička plačati 892.787 kron davka in doklad, kar znaša 90 % bilančnega dobička.
Dobički, ki se dosežejo sedaj pri tako nizkem stanju naše valute so le fiktivne številke, ker 200.000 kron povojnega dobička predstavlja le 3300 mirodobnih kron, ker je sedanja krona le t/60ina predvojne krone. Ti dobički so torej le navidezni, ker je največ podjetij v resnici že pasivnih.	'
Ko je zbornica vložila pretekli mesec protest proti davkom na vojne dobičke, so se razni deraagoški listi
norčevali iz protesta, pri tem pa niso pomislili, da mnoga naša podjetja delujejo le pod pritiskom naprej in, da bi bilo zanje mnogo bolje, ako svoje trgovine zapro in "počakajo si-gurnejših časov. Dobički, ki jih izkazujejo, so mogoči le na ta način, ker ima naša industrija svoje mirodobne investicije v zlatih kronali, ki so povečini že ospisane, odnosno predstavljajo številčno v bilanci, kjer se med pred in povojno valuto ne dela razlike, zelo nizke vsote. Majhno popravilo ali razširjenje strojnih naprav pa stane danes številčno več, kakor je stala poprej cela tovarna.
Enako je s trgovcem. Za svoje zaloge, ki jih je nabavil za dobro krono v letu 1920 je dobil sedaj dve tretjini manj vredne krone. Kako nabavi sedaj nove zaloge, ako ni poprej na to mislil, je izgubil pri tem dve tretjini svojega faktičnega premoženja, ki ga mu nikdo ne bo nadomestil. Seveda so številke ostale pri tem navidezno iste.	•
Kako je pogrešeno današnje od-merjenje davkov, vidimo že na primerih, ki so se dogodili v zadnjem času pri delavstvu TVboveljske družbe. Iz izkazov, ki so izšli v časopisih, je razvidno, da znašaja dohodki navadnega premogarja po 60 do 80.000 kron. Medtem pa se 140.000 kron že vzaine kot podlago za odmero davka na vojne dobičke.
Nikdo ne premisli tega, da se na trgovca valije danes razen davčnih bremen še velika socijalno politična bremena, ki postajajo od dne do dne bolj občutna. Sem spadajo občutno povišane premije za socijalno zavarovanje, poleg tega pa še hočejo z zakonom o stanovanjih prisiliti vsakega trgovca, ki je imel 60.000 Din. rednih letnih dohodkov, da mora graditi svojo lastno hišo.
Vsi zakoni, ki so bili izdani v zadnjem času, so, ali namenoma ali iz površnosti skrajno nejasni in netočni, ter dopuščajo izvrševalnim oblastim popolnoma samolastno razlaganje.
Prizivi, katere se poda proti odmeri davkov ali v drugih zadevah, kakor na primer odmera pristojbin, carinski spori itd., pa ležijo nerešeni pri finančnem ministrstvu. Sam finančni minister je navedel, da ima 10 tisoč nerešenih spisov na davčnem oddelku. Trgovec mora medtem plačati' davek ne glede na podani rekurz.
Breme, ki ga nosi trgovski stan, je tako občutno, da se ne da več stopnjevati. Zato je potreba, da se pričeta štednja v državnem gospodarstvu nadaljuje, da se omeji sedanji neracijonelni način državnih dobav, posebno v inozemstvu in da se vpelje v celem državnem gospodarstvu stroga trgovska načela in kontrola.
Za izjednačenje in zgradbo gospodarske zakonodaje pa je treba, da se čimpreje osnuje pri vredni savet, kot na5! gospodarski parlament, ki je predviden v členu 44 Vidovdanske ustave, ker vidimo, da. se politična zbornica z gospodarskimi vprašanji ne more stvarno pečati in jih prepušča v odločitev ministrstvom.
Nadalje so govorili v imenu obrtnikov g. E. Pranchetti in g. Fr. Ks. Stare, katera sta v glavnem naglaša-la, da ne volimo v bodoče politične može, temveč može strokovnjake, ko-jih stremljenje bi bilo me kakor do sedaj politika, temveč le čist, nepolitičen blagor naših pridobitnih stanov. Predlagalo se je, kakor že v pred-posvetovanju v dvorani Mestnega magistrata dne 26. vnarca, da se pri bodočih volitvah ustanovi lastna brezstrankarska struja, ter se izvoli le iz naše sredine može, ki bi imeli voljo zastopati naše interese.
Kakor so bila vsa poročila sprejeta z velikim hrupom in odobravanjem, tak« je bil tudi ta predlog sprejet z največjim navdušenjem. Vsi zborovalci, brez izjeme so se popolnoma strinjali s stavljenim predlogom.
Zelo učinkoval in veliko odobravanje je dosegel tudi sledeči dobesedni gov'»r g. branja Zebala:
Velecenjeni zborovalci!
Udeležba današnjega protestnega -shoda pokaže vladi in koozumentti
žalostno sliko, v kateri se nahaja trgovina, industrija in obrt. Do tega koraka je moglo priti, ker ni bilo ni-kakega drugega izhoda. Potom časopisnih poročil, se Vam je opetovano poročalo, kolikokrat smo merodajne kroge rotili in jih svarili, da naj ne ženejo davkoplačevalce v pogin, a našli smo le gluha ušesa.
Iz poročil mojih tovarišev predgovornikov ste posneli, da nas davčni vijak žene v pogin in, da se ravno radi tega z visoko režijo cene dvigajo. Da je pa pravi vzrok naša slaba valuta, je pa popolnoma odveč tu utemeljevati, ker to je vsak že sam poskusil.
Da je naša krona v inozemstvu na tako slabem glasu in da imamo tako slab kredit, vam v kratkem pojasnim:
Od ujedinjenja sem traja v naši državi najhujši strankarski boj. Našim poslancem je prvo in vse politika. Nihče ne misli na bolj važna vprašanja in njih rešitve. Mi Slovenci imamo to posebno srečo, da so naši poslanci razdeljeni na 6 klubov. S tem cepljenjem ne morejo uspešno reševati gospodarskih vprašanj.
Ker ni edinosti med poslanci in tudi ne v skupščini, kjer se vrše v glavnem le manj važne debate, je gotovo, da smatrajo inozemci našo skupščino kot nekak babilonski stolp. Še vedno niso izplačani pri kolkovanju pridržanih 20 % prejšnjih avstrijskih bankovcev, kar vzbuja med narodom nezaupanje v lasten denar. V inozemstvu predobro zasledujejo gospodarsko politiko vsake države in vedo ceniti dobra dela. Seveda, če mi lastnih notranjih političnih in gospodarskih vprašanj ne znamo in ne moremo rešiti, ste lahko prepričani, da nam nihče ne bode zaupal. Zato pa se ponavljajo ti padci našega denarja. Vedno na dnevnem redu se nahajajoče ministrske demisije in različne politične kupčije za vstop v vlado, mečejo čudno luč na naš razvoj.
Trajna votiranja, seveda brez kritja, v različne privatne namene, zadolževanje pri narodni banki, ne točna plačila za vojaške in državne nabave, še vedna nejasnost, koliko mi prav za prav inozemstvu dolgujemo, slaba oprava v državnih obratih, preveliko število v službi se nahajajočih uradnikov itd.
Glavna krivda pa je, ker imamo trajno le politično sestavljene vlade, v kateri sede po večini žal le politični lajiki.
Kaj je pa pravi vzrok visokih davkov, taks, monopolnih pristojbin, carinskih postavk, vedno zvišanje železniških in poštnih tarifov?
Za pred, med in po vojni napravljene državne dolgove je treba obrestovati v visokih tujih valutah. Dolgovi so nastali, ko je bil naš dinar še na visoki stopnji dnevnih kurzov. Vsled padca dinarja, je seveda treba utrpeti ogromne zneske samo za kurzne razlike in odplačila teh državnih dolgov.
Skušnja nas uči, če imamo še tako veliko število vpoklicanih pod orožjem, ni našim mejam prav nič poma-gano, ker moramo plesati tako, kakor nam ukaže antanta.
Sestavljajo se komisije, kako bi se rešilo uradniško vprašanje potom redukcije. Nasprotno pa Imamo priliko citati v Službenih Novinah, da se dnevno imenujejo novi dvomi svetniki, glavarji, pisarji itd. Razpisujejo se nove prazne službe, ustanavljajo se novi uradi. — Umestno bi bilo, da bi se rešilo uradniško vprašanje sporazumno z uradništvom. Plače odslovljenih naj bi se porabile za ostale, in uradniki bi pričeli zopet delovati v prid državi. Pri teh razmerah, kakor so sedaj, to ne more obstati, vsaj ima sluga več plače kakor njegov predstojnik, ali progovni delavec višje prejemke kakor njegov šef. —
Največje zlo pa je, da imamo veliko število malo delavnih poslancev.
Pri državni upravi bi se moral vpeljati štedilni sistem in ne bi smeli ministri pri ministrskih sejah voti-rati različne milijonske zneske bodisi v privatne ali državne namene.
Ta denar se ne bode nikdar več vrnil državni blagajni.
Velik nered v prometu je pač glavni vzrok, da ni železnica aktivna, temveč močno pasivna.
Naš finančni minister ima določeno, da krije svoje izdatke potom davkov, taks, carine, monopolnih pristojbin, prometnega in vojnega davka. To postopanje je napačno. —
Za gotove večje naprave, zidanja državnih poslopij, železnic, popravo voznega parka, bi se morala najeti dolgotrajna posojila.
Izdatki za uradništvo, vojaštvo, vzdrževanje železnic, pošte itd. naj bi se krili iz rednih dohodkov.
Ker beži vse iz državnih služb in ostanejo potem kot glavni voditelji ministerstev le politični ministri, ni pričakovati boljših razmer.
Naš.finančni minister dela rekorde z vedno novimi davčnimi obremenitvami, za katerih izpeljavo pa poskrbe drugi.
Finančni minister ne vidi drugih državnih dohodkov, kakor te, ki jih ima sam v rokah ali pa njegovi kolegi. Tako imamo vsestransko različne državne rudokope, posestva, tvor-nice itd., kateri so deloma pasivni. Državni obrati po večini stoje, ali pa je njih obrat skrčen na najnižji nivo, ker niti lastnemu obratu ne znajo in ne marajo pomagati. Da ta podjetja ne morejo biti aktivna je gotovo, ker, “tnesto, da bi državi kaj donašala, se krijejo njih primanjkljaji potom davkov.
Pri nas se je utihotapilo geslo: Kar je v državnih rokah, gre rakovo pot!
Danes ima finančni minister skrbi, kje dobiti denar? To pa je njegova postranska skrb, ker mi trgovci, obrtniki in industrijalci naj plačamo brez ozira, imaš ali ne.
Da pa država tudi indirektno svoje monopolne predmete večkrat v letu zviša in to pri predmetu pri kg po 3 do 4 krone na enkrat, ni potreba povdarjati. Kako se nam godi z monopolnimi predmeti, tako tobakom, petrolejem, soljo, carinskim blagom itd.?
Država s temi okoliščinami ško duje sama sebi, ker zvišuje predmete vsakdanjosti.
Da se po vsej državi ne plačujejo davki enako je točno in resnično.
Davek na poslovni promet pride v glavnem v poštev za Slovenijo, ker smo pri nas vsi pismeni.
. Država naj prične pobijati draginjo pri lastnih državnih obratih, carini. taksah, davkih, monopolnih pristojbinah, železniških in poštnih pristojbinah, pa bodo cene isti dan padle in bode v prvi vrsti konzumentu ustreženo. Jamčim Vam tudi, da bode s tem dnevom konec mezdnih gibanj.
Zakaj se ne postavijo lastne po-pravilnice za vozni park, kateri razpada po kolodvorih? Ta razsuti park državi ne donaša ničesar!
Zakaj so še vedno reveži utaborjeni v vagonih? Ali bi se ne dalo za ta denar, ker ti vagoni prometu primanjkujejo in državo le denar stanejo, napraviti stanovanja? In s tem bi bila tudi stanovanjska kriza rešena!
Kdo je temu kriv, da potujejo vagoni, predno dospejo na namembno postajo po 3—4 tedne? Ali se s tem vagoni prometu ne odtegujejo? Uprava s tem ne zasluži ničesar.
Ne smem preiti dalje, da bi ne dal pojasnilo o taksah.
Mi prečani smo imeli preje samo redne davke, malenkostne carine, s katerimi so se državni izdatki krili. Pri bratih Srbih je bilo v praksi ravno narobe. Tam so imeli kot glavni državni dohodek takse, drugi davki so pa bili minimalni. Sedaj, po razpadu, so “a10 pa k našim visokim davkom dodelili njihove visoke takse, sami sebi pa ničesar. * Tako smo mi v posesti visokih dvojnih davčnih bremen.
Ne smete pozabiti, da imamo različne prejšnje deželne davke, katere so spremenili v državne, še vedno plačevati.
Da imamo različne, neenake občinske doklade, ni potreba omenjati.
Mi imamo v državi pet različnih davčnih sistemov, l&teri se vkljub
vsestranskim zahtevam do danes se niso izjednačili.
Sedaj dobimo glasom ustave še posebej srezke in oblastne skupščine, katere bodo v kritje svojih izdatkov morale naložiti davčnim slojem srezke, oziroma oblastvene doklade. To nas v doglednem času še čaka!
Danes tarnajo in ječijo vsi stanovi pod to draginjo. Odpomoč bi bila lahka. To delo leži v rokah naših poslancev. —
Državne doklade, pristojbine in carina naj se na obhodno potrebne predmete zniža.
Državni izdatki naj se na minimum znižajo.
Kar nam pa v državi primanjkuje nuj se zviša izvozna carina.
Potom naših stanovskili organizacij smo opetovano opozarjali merodajne kroge na te nedostatke, a zaman.
Odklanjamo vse morebitne posledice, ker vse kar dela, se dela brez vednosti naših organizacij.
Čudim se pasivnemu zadržanju našega trgovskega ministra. Ali imamo sploh še trgovskega ministra? — D njem se ničesar ne sliši. Pač izdajajo druga ministrstva različne zakone in naredbe proti nam. Ali človek mimo gleda kaj se godi. Trgovski minister mirno gleda, kakor sem že omenil in ne zna izvajati konsekvence. Drugače se o trgovskem ministru ne sliši, kakor le tedaj, kadar citate, da se je ustanovila kaka nova delniška družba, in, da je za ustanovitev dal potrebno dovoljenje.
Tudi naše dnevno časopisje je večkrat udrihalo po našem stanu, seveda vedno le, ker niso bili informirani.
V	zadnjem času pa so tudi njih misei preobrnili in prišli na pravo pot.
Ne smemo prezreti glavno. Ce ne bode nam zasiguran obstanek, je tudi ■ vprašanje, kdo bode skrbel za naše uslužbence. Ce se nas bode uničevalo, smo primorani ustaviti naše obrate. Tudi pred to okolnostjo svarimo vlado.
Vse to je pa potreba pojasniti našim konzumentom, da bodo uvideli v čem obstoji draginja, kdo je draginje kriv, ker danes imajo nas kot pijavke pred očmi. Ko bode konzument to uvidel kar bi že davno moral, se bode na naše mesto postavil in z nami za opravičene zahteve zavzel. — Ker ravno mi se borimo v prvi vrsti za konzumenta. Sami smo vendar ravno tako tudi konzumenti.
Zato zahtevamo od poslancev, da njih pasivno delovanje posebno glede Slovenije opustijo,	prično	voditi
skupno gospodarsko	politiko	in naj
se vsaj v gospodarskih vprašanjih zedinijo.
Ozira se naj na nasvete naših stanovskih organizacij in potem ne bode prišlo do take žalostnih dni, v katerih se ravno sedaj nahajamo.
Državnim voditeljem pa	svetu-
lujemo:	.	v
Ne prizanašajte ravno najveejemu stanu na številu z obdavčbami, porazdelite davčna bremena brez političnih kupčij vsestransko nepristransko jednako na vse pridobitne sloje, uredite davčni sistem za celo državo, imejte možgane tam koder jih rabite, ktedite z tujim, Vam zaupanim denarjem, delajte, kakor moramo delati mi, tedaj bodite uverjeni, da bodo stalna mezdna gibanja prenehala, prenehala bode tudi nezadovoljnost konzumentov in mas in vsakdo bode vzkliknil: red, mir in pravičnost je le v naši svobodni demokratični Jugoslaviji!
Pripomniti bi še bilo, da je bil nar. poslanec g- dr. Kukovec pri govoru, v katerem je pojasnil fin. politiko vlade, od strani nekaterih zborovalcev moten. — Konečno je imel besedo predsednik litijskega gremija trgovcev g. Hinko Lebinger, ter v svojem govoru le potrdil vse, kar se je dosedaj poročalo, in znova povdarjal, da se mora narediti vsem tem neznosnim razmeram temeljiti konec.
Vrhunec ogorčenja pa je dosegla brzojavka mariborskih trgovcev, s katero obveščajo, da je mariborska policija, da ne rečemo kršila našo svobodo s tem, da je ukazala odpreti yse trgovine.
Po teh stvarnih poročilih navedenih govornikov je shod soglasno in z viharnim odobravanjem sprejel sledeče
Resolucije
sprejete na protestnem zborovanju gospodarskih korporacij v Mestnem domu dne ii. aprila 1922 v navzočnosti delegatov vesh strokovnih organizacij v Sloveniji.
1. Protestiramo proti naknadni izpremembi zakona o davku na vojne dobičke potom določb zakona o dvanajstinah za mesece marc in april
1922	in proti vpeljavi davka na vojne dobičke sedaj po treh letih naknadno zu leto 1920. Višilia tega davka ogroža obstoj naše trgovine in indstrije, ki je itak izpostavljena najrazličnejšim neprilikam. Zahtevamo, da se ta davek ukine.
2. Protestiramo, da se naše državno gospodarstvo neprestano upravlja z dvanajstinami in zahtevamo od parlamenta in vlade, da takoj preide k rednemu državnemu budžetu, da so izboljša naš ugled pred zunanjim svetom, dvigne vrednost našega denarja in kar je najglavneje, poda možnost, da se uredi razumen in pravičen davčni sistem.
3. Zahtevamo čimprejšnje izjedna-čenje različnih davčnih sistemov, ki obstojajo v naši državi in reformo davkov na ta način, da se izgradi sistem direktnih davkov potom enakomerne porazdelitve javnih bremen na vse gospodarske sloje po njih davčni moči. Protestiramo pa proti sedanji praksi, ko se največji del davkov vali na trgovski in industrijski stan, medtem, ko drugi stanovi, posebno poljedelci, sorazmerno nezadostno prispevajo k pokritju drž. izdatkov.
4. Kot začasno remeduro pred izgraditvijo enotnega davčnega sistema zahtevamo, da se davčne lestvice pri različnih obstoječih davkih prila-gode dejanskim življenjskim in gospodarskim razmeram, da se upošteva dejanski eksistenčni minimum in razvrednostitev denarja, ter preuredi davčna stopinja tako, da bo breme direktnih davkov, ki pripadajo na glavo prebivalstva, v vseh pokrajinah države enako.
5. Zahtevamo odpravo plačarine, ki je preostanek bivšega Avstrijskega davčnega sistema, ki v drugih pokrajiaah države ne obstoja in ki
v	končnem efektu zadene vendar le delodajalca, ki mora tudi za plačevanje davka solidarno z delojemalcem jamčiti.
G. Zahtevamo preureditev davka na poslovni promet na ta način, da se bo plačeval v znamkah za vsak izstavljen trgovski račun in prodajo.
7. Odklanjamo zakon o pobijanju draginje, ki ni zmožen olajšati vedno naraščajočo draginjo, marveč se omejuje na šikaniranje nadrobne prodaje v trgovinah. Glavni val trgovine je izvala neusmerjena trgovinska politika, ki nadmerno forsira izvoz in pri padcu valute ni varovala interesov domačega konsumenta s tem, da bi regulirala izvoz najvažnejših živilnih 'predmetov s primernimi izvoznimi carinami. V notranjem prometu je blaga dovolj in je tudi konkurenca trgovcev in organiziranih konsumen-tov dovolj jaka, da regulira cene.
8. Protestiramo ponovno proti dajanju brezobrestnih posojil konzumnim zadrugam, kakor jih predvideva celo člen 29 vidovdanske ustave, ker izrabljajo te naprave v politične — strankarske namene in ustvarja tako podpiranje le nezdrave razmere in nereelno gospodarstvo. Protestiramo proti temu, da bi se jemalo v to svrho sredstva iz davčnih bremen, ki jih morajo plačevati pridobitni sloji.
9. Zahtevamo tajšnjo oživotvor-jenje pridobitnega sveta v zmislu čl. 44 Vidovdanske ustave, da bodo zastopniki pridobitnih slojev odločilno sodelovali pri odmerjenju naše gospodarske politike in izgradbe gospodarske in socijalne zakonodaje. Zahtevamo, da se da zastopnikom naših stanovskih korporacij priliko sodelovanja in uveljavljanja zahtev praktičnega gospodarskega življenja, kar bo nedvomno najbolj uplivalo in
pripomoglo k usmerjenju naše gospodarske politike.
10. Zahtevamo takojšnje ustanovitve pokrajinskih carinskih direkcij, ker se centralizacija v praksi ni obnesla.
11. Enako zahtevamo, da se obno-
vi	II. instanca v taksnih'zadevah pri delegacijah min. financ.
12. Narodna skupščina se poživlja, da izpopolni zakon o organizaciji železniškega ministrstva v tem zmislu, da se poleg sedaj obstoječega tarifnega odbora osnuje železniški svet za celo kraljevino in predstavnikov korporacij gospodarskih krogov, v katerem bi se proučavala sanacija naših prometnih razmer.
i'S. Dalje se naproša, da se izpopolni zakon o organizaciji finančnega ministrstva v toliko, da bi se osnoval namesto sedanjega carinskega sveta, v katerem so zastopani samo carinski uradniki, carinški svet iz predstavi-teljev krogov industrije, trgovine in obrti cele kraljevine in ki bi bil za reševanje carinskih sporov in zn oddajanje strokovnega mnenja v vprašanjih carinske politike merodajen.
14. Konečno se naproša, da so osnuje pri ministrstvu trg. in industrije industrijski sosvet, ki bi so bavil z vprašanji pospeševanja in zaščite naše mlade industrije.
Po razglasu le resolucije je predsednik g. Dragotin Hribar ob 12. uri 30 minut zaključil shod s trdnim prepričanjem, da bode to, tako krasno
uspelo zborovanje imelo tudi zaželjen uspeh.
Zaščita žigov.
Zadnje »Službene Novine« (štev.
09	z dne 28. marca 1922) prinašajo nov zakon o zaščiti industrijske svojine, ki nadomesti uredbo industrijske svojine z dne 15. 11. 1920, koja izgubi s tem svojo veljavo.
Ker si niso naši trgovci in obrtniki na jasnem, kako jim je ravnati bodisi z žigi, leoji so že vpisani pri trgovski in obrtni zbornici, bodisi z žigi, koje bi hoteli na novo vpisati in se tozadevno obračajo na najrazličnejše urade z vprašanji za pojasnila, hočemo v naslednjem podati vsebino določil novega zakona, ki se tiče zaščite žigov.
Tovarniški ali trgovski žigi so oni znaki, ki se uporabljajo v obliki žiga, pečata, vinjet, šifer, napisov, posebnih slik itd. za razlikovanje proizvodov ene industrije, obrti ali kmetijskega podjetja od drugih njim podobnih proizvodov v trgovskem prometu.
Zaščita žigov, ki so namenjeni za oznakovanje monopolskih predmetov se ne dovoljuje, ravnotako so tudi izključeni od registracije znaki blaga ali besede: 1. ki predstavljajo lik kraljev ali člana kraljevega doma,
2.	ki predstavljajo državni ali javen grb, 3. ki označujejo izključno samo kraj, čas in način izdelovanja blaga, potem vrsto blaga in njegov namen, kakor tudi njegovo ceno, količino in težo, 4. ki so udomačeni za oznakovanje izvestnih vrst blaga v prometu,
5.	ki so nemoralnega, ali drugače javnemu redu nasprotnega značaja; potem taki napisi in podatki, ki se ne ujemajo z dejanskim stanjem stvari, nego so napravljeni zato, da slepe. Žigi, ki predstavljajo lik kraljev ali članov kraljevega doma, državni ali javen grb ali odliko, se smejo registrirati samo, če se prej pokaže tozadevna dovolitev.
Žig, ki je sestavljen iz ene ali več besed, obsega ne samo uporabljanje žiga v registrirani obliki, ampak tudi njegovo uporabljanje v vsaki drugi obliki, v kateri se zaščiteni žig izraža v celoti ali deloma z drugimi pismenkami, drugimi barvami ali v drugi velikosti. Samo, ako predstavljajo te črke ali besede ime ali firmo druge osebe, se tej ne more zabraniti uporabe, tudi 'sme ta oseba imetniku takega žiga izpodbijati ali odvzeti pravico do njegovega uporabljanja, razen če ima imetnik žiga ravno isto ime ali firmo. Pravica žiga ne brani, da ne bi kdo drugi uporabljal istega žiga za oznakovanje drugih vrst blaga. Ena in ista oseba sme zaščtiti več
raznih žigov za isto vrsto blaga, a žig
za oznakovanje blaga se razprostira tudi na zavoje, omote, sode, zaboje za vkladanje tega blaga.
Pravica žiga je vezana na podjetje, postane z njegovim prestankom, sme se pa tudi prenesti na koga drugega s podjetjem vred. Novi imetnik mora prenesti žig na svoje ime, razen če nadaijuje podjetje z neizpreme-njeno firmo. Pravica žiga ni omejena, ampak traja, dokler se redno in pravočasno plačujejo pristojbine. Za prijavo žiga se mora takoj, ko se vloži prijava, piačati prijavna pristojbina 30 dinarjev, za vsako leto zaščite pa 25 dinarjev. Letne pristojbine se plačujejo v naprej naenkrat za več let ali od leta do leta, račun a je od dne vpisa v register. Pristojbna za prvo leto se mora polQŽiti, ko se prijavi žig; za naslednja leta pa se vplačuje pravočasno, preden preteče čas, za katerega je bila dotlej plačana. — Letna pristojbina se mora za osiaia leta položiti najkasneje v treh mesecih od roka, določenega za vplačilo; toiia v tem primeru se plača naknadna pristojbina 20 dinarjev. Listine o zaščiti žigov niso zavezane iiobeui posebni pristojbini.
Kdor si hoče pridobiti izključno pravico za uporabljanje izvrstnega 'žiga, ga mora prijaviti Upravi za zaščito industrjske svojine v Beogradu. Vložiti mora pismeno viogo neposredno ali po pošti. Vloga mora obsegati: 1. ime in priimek, poklic in bivališče prijavilca ali njegovega zastopnika; 2. označbo podjetja in vrste blaga, za katere se zahteva zaščita žiga; 3. označbo časa, za katerega se zahteva zaščita in soglasje, da se plača vse tiskarske stroške za oznano žiga. Tej prijavi se mora priložiti: 1. pooblastilo, če se zahteva po pooblaščencu, 2. žig v štirih istovetnih izvodih, 3. kliše žiga in dva njegova odtiska, 4. ako je žig namenjen za izdelke iz kovin, prstenin, stekla in temu podobnega, je priložiti še po dva vzorčna izvoda z udarjenim ali vtisnjenim žigom. Na prijavo je pritisniti prijavno in prvoletno pristojbino.
Vsakdo, ki uživa v katerem koli delu naše države pravico industrijske svojine oni dan, ko je stopila v veljavo uredba o zaščiti industrijske svojine z dne 15. novembua 1920 in hoče, da se mu ta pravica zaščiti še nadalje, mora prijaviti to pravico »Upravi za zaščito industrijske svojine« v Beogradu, najdalj« do 31. julija 1922. Ce se ta prijava v označenem roku ne vloži, prestane pravica zaščite. Žige, tki so bili do sedaj vpisani v registrih trgovske in obrtniške zbornice, je treba tedaj iznova prijaviti po gori navedenih predpisih. — Prosilcu se pa prizna prvenstvena pravica vpisa, če dokaže to svojo pravico do žiga z uradno poverjenim prepisom registra pristojnih oblastev, pri katerih je bil žig prej prijavljen in če pravočasno plača prijavno in letno pristojbino, ki je na vrsti. — Drugače pridobi prijavilec prvenstvene pravice (prioritete) za žig v trenutku, ko je vložena redna prijava. Od tega časa uživa prvenstvo napram vsakemu istovetnemu žigu, ki se prijavi pozneje. Ako ima prijava kaj nedostatkov in ako se ti pravočasno odpravijo, se sme prijava smatrati za redno vloženo v trenutku prve vložitve, ako ti odpravljeni ne-dostatki niso izpremenili bistva žiga. Če pa so ti pravočasno odpravljeni nedostatki naknadno izpremenili bistvo žiga, se smatra žig za redno prijavljenega ob času, ko so se odpravili ti nedostatki, ter uživa prvenstveno pravico od tega časa, — Žigi, ki so dosedaj veljali samo v nekaterih delih kraljevine, katerih zaščita pa sc razširja na vse ozemlje kraljevine, ne morejo kršiti pridobljenih pravic drugih oseb v onih delih, kjer doslej niso bili zaščiteni;
Pravica žiga prestane: 1. če se imetnik odreče tej pravici, 2. če se letna ali naknadna pristojbina ne plača pravočasno; 3. ob sporu, ko postane odlobča uprave o prestanku žiga izvršna. V primeru 1. prestane pravica žiga dan potem, ko uprava prtijme vlogo o odreki; v primeru točka 2 prvi dan potem, ko poteče
poslednje leto, za katero je bila pristojbina plačana; v tretjem primeru, pa oni dan, ko postane odločba uprave izvršna, imetnik, ki je izgubil po teh določilih pravico žiga, sme vnovič zahtevati njegovo zaščito za isto ali za drugo vrsto blaga. Druge osebe pa smejo prav takšen ali podoben znak zaščititi kot žig za isto vrsto blaga še le po preteku dveh let, odkar je žig prestal veljati, ako ni prejšnji imetnik že med tem časom dobil vnovič zaščite. Ako ni znak primeren za žig, ako je njegova zaščita izključena (lik kraljev ali člana kraljevskega doma), ako je žig podoben drugemu, ki je bil za isto vrsto blaga prej registriran, ako novi žig ima ali predstavlja lik katerekoli osebe, ki ni v to dovolila, smejo prizadele osebe zahtevati, da se zaščita žiga uniči. Če se pravica žiga uniči, velja to za nazaj, tako da se smatra, da te pravice sploh nikoli ni bilo.
Uprava vodi poseben register žigov, ki vsebuje vse podatke glede žiga in imetnika žiga. Vpogled v register, popise in nariske, ki se hranijo v posebnem arhivu, kakor tudi prepisovanje in kopiranje se dovoljuje vsakomur. Na zahtevo daje Uprava tudi izpiske registrov, ki se vodijo pri njej. '
Fran Zelenik:
iz žitne trgovine.
(Nadaljevanje.)
>Bradstreet«-statistika izhaja isto-tako redno kot zgoraj omenjeno poročilo, ima pa veliko višje številke, ki pa niso tako zanesljive kot številke »visible supplies«, ker slonijo bolj na cenitvah, kot na uradnih podatkih. »Bradstreet« - statistika vsebuje številke vidnih zalog ne samo Združenih držav ampak tudi Kanade z Manitobo vred.
Angleški strokovni časopisi in tudi nemški prinašajo poročila o : plavajočih« množinah, kakor tudi poročila o vidnih svetovnih zalogah.
Združene države priobčujejo tudi poročila o nevidnih zalogah 1. marca in 1. julija pri severoameriških far-merjih. Seveda so to le cenitve, ali vendar so te številke važna podlaga kalkulacijam o obsegu porabe, oziroma koliko stare zaloge je še v rokah proizvajalca.
Tedenska argentinska poročila navajajo množine vkrcane pešnice in koruze iz La-Plata za evropska in iz-venevropska tržišča. Poročilo tudi navaja vidne zaloge v elevatorjih, povprečne tedenske cene, plovnino in tendenco. Podatki o vidnih zalogah v elevatorjih pa so malopomembni, ker velikih elevatorjev ni in je tedaj vidna zaloga majhna.
Pred vojno je ogrsko poljedelsko ministrstvo priobčevalo redna poročila ne samo o stanju setvij in žetve v Ogrski ampak vseh držav celega sveta. Potrebne podatke iz tujine so mu dajali konzulati.
V	Rimu obstoji mednarodno poljedelski zavod, ki izdaja precej točna poročila. Ta zavod seveda še ne pozna Jugoslavije.
Avstrijsko poljedelsko ministrstvo je izdajalo tedensko poročilo jako izčrpno poročilo iz vseh strani sveta za razno tržno blago.
Tudi Nemčija je imela svoje Wochenberichte« in .Deutscher Beerbohm«.
Naša Jugoslavija bo tudi morala posvetiti mnogo pažnje taki informacijski službi, v kateri bodo morali sodelovati z vso resnostjo naši konzulati in naše agencije.
b) Notiranje cen.
Amerika: Union v cts za bsh (60 Ib), komza 56.Ib, moka 1 barel — 88.904 kg. — Kanada v dolarjih za imperialbushel — San Francisco v centweight (112 angl. funtov). — Buenos Aires: v pesos za 100 kg.
Avstralija: v sh in d za 1 quarter.
Belgija: v frc za 100 kg.
Francoska: v frc za 100 kg.
•Holandska: v fl. za last.
Liverpool: v sh in d za 1 cental = 100 lbs.
London: \ sh in d za 1 quarter.
Nemčija: Berlin: v markah za 1 tono, moko v markah za 100 kg brutto. Na drugih nemških tržiščih v markah za tono ali za 100 kg. V Južni Nemčiji tudi v markah za 50 kg (sedaj notirajo cene v markah za 1 kg), iiumunija: v lejih za 100 kg. Rusija: v rubljih za pud. V žitni trgovini se računa pud z 16.25 kg.
O.pomba: v Nemčiji, Češkoslovaški, Jugoslaviji itd., tedaj v deželah s slabo valuto označujejo sedaj cene v valuti dežele za 1 kg.
c J Mere in teže.
Avoirdupois(avdp) — l angl. tuni
—	glej pfund.
Barel, 1 barel moke, Amerika (190 lb = 88.904 kg.
Bushel (VVinchester bushel, mera za zrnje v Ameriki) — 35.238 1; (iui-perial bushel, votla mera za zrnje v Angliji) = 36.348 1; y žitni trgovini pa se računa bushel z 36.35.
Amerikanska žitna trgovina pa računa 1 bushel zrnja tako: pšenica 60 lb — 27.22 kg; rž in koruza 56 ib ==■ 25.40 kg; oves 32 Ib = 14.51 kg; ječmen 48 lb == 21.77 kg. Berkovic (utežna mera v Rusiji) = 10 pudov = 163.8 kg.
Cental (angleško) =	100 angl.
funtov.
Charge (žitna mera v Marseille) 160 L
Cwt. = Hundredweight.
Četverik (ruska mera) --'26.2377 1. Četvrt (ruska mera) — 209.902 1. Galona (votla mera, Amerika, 8 bushel — 4.405 1.
Galona (votla mera, Angleška 8 bushel) 4.544 1.
Hundredweigt (cvvt) a 112 angl. funtov (teža v Angleški) 50.802 kg.
Korzec (poljska mera za zrnje) =■ 128 1 = ca. 100 kg.
Last (Holandska) teža za pšenico 2400 kg, rž 2100 kg, ječmen 2000 kg, oves 1500 kg.
Lb = pound (glej pfund, Angleška) 453.593 g.
Liter, votla mera — 1 cdm. Malter (mera za zrnje v Švici) — 150 1.
Oka (utežna mera v Grčiji) =-1280 q.
Pfund (Nemčija, Francija itd.) = 500 g; (Rusija) = 409.512 g; (Angleška in Amerika — lb) — 453.593 g.
Pud (utežna mera v Rusiji) — 16.38 kg.
(Opomba: v žitni trgovini je pud = 16.25 kg).
q = kvlntal = stot, glej stot. Quarter (votla mera, Angleška) ali Imperial ž 8 bushel = 290.78 1. Na borzi v Londonu pomeni:
1	quarter	z	480	lb	=	217.824	kg;
1	quarter	z	492	lb	=	223.267	kg;
1	quarter	z	496	lb	=	224.982	kg;
1	quarter	z	500	lb	=	226.896	kg;
1	quarter	z	504	lb	=	228.710	kg.
Na ti borzi velja:
1 quarter z 500 lb za pšenico iz Kalifornije, Oregon, VVashington in Čile.
1 quarter z 496 lb za pšenico iz Severne Rusije (Petrograd).
1 quarter z 492 lb za indijsko, perzijsko in južnorusko pšenico.
1	quju‘ter z 480 lb za avstralsko, amerikansko ozimino in jarino, La Plata in podonavsko pšenico.
Za koruzo se računa quarter 480 in 496 lb;
za rž se računa quarter 480, 472, 464, 456 lb;
za oves se računa quarter 336, 320, 304 lb;
za ječmen se računa quarter 448, 436, 416, 400 lb.
Quintal = q = stot (glej stot). Registertona (prostorninska mera za ladje vseh narodov) 2.832 m'*.
Sack (v Nemčiji moke, zrnja) = 100 kg; (v Aigliji 280 lb) = 127 kg.
Schepel (mera za zrnje v Nizozemski) — 10 1.
Stot = q = kvintal = 100 kg. Ton (teža v Angleški in Združ. drž.) = 1016.047 kg.
Tona (teža pri nas, Nemčiji, Angliji, Franciji itd.) = 1000 kg.
Troypfund (utežna mera, Holandska) = 492.2 g.
Wispel (množinska mera v Nemčiji) = 1000 kg.
Gospodarski pregled Cehoslovaske.
(iz poročila trg. agenc. SHS v Pragi.)
(jNudttijomuje.;
Sladkorna industrija. Od 221 sladkornih tovarn bivše Avstrije pripade 181) na Oelioslovaško. Vse te tovarne ao predelale za 94.523.000u q sladkorne pese in so iz lega producirale za X4.747.912 q sladkorja. Ta produkcija sladkorja znaša 17,92 odstotni del celokupne svetovne sladkorne produkcije. 1'otenitakein zavzema Cenosiovaška kar se tiče sladkornega proizvodstva drugo mesto, to je, ona sledi Nemčiji, ki je pred vojno producirala 27.OUU.UOO q. Sladkorna kampanja 1918/1919 je znašala 6.351.000 q sirovega sladkorja v vrednoti 2,385.000.000 K. Od tega je Cehoslovaška izvozilaCekoslovaška izvozila 2.639.U0U q v vrednosti 1.571.42ti.OUU kron, a kampanja 1919/1920 je znašala 4.888.249 q. Produkcijo v letu 1921 in 1921 se ceni ua 7.157.257 q sladkorja. Mi dvoma, da je sladkor najglavuejši izvozni predmet Cetioslovaške. Da so olajša izvoz, je eehoslovaška vlada organizirala sladkorni monopol, družbo z o. j. pou kontrolo ministrstva financ, ki edino sme prodajati sladkor v inozemstvo.
Industrija piva. Pred vojno se je v 140 tovarnah slada predelalo 3by tisoč ton ječmena in proizvodilo 23U tisoč V>n slada, od kojega se je 40.000 oddalo pivovarnam, a ostatek v znesku 190JX)0 ton se je izvozil. Leta 1019 so te tovarne proizvodiie 75.000 ton, od kojih se je 70.000 toui izvozilo, in to večinoma v Italijo, Nemčijo in Švico. Pivovarn je 676, ki so pred vojno producirale 13,000.000 hi piva. Njih konsum slada znaša 190.000 ton, ječmena 208.000 ton, a hmelja 2860 ton. Število zaposlenih delavcev znaša 20.000. Izvozilo se je pa 1,250.000 hektolitrov piva.
Produkcija 1919/1920 je znašala 6,784.130 hi. Najvažnejša je meščanska pivovarna v. Pilzni, koja producira 1,000.000 hi letno.
80 % hmeljarjev bivše Avstrije pripade Čehoslovaški. Ti so pridelali 7io—7» celokupne svetovne žetve hmelja. Od tega so konsumirale če-hoslovaške tovarne 40 %, a ostanek se je izvozil. Izvoz hmelja so posredovali dunajski in norimberški trgovci, ki si zagotovijo ves hmelj, potreben za celo sezono. Po vojni se Cehoslovaška trudi, da bi se emanci-pirala od tujih posrednikov, ter prodaja hmelj neposredno Zedinjenim državam, a osobito južni Ameriki, ki je kupovala češki hmelj vedno le potom nemških posredovalcev. Toda trgovina z Ameriko je zelo padla, in Angleška je danes največji kupec čehoslovaškega hmelja (v letu 1919/1920 se je izvozilo v Anglijo 89.848 q, v Francijo 13.808 q, v Italijo 12.736 q). Žetev v letu 1919 je znašala 90.000 q, a v 1919/1920 se je izvozilo 156.842 q. Žetev v letu 1920 je dosegla 130.000 q, od česar se more izvoziti okoli 80.000 q. Čeho-slovaška zavzema, kar se tiče svetovne produkcije hmelja drugo mesto, in to po Zedinjenih državah.
Tovarne za destilacijo alkohola. V kampanji 1918/1919 se je proizvodilo 310.000 hi, a 1919/1920 370.000 hektolitrov alkohola. Pred vojno je znašala letna produkcija pri zaposle-nju 14.000 delavcev 1,151.000 hi alkohola. Letna produkcija vina je znašala 600.000—800.000 hi in se je mnogo tudi izvažalo. Cehoslovaška ima tudi 128 tovarn škroba, 20 tovarn simpa in glikoze, 11 tovarn dek-strina in gumija. Proizvodilo se je 21 tisoč ton škroba, 19.500 ton simpa in glikoze, 8500 ton dekstrina, kar znaša vkupno 48.600 ton, od kojih se je 23.900 ton izvozilo. Ta industrija zaposluje okoli 2800 delavcev.
Lesna industrija. 32 % celega čehoslovaškega teritorija je gozd; to znaša' okoli 4,014.803 ha in po temu bi zavzemala Cehoslovaška, kar ?e tiče bogastva lesa, šesto mesto. V normalnih časih se je dobivalo 10,817.051 debel mehkega lesa, a 2 milijona trdega lesa. Okoli 650.010 debel mehkega lesa se uporablja za
rudarska podjetja; 30.000 debel za konstrukcijo telegrafskih in telefonskih drogov; 1,000.000 kubičnih metrov za fabrikacijo celuloze, tako, du se je ostatek 6,320.000 debel uporabljal za kurjavo, stavbarstvo, in zelo majhen del se je izvozil v sosednje države. Trdi les se uporablja za prage (500,000 debel). Trdega lesa nima Cehoslovaška mnogo, ter je primorana, da ga uvaža in to posebno iz Rusije, Jugoslavije in, iz Iztoka.
(Dalje prih.)
Izvoz in uvoz.
Prepoved izvoza živil. Da se odpo-inore pomanjkanju živil, in da se nabavi potrebno seme, je ministrstvo financ predložilo ministrskemu svetu > predlog za začasno prepoved izvoza živil.
Izvoz preprog iz Kitajske. Izvoz
preprog iz Kitajske je zadnje čase v dobi od 1918 do 1921 zelo narastel. lz Pekinga poročajo, da je znašal v letu celokupni izvoz 74.725 komadov preprog v vrednosti 1,424.237 kitajskih talarjev.
Uvoz kreme za čevlje v Argentini jo.
Letni uvoz creme za čiščenje obutvi v Buenos-Aires znaša približno 300 ton.
V	letu 1914 je znašal ves ta uvoz 357 ton in v letu 1919 341 ton. Ako vzamemo, da tehta 1 škatljica povprečno 200 gramov, tedaj je znašal ves uvoz 40.000 škatljic. Največje vprašanje je po nekaterih fabrikatih, ki imajo le malo dutia, koje se lahko ohrani po letu pri temperaturi 42 stopinj, pozimi pri 86 stopinj vročine.
Bolgarski izvoz. Bolgarska narodu« banka je sklenila, da poveča kredit izvoznih tvrdk z namenom, da olajša izvozno trgovino.
narodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
U velja vije* je trgovinske pogodbe z Nemčijo. Na mnogobrojna vprašanja interesentov glede uveljavljenja trgovske pogodbe z Nemčijo obvešča trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani vse in-teresirane kroge, da bo po sporočilu ministrstva trgovine in industrije stopila v veljavo trgovska pogodba z Nemčijo šele potem, ko bo pogodba tudi od strani Nemčije ratificirana in ko bo med obema vladama izmenjana nota o ratifikaciji pogodbe.
(ehoslovaško-grški trgovski dogovor. Te dni je odpotoval v Atene čehoslovaški poslanik Mečic, kojega glavna naloga bi bila, čim preje zaključiti trgov ski dogovor med državama. Dogovor predvideva največje ugodnosti pri uvozu in izvozu gotovega blaga. Tako hoče Cehoslovaška uvoziti v Grško: sladkor, čokolado, vsake vrste papir, steklo, emajlirano posodo, tekstilno blago, klobuke, čevlje, stroje, kemikalije itd., medtem ko hoče izvoziti: tobak, fige, rozine, vino, olivno olje, smolo itd.
Fraucoska trgovina leta 1921. Stasti-čni podatki o francoski trgovini ugotavljajo, da je znašal uvoz v Francijo lata 1921 23.548,473.000 frankov ali 26 milijard 356,424.000 frankov manj nego leta 1920. Izvoz znaša približno 21 milijard 553,101.000 frankov ali 5.841,887.000 manj nego v prošlem letu. Iz teh številk ni vsled večjih ali manjših oscilacij cen mogoče ugotoviti, ali se je izvoz in uvo/. pomnožil ali ne. Ako primerjamo Številke težine, pridemo do rezultata, da se je leta 1921 uvozilo 37,073.686 ton ali 12.558 ton manj nego v prejšnjem letu. Kar se tiče izvoza, je pa ta narastel na 1,600.125 ton ali 3,146.000 več nego v preteklem letu. Razvidno^ pa je, da je francoska trgovina svojo mizerijo že preživela in da se je izvoz znatno poboljšal. Zanimiv je osobito porast izvoza, ki je znašal januarja že samo 1 milijon 882 618 ton, a ki je decembra narastel na 2,192.320 ton.
Belgijska zunanja trgovina. Iz belgij-sltfega uradnega biltena posnamemo sledeče podatke o belgijski zunanji trgovini. Vrednost uvoza in izvoza, kakor tudi uvozni saldo so znašali v letih
1920	in 1921 sledeče: 1920 uvoz 12.788.6, izvoz 87.002.5, uvozni saldo znaša potemtakem 4086.1; uvoz 1921 10.054.6, izvoz 7147.3, uvozni saldo tedaj 2907.3.
Teža uvoženih predmetov je znašala v letu 1920 15,226.709 ton in v letu 1921 ! 7,511.863 ton, znižala se je tedaj za . ,285.154 ton. Teža izvoženih predmetov je pa znašala v letu 1920 10,556.854 ton, v letu 1921 17,160.355 ton.
Tobačna produkcija v Bolgariji. Tobačni pridelek je bil v Bolgariji v letu 1921 sledeči:	okraj	Petrič 308,702.423
kg, okraj Kardčali 2.452,146.736 kg, okraj Vama 160.128 kg, okraj Timovo 54,222.684 kg, okraj Vidin 1,061.560 kg, okraj Haskovo 2,233.018 kg, okraj Nev-rokop 665.241 kg, okr. Sofija 15,408.400 kg, okraj Plevna 77,159.390 kg, okraj D. Pazarčik 1,111.756 kg, celokupno 7 milijard 77,864.193 kg. Iz okrajev Plovdiv, Dupnica, Vrača, Šumen, Burgas, Ru-ščuk, Kistendil in Stara Zagora ni še podatkov.
Industrija.
Nori solni rudniki t Bosni. V Bosni, edini naši pokrajini (izvzemši nekega pomorskega kraja, kjer se dobiva sol potom izpranja morske vode) nahajamo naravni solni rudnik, in to v okolici Tuzle. Letna pridobitev soli bi znašala približno 4400 vagonov, kar znači eno četrtino naše potrebe soli. Bilo bi zelo umestno in dobrodošlo, če bi zamogli ta proizvod početvoriti( kar bi se lahko zgodilo le pri dobrem financiranju podjetja), ter bi tako zamogli celo našo potrebo soli kriti doma.
Elektrika v službi poljedelstva. V Italiji se je ustanovila anonimna družba za obdelovanje zemlje z električnimi stroji. Prvi poskus te vrste se izvršuje v pokrajini Emiliji in sicer s prav dobrimi uspehi. Do sedaj so se postavili v obratovanje električni plugi, ki lahko orjejo 50 cm globoko in so posebne važnosti za obdelovanje rižnega polja, ki mora ležati pod vodo. Do sedaj se je uporablja-
lo	za to človeško delo, kar je pa za človeško zdravje zelo škodljivo. Z uporabo električnih strojev se doseže prihranek 30—40 odstotkov na stroških.
Svetovna sladkorna produkcija. Angleški listi objavljajo sledeče statistične podatke o sladkorni produkciji iz sladkorne pese za leto 1920-21: sladkor iz pese:
	1919/20	1920/21	1921/22
	ton	ton	ton
Nemčija:	739.548	1,152.900	1,330.000
čehoslov.:	493.881	705.919	585.000
Holandija	238.692	316.402	335.000
Prancija:	154.444	305.041	285.0G0
Belgija	146.918	242.589	280.000
Druge drž.	: 820.785	996.414	1,097.500
Evropa	2,594.166	3,718.325	3,912.500
Zedinj. drž.	: 652,957	969.419	990.000
Kanada	16500	34.600	23.000
Skupaj	3,263.623	4,723.344	4,925.000
flittoriztntji 11,893.943		11,785.860	15,725.000
Skupaj	15,157.565	16,509.204	20,650.000
Nov tkalni stroj. Kakor čujemo, so v ^est-Ridingu iznašli nov stroj za tkanje blaga. Tkanje na tem stroju velja 4 krat manj, kakor tkanje na dosedaj običajnih strojih. Trdi se, da bo veljala obleka, tkana na tem stroju 50 frankov, dočim stane ista obleka danes 500 frankov.
Petrolejska industrija v Uumuniji.
V	Rumuniji so se. ustanovili s pomočjo francoskega kapitala dve novi družbi za eksploatacijo petrolejskih vrelcev. Večja teh dveh družb imenom »Gallia« ima osnovnega ‘ kapitala v znesku
1,250.000	frankov; druga »Trgovska družba za petrolej« ima 1 milijon levov osnovne glavnice.
Nemška kino - industrija. V Eber-leldu se je ustanovila družba, koje na men je zgraditi veliko tovarno za izdelovanje nepregorljivih filmov. Izdelovanje se bo izvrševalo na podlagi najnovejše zgradbe, ki bo za kino-industrijo velike važnosti.
Obrt.
»Obrtni Vestnika Izšla je štev. 7, .•Obrtnega 'Vestnika«, ki vsebuje: 1. Oklic vsem obrtnim zadrugam na Kranjskem. 2. Nočejo nas razumeti. 3. Obrtniški naraščaj. 4. Odgoja in omika obrtno-industrijskega naraščaja. Nadalje vsebuje list zanimive dopise, kakor: tmto-tapetništvo itd., ter potrebna navodila ter oglase za obrtnike.
Denarstvo.
Promet denarja » čehoetovaSki. V
zadnjem tednu marca se je /manjjSal
promet denarja v čehoslovaški pod 10 milijard in to za 196.7 milijonov, ter /naša 9958 milijonov. Vzrok temu je znižanje cene življenskih potrebščin in delno odplačilo državnega dolga.
Razdelitev zadolžnic Avstro-Ogrske banke. Založnice Avstro-ogrske banke se bodo razdelile sledeče:	Madžarska
dobi 95 milijonov, Poljska 25, Jugoslavija 18.5, Čehoslovaška 16, Avstrija
3,	Italija 0.1. Založnice bodo izplačane v avstrijski veljavi..
Izkaz madžarskega norčanega auvo-da. Madžarski novčani zavod objavlja pregled stanja dne 7. marca t. 1.: Država je vzela pri zavodu kreditov v znesku 500 milijonov kron; vrnilo se pa je na privatnih eskomptnih posojilih 303.8 milijonov kron. Promet novčanic se je tedaj dvignil za 145 milijonov kron in je dosegel vsoto 26.9 milijard kron.
Promet.
Prometne vzpoatave. Sprejemanje
praznih cistern, ki so namenjene za polnjenje v postajo Boryslav, je zopet dovoljeno. V postaji Parkan-Nana (prej Parkany-Nana) so reekspedicije prepovedane. Za postaje Hegyeshalom je dovoljeno sprejemati pošiljke pragov, ako so naslovljeni na postajnega načelnika v Hegyeshalem.
Spalni vozovi. Pisarna VVagons-Uts, Ljubljana, Dunajska cesta 31. tel. 106, nam javlja: Ljubljana—Trst—Milan— Pariz S. O. E. odhod ob 16.30. — Ljubljana— Beograd—Bukarešt S. O. E. odhod ob 6.17. — Ljubljana—Beograd, br-zovlak odhod ob 15.56. — Ljubljana--Trst D brzovlak odhod ob 0.42. — Ljubljana—Dunaj D brzovlak odhod ob 0.40. Ljubljana -Zagreb—Beograd, iz Zagreba drž. kol. odhod ob 20.30. — Istotam se dobijo tudi železniške karte v predprodaji.
Železniški zastoj. Avstrijske železnice so pozvale naše ministrstvo saobra-čaja, da odstrani 7000 ton poljedelskih strojev, koji so došli iz Nemčije na račun reparacije. Ti vagoni stoje sedaj po postajah južno Gradca, ker naše železniške oblasti niso v stanu, da jih radi prenapolnjenih tirov in pomanjkanja strojev, prevzamejo.
Zračni promet Pariz-Bukarešta. Zračni promet med Parizom in Bukarešto črez Budapešto bo začel začetkom meseca maja t. 1. Cene za prevoz so se določile na sledeče vsote: Pariz-Buka-rpšta 1200 frankov ; Dunaj-BukareŠta -710 frankov; Praga-Bukarešta 840 frankov, Budapešta-Bukarešta 610 frankov.
Lokomotive za Rumunijo. Glasom rumunskih časnikov, je Nemčija sporočila rumunski vladi, da je 276 lokomotiv, katere je naročila rumunska vlada pri neki nemški tvrdki za 445,000.000 mark že izgotovljene in da čakajo predaje.
Promet med Italijo in Francijo. Na
podlagi novega sporazuma, sklenjenega, sklenjenega med Italijo in Francijo se izdajajo na potne liste izdane državljanom tih dveh držav, posebna potna viza, veljavna za eno leto. Na podlagi teh vizov je tekom enega leta dovolje-nv prehajati iz ene države v drugo, ne da bi bile kake druge formalnosti za to potrebne.. Kedaj se bodo pri nas uvedle enake lahkote? —
Promet z Bolgarijo. Z Bolgarijo oziroma preko Bolgrije ne obstoja do danes še direktni železniški promet, tako da se mora vse blago na jugoslovensko-bolgarski meji v Caribrodu natovoriti v bolgarske vagone. Več časopisov je v zadnjem času prineslo vest, da je bil vpeljan v Caribrodu mednarodni tranzitni promet, toda to ne odgovarja popolnoma resnici. Sicer je res, da pasi-rajo tuji z inozemskim blagom natovorjeni vagoni obmejno postajo Caribrod in vozijo od tam do določene postaje v Bolgariji, toda to le na pismeno prošnjo lastnikov, proti plačilu najemnine za vagon v znesku 6 francoskih frankov na dan, računajoč od dneva, ko se prekorači meja do vrnitve na jugoslovansko progo. Iznosi v frankih se vplačajo v levih po dnevnem kurzu.
Pošta za Rusijo. Ministrstvo za pošte in brzojav pripravlja v sporazumu * ministrstvom notranjih del načrt za vzpostavitev poštnega prometa med našo državo in sovjetsko Rusijo. Ko bodo določeni vsi predpogoji direktnega poštnega prometa, in ko se bo osobito organizirala cenzura, se bo takoj uradno določilo dan. kdaj #t* bo začelo redovi to
funkeijoniranje pošte, prejem iu odpošiljanje pisem, paketov in brzojavov, ua-rnenjenih za sovjetsko Rusijo.
In a pisalne stroje
THE REX CG., UUBUANA..
(sriM,
Romunska Izvozna carina za žito in
petrolej. V zadnji seji ministrskega sveta se je sklenilo, da je odslej plačati izvozno carino za Žito in petrolej v zlatu. Ako se pa žito in petrolej izvažata v države, ki imajo zdravo valuto, se sme izvozno carino plačati tudi v valuti dotič-ae države. Pri izvozu teh dveh predtne-!ov v Nemčijo, Avstrijo, Bolgarijo, Madžarsko, Poljsko in Ilusijo — tako se vsaj glasi uradno poročilo — se plačajo pristojbine v lejih po tečaju, katerega bo določila mesečno generalna direkcija carin. Ta odredba stopi v veljavo z dne 1. aprilom t. 1.
----
Naznanila trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani.
Dobava gumijevih obročev za kamione in vlažilnih verig. Uprava državnih monopolov v Beogradu razpisuje na dan 29. aprila t. 1. ob 11. uri dopoldne v pisarni upravnika državnih monopolov v Beogradu ofertalno licitacijo glede dobave gumijevih obročev za kamione ter vlačilnih verig. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava avtomobila. Podžupanstvo torontalsko-tamiške županije v Velikem Bečkereku poziva interesente, da vlože najkasneje do 10. aprila t. 1. pyi njem ponudbe za dobavo avtomobila. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava drv. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici razpisuje na dan 29. aprila t. 1. ustmeno ofertalno licitacijo za dobavo 4000 sago nov drv. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava, prodaja.
Prodaja krp od vreč, stekla od razbitih steklenic ter zabojev. Intendant-sko slagalište Dravske divizijske oblasti v Ljubljani prodalo bo dne 20. aprila t. 1. ob 11. uri dopoldne na javni licitaciji v slagalištu okoli 20.000 kg krp od vreč, 25.000 kg stekla od pobitih steklenic in okoli 4000 zabojev od raznih mesnih konzerv, rib, biskvita in čaja. Interesenti naj predložijo po predpisu kolkovane pismene in ustmene ponudbe upravi intendantskog slagališta do omenjenega časa. Pogoji in navedeni predmeti so na vpogled dnevno v Intendant-skem slagalištu Moste pri Ljubljani.
Trgovski register.
Vpisi v trgovski register. Vpisale so se nastopne firme: v Ljubljani: Mlakar & Kranjc, trgovina s špecerijskim, galanterijskim in kolonijalnim blagom na drobno in prodaja sadja, zelenjave, piva in pokalic v Ljubljani; »Svetla«, d. d. za žarnice in elektrotehniko v Ljubljani; srbohrvatsko: »Svetla«, d. d. za žarulje i elektrotehniku u Ljubljani; nemško: »Svetla«, A.-G. fiir Gltlhlam-pen und Elektrotechnik in Ljubljana. Trgovska banka, d. d. v Ljubljani. V Ljutomeru: Obrtna banka v Ljubljani, podružnica v Ljutomeru. Sedež glavnega zavoda: Ljubljana. V Mostah pri Žirovnici: Brata Triplat, izdelovanje suk-na in trgovina z njim, Moste pri Žirovnici.
Posredovalnica za delo.
Izkaz posredovalnice sloven. trgov, drnštva »Merkur« t Ljubljani. Sprejme se: 4 knjigovodje, 4 kontoriste, 1 poslovodja. 2 potnika, 2 skladiščnika, 4 pomočnike mešane stroke, 4 pomočnike Železninske stroke, 1 pomočnik manu-fakturne stroke, .1 pomočnik špecerijske stroke, 6 kontoristinj, 16 prodajalk, 10 učencev, l učenka -- Službe Lšče: 5 knjigovodij, 6 kontoristov, 2 poslovodja.
2	potnika, 6 skladiščnikov, W pomočni-
kov mešane stroke, 1 pomočnik manu fakturne stroke, 4. pomočniki špecerijske stroke, 41 kontoristinj, 9 blagajničark, 35 prodajalk, 16 učencev in 15 učenk. — Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva brezplačno, /a druge pa proti mali odškodnini. Og. trgovce prosimo, da se pri nastavljanju trgovskega in drugega osobja vedno (K)služujejo naše posredovalnice, ki bo skušala željam kar najnatančnejše ustreči.
Razno.
Amerika sa našo industrijo. Večja banka v Kaliforniji je sklenila, da sodeluje s svojimi kapitali pri razvoju industrijskih podjetij v naši državi. Za ta namen stavi dotična banka na razpolago vsoto v iznosu dvajset milijonov dolarjev. S kapitalom, kojega je že dala na razpolago inženirju g. Vasi Nastiču v znesku dveh milijonov dolarjev, se bo zgradilo v Zemunu moderen mlin, ki bo delal v glavnem samo za izvoz. V kombinaciji so tudi še neke druge industrije.
Carinski posrednik Kosta M. Ivanovič obvešča s tem, da je prenesel svojo pisarno v prostore Medn. trg. sped. i sklad. del. družbe »Orient«, podružnica Ljubljana, Sodna ulica št. 3, tel. 463. —' Prima u delo: deklariranje blaga za račun stranaka reklamacije po svima carinskim kazenskim zadevama, kao i restringiranje pogrešno naplačenih carinskih dažbina.
Francoske emisije na Angleškem. Francosko posojilo, koje je emitirne železniška družba Pariš - Mediterranee v Angliji, je imelo briljantni uspeh. — Govori se, da bodo v kratkem izvršili enake operacije v celokupnem znesku 12 milijonov funtov šterlingov udi družbe »Orleans«, »Nidi«, »Pas-deCalais«.
Uriihki sporazum. Avstrija, Italija in Čehoslovaška so dne 27. marca t. 1. položite ratifikacijske listine Graškega sporazuma (ki se tiče lahkot glede potovanja iz ene v drugo imenovanih držav, kakor tudi ukinjenja večine forma-litet pri potnih listih), sklenjen dne 27. januarja 1922 v Gradcu, v dunajskem zveznem ministrstvu zunanjih del. S tem je stopil ta sporazum med kontra-henti z dne 27. marca t. 1. v veljavo.
Kriza v Nemčiji. Prinašamo nekaj številk, ki pričajo o porastu gospodarske mizerije na Nemškem. Zlati agio, ki je znašal, v začetku (3. avgusta 1919) 240 odstotkov in v začetku 1921 990 odstotkov, se je povišal do 20. oktobra
1921	na 1999 odstotkov in do 23. novembra 1921 na 3900 odstotkov. Cirkulacija bankovcev, ki je znašala 1914. 1. 4 milijarde, 1918 22 milijard, 1919 35.7 milijard, 1920 68.805 milijard, je narasla v letu 1921 na 113.639,464.000. Metalna rezerva državne banke, ki je znašala 1913 2282 milijonov (od tega 2262 miL zlata) mark, je padla v letu 1921 na 1107 milijonov mark (od tega v zlatu 995.4). Posledica tega je bila, da so začele cene za živila rapidno rasti. Ako pogledamo indeksne številke »Reichs-amta«, najdemo za leto 1921 sledeče številke: januar 944, februar 901, niarc 901, april 804, maj 880, junij 896, julij 963* avgust 1045, september 1062, oktober 1146, november 1397. Cena za kruh je n. pr. izza 16. februarja porast« Ja za 75 odstotkov. Pšenica, ki se je prodajala januarja 1921 po 155 mark kvintal, se je prodajala koncem leta po 750 mark in tako so se v splošnem vse
cene šestkrat povečale.
kontrolne trakove, Sekovne zvitke, barvo Itd. dobavlja ANTON RAVHEKAR, Ljubljana,
Pred škofijo 20. Glavna tal. pridatkov NRJt
Trtno poročilo.
Volna. Ne«york: loko 13.40 (18.40), marc 18.09, (18.07), april 18, (17.95), maj 17.97 (17.90), junij 17.66 (17.59), julij 17.36 (17.28), avgust 17.26 (17.18).
New-Orleans: loko 16.75 (16.75).
Liverpool: loke U, marc 10.54, april 10.45, maj 10.40, junij 10.32, julij 10-27, avgust 10.16. — Egi p taka volna: marc 17, maj 17.20, julij 1750.
Bremen: 125.50 mark po kg-
Berlin: baker elektrolit. 8668, baker rafinirani 7875—7975, za maj 7775 7825, surovi cink 3025—3075, reinelted cink v ploščah 2575—2625, aluminij 12200, aluminij v žici ali vlečeni 12400, kositar . Banka-Straits-Austral 18200 —/ 18400, kositar tal. 17700—17800, čisti nikelj 18500—18700, antimon regulus 2300—2900, srebro 4825 do 4875.
Borza.
Zagreb, devize: Berlin 107—113.50, Milan 1065-1680, London 1438-1453, ček 1435—1440, Newyork 323—324.50, ček 322-323.50, Pariz 2900—2975, Praga 615—623, Švica 6150—6300,' Dunaj 4.35—4.45, Budimpešta 39.50—40, Varšava 9.50—10. Valute: dolar 319—320, avstr, krone 4.50—4.60, 20 K v zlatu 1000, funti 1420, franki 2750, marke 115 do 117, leji 235—240, švic. franki 6200, lire 1650-1655.
Jadranska banka 1100—1150. Ljubljanska kreditna banka 945.
Slov. eskomptna banka 650.
Ljublj. strojne tovarne 840.
Beograd, devize: London 362.50 do
363.50,	Pariz 740, Newyork 81—82, Ženeva 1570, Milan 418—420, Praga .155, Berlin 29.25—29.50, Dunaj 1.115—1.125, Bukarešta 61—62, Budimpešta 9.75 do 10.25. Valute: lire 412—414, drahme 310, leji 60—60.50, češke krone 155 do 156, avstr, krone 1.45.
Curih, devize: Berlin 1.64, Newyork 5.15, London 22.57, Pariz 46.67, Milan 26.90, Praga 9.72, Budimpešta 0.60, Zagreb 1.57, Varšava 0.13, Dunaj 0.06, žigosane 0.07.
vl|*
mi! za (
uaeluje
Tovorno lesenih žehliev
Ivan Seunis ml.
Točen pod Šmarno goro pri LManL
1500 hrastov
lepib ravnih, brez kit in grl*, se proda iz skupnega posestva soposestnikov iz Crnomelj-Krupa in je komaj 2 km oddaljeno od kolodvora. Prodaja se vrši potom ofertov pro kub. m, olerte je poslati do 1. maja t. 1. v roke gospodarskega odseka v Črnomlju; na pozneje dospele olerte se ne bo oziralo.
Dne 2. maja ob 2. uri pop. se bode vršila ob enem javna drašba v pisarni mestne občine Črnomelj za iste hraste. Po končani dražbi se od-pro olerti in odda sečnja hrastov najvišjemu ponudniku — naj si bo že potom olert ali potom javne dražbe.
Pogoji se lahko vpogledajo pri gospodarskem odboru ozir. istega načelniku Josipu Fabjanu v Crnom-
~	Odbor.
Manufaktur na trgovina
na drobno in debelo
J. KOSTEVC
Ljubljana, Sv. Petra c. 4
priporoča veliko zalogo manufak turnega blaga po znižanih cenah
preproge
srbske domače ročne industrije
po ugodni' ceni. V zalogi so še velikost 45-45, 43/110,64/136, 67/194, 102/15K. 134/134. 136/204, 170/246, 210/274 235/300, 272/304,
Na drobno!
j i
Na debelo I
Vse vrste usnja: boks, ševro, č*rni in barvani, prodaja trgovin«, usnja
J. MARCHIOTTI, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta štev. 30.
Tovorni ovtomoM
BBaBBBBgg11!1 ■1 ■ I".?1 lil"«1!! f■ "ff1'11 IWl">l.'lfTfrgW!!ta,.tt.l.. 4'
znamka »Waf« 35 H. P. 3. t /. popolnoma novo gumi pnevmatiko
se takoj proda.
Naslov v upravništvu »Trgovskega lista«.
KORANU
/
asbestni skri&j	za	pokrivanje	streh
~=~~ najboljše sredstvo sedanjosti.
KORANIT je neomejeno trpežen KOR ANIT tehta na 1 m* samo 12 kg.
KORANIT ne odzebe in je nepremočljiv.
KORANIT sa rie lomi in ne trga, je elastičen.
KORANIT je popolnoma siguren proti ognju.
KORANITA vihar ne more odtrgati.
KORANIT-strehe ni treba popravljati.
KORANIT -streha je najcenejša, zato ker je KORANIT -streha najbolj trpežna.
Vse pojasnila daje in proračune pošlje:
Fran Hočevar, Gorenjsko.
Glavni zastopnik koranita >a Slovenijo.
Tel. št. 261 in 413. - Brzojavni naslov: „Banka“, Ljubljana.
Delnlikn glinico 50,080.000 K. - - Rezervni zakladi 45.000.000 K.
ZELj-u-Tolja-r^stea. kreditna TosczilcsL
LJUBLJANA, Stritarjeva ulica 2. se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
f
Podružnice: Split, Trst. Sarajevo. Gorica. Celit Bartbsr. Ploj, Brežice.
Prodaja srečke razredne loterije.
Jadransko banka - Beograd
Delniška glavnica: Din 30,000.000*—. Rezerve: Din 15,000.000*-.
Podružnice:
Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jeisa, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb.
Naslov za brzojave; Jadranska.
Afiliirani zavod:
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortland Street	New	York	Ctty.
/WV	\
\	V
,' Veletrgovina
> A. Šarabon <
y v Ljubljani	C
\	priporoča
^ špecerijsko blago
^ raznovrstno tsanju \	moko
^ In delelna pridelke ^ / raznovrstno rudninsko ^
\ 22,	vodo,	f
/ U*ta» prnitarna xm kavo \ \	In	mlin n dišavo	/
/	< oloktrlCnlm obratom- \
Ni	Ceniki na ra.poiapo.	/
\S\S\S\S\S\S\s
$
^cibbddi±ii±ibi±ibd±ii±^
OFIC1JELNI ŠPEDITERJI »LJUBLJANSKEGA VELIKEGA SEMNJA14
*
*
Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Rakek, Trst, Wlen. Raznovrstne špedicije.
BALKAN
Reekspedlcije. - Preselitve s pohištvenimi vozovi. . Zacarl-nanja, carinska agentura.
j.	 i	d.	d.	za	mednarodne	transporte.	i__—-------    j.
jJ^PPPPPPRP(CV5PPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPP»^PPPPV¥Y^PPPPPPPPPPPP4
t astnik: Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Lista.« — Glavni urednik: Robert Blenk. — Odgovorni urednik: Pranjo Zebal. — Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubi lani