GLASILO OBČINE LUKOVICA Junij 2003, letnik 5, številka 6 Seja občinskega sveta Sprejet je proračun za letos Na 6. redni seji, ki je potekala 12. junija 2003, je Občinski svet Občine Lukovica obravnaval in sprejel dve izredno pomembni odločitvi za delo občine, to sta proračun za letošnje leto in prostorski plan Občine Lukovica. Proračun zajema poleg vseh financiranj, ki jih občina mora zagotoviti v skladu z zakonom, tudi nadaljevanje vseh investicij, začetih v preteklem letu. Zato je proračun tudi nekoliko manjši, vendar pa bodo kljub temu vsi proračunski porabniki dobili dovolj sredstev za svoje delo. Priprava proračuna nobeno leto ni bila enostavna in je zahtevala mnogo iznajdljivosti, popuščanja in usklajevanj med posameznimi postavkami in njihovimi porabniki; letošnje leto pa je bilo to delo še težje in odgovornejše, saj je sredstev za investicije vse manj, zagotoviti pa je potrebno vsaj najnujnejše za vsakogar. Torej je jasno, da vsi porabniki niso zadovoljni, ravno tako kot tudi v preteklosti niso bile izpolnjene vse želje. Zal so potrebe in želje vselej večje od realnih možnosti občine, zato je župan skupaj z Odborom za finance, ki mu predseduje Tomaž Andrejka, izredno težko uskladil vse prihodke in odhodke, pri tem pa upošteval in dal prednost investicijam, ki jih je potrebno dokončati. Zupan kot predlagatelj in izvrševalec proračuna bo v naslednji številki glasila podrobneje predstavil vsebino proračuna, vključno z obrazložitvijo nekaterih postavk. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin planskih aktov Občine Lukovica (dopolnitev 1999) ali kratko prostorski plan je sprejet. Končno, bi lahko rekli. Nadaljevanje na 4. strani Knjižnica Domžale Ljubljanska 1230 Domžale Ob dnevu državnosti V zrelem poletju kresnega dne se je pred dvanajstimi leti v spletu srečnih zgodovinskih okoliščin rodila samostojna država Slovenija. Po mnogih preizkušnjah, ki jih v dnevno spreminjajočih se političnih in zgodovinskih razmerah občutimo vsi državljani, zori Slovenija za enakopravno sogovornico v svetovnih povezavah, kjer bomo svojo številčno in geografsko majhnost nadomestili z duhovno močjo, s kulturo in kvaliteto. Vse to ustvarjalno razvijajmo v svoji osnovni državni enoti, občini. S temi željami vam, spoštovane občanke in občani, voščim in čestitam za največji slovenski državni praznik, dan državnosti, 25. junij! Naj bodo živi ognji kresovanja izraz zavednega slovenstva in ljubezni do domovine! Vaš župan Matej Kotnik Pet let Godhe Lukovica Iz nič so se postavili na lastne noge Vsoboto, 24. maja, je godba na samostojnem koncertu predstavila svoje petletne dosežke. Dobro uro trajajoča prireditev se je začela s koračnicama Po dunajski cesti in VVeekend, ki je sploh prva naučena ter zaigrana skladba Godbe Lukovica. Sledila je Štruclova Mala suita v treh delih (Koračnica, Valček in Polka) in še valček Pri Lidušku. Sledil je oddih za godbenike in slavnostni govor župana občine Mateja Kotnika, sicer tudi člana godbe, ki je precej časa igral pri Godbi Domžale. Spomnil se je, kako so izgledali prvi koraki ustanovitve, njenega odbora in prvega pohoda po inšrtumente v Kamnik. Sedaj orkester deluje na višjem nivoju, je številčnejši in ima obleke, da tudi lepo izgleda. Za nove izzive je pred godbo še veliko časa in prišla bo tudi 100-letnica ter z njo tradicija glasbe v našo dolino. Omenil je tudi dejavnost godbe in njen pomen za otroke, saj združuje veliko otrok in jih s tem rešuje pasti, ki jih skriva cesta. "To je godba, ki ima prihodnost," seje glasila res iskrena misel gospoda Kotnika, "ki druži posameznike z velikim entuziazmom in željo." Spomnil se je tudi kapelnika, ki je začel iz nič, se lotil tega projekta in uspel, kar je zlata vredno. Govor v čast Godbi Lukovica pa je zaključil s Prešernovim verzom "Bog vas živi". Nato je sledil govor Kamila Domitroviča, predsednika godbe, ki je v največji meri predstavil zgodovino preteklih petih let. Nadaljevanje na 10. strani Svečanost v središču Lukovice Foto: djd AKTUALNO Rofe Spoštovane bralke, spoštovani bralci! Rojstni dan je vedno priložnost za lepa medsebojna voščila in dobre želje: "Bodi zdrava, domovina, mili moj slovenski kraj", je zapisal pesnik pred davnimi časi, ko je svojo domovino globoko čutil v sebi, o svoji državi pa je le tiho sanjal. Danes je preteklo dvanajst let naše države. Dvanajsto leto si jo prizadevamo urediti po vzorcu, ki bi bil bolj demokratičen in bi odpravil nekatere nedorečenosti, zlasti zakaj pravičnost ne dobi veljave. Osebno me to zelo moti, zato se ob vsakoletnem mejniku slovenske samostojnosti srečam z enako mislijo ob prazniku. Vsem pa ob tej priložnosti v imenu našega uredništva že kar uvodoma iskreno voščim. Tudi naša mlada občina je v vseh teh letih dosegla lepe uspehe in lepo napredovala. Bodimo ji hvaležni. Prizadevanja bivšega in sedanjega župana v dobro občanom, kolikor je to na lokalni ravni največ mogoče, je pač treba priznati. Ker je to čas pred počitnicami, pred odhodom na dopust, si le vzemite čas in prelistajte Rokovnjača, morda boste izvedeli informacijo, ki vas bo posebej zanimala. Najbolj odmevna novica pa je gotovo sprejetje proračuna, ki so ga svetniki 12. junija potrdili po burni razpravi. Mesec junij je vsekakor zelo pomemben v koledarskem letu. Slovo od šolskih klopi, ki ga doživijo vsako leto šolarji, in še veliko več o šolstvu vas bo razveselilo. Malo manj pa sprememba glede prevoza šolarjev v naslednjem šolskem letu, kajti kot je bilo načrtovano, se z dokončanjem varnih poti uredijo omejitve prevoza šolskih otrok. Vzgoja je gotovo zelo pomembna, zato previdno na cesti! Avgusta in septembra nas čakata kar dva velika dogodka, apimondija - svetovni kongres čebelarjev in občinski praznik, zato se bomo potrudili in vam posredovali pomembne informacije v zvezi z dogodkoma v avgustovski številki Rokovnjača. Rokovnjač bo na vaše domove zopet prispel konec avgusta, zato prispevke na disketi ali po elektronski pošti pošljite na naše uredništvo najkasneje do 11. avgusta. Kjer koli že boste, lepo se imejte! Do takrat pa na svidenje. (6 Marta Lavrič Tomšič, urednica Avgusta bo izšel bilten Občine Lukovica Občinska uprava Občine Lukovica prosi vsa društva in organizacije, ki delujejo na njenem območju na področju kulture, turizma, športa in rekreacije, da za potrebe izdelave biltena Občine Lukovica, ki bo izšel v mesecu avgustu 2003 ob svetovnem kongresu čebelarjev - Apimondii 2003, občinski upravi dostavi kratek opis društva oziroma organizacije (kontaktno osebo, telefonsko številko, E-mail naslov, spletno stran) ter čim več fotografij, ki kažejo aktivnosti društva oziroma organizacije. Kontaktna oseba: gdč. Katka Mav, Občina Lukovica, Šentvid pri Lukovici 16 (I. nadstropje), tel.: 72-96-318, E-mail: katka.mav(«'lukovica.si. <&> Občinska uprava Obvestilo o zamenjavi vodovodne cevi Na podlagi Uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Blagovica - Šentjakob (Ur. list RS, št. 46/96) je bila dogovorjena zamenjava glavne vodovodne cevi, ki povezuje naselje Lukovica pri Domžalah z naseljema Šentvid pri Lukovici in Prevoje pri Šentvidu. Investitor izgradnje avtoceste, DARS - Družba za avtoceste Republike Slovenije je že naročil lokacijski projekt za zamenjavo teh cevi. Po pridobljenih služnostih od lastnikov zemljišč, po katerih vodovod poteka, se bo izdelal tudi projekt za gradbeno dovoljenje. Predvideni začetek izvedbe del je v jesenskem času letošnjega leta, zaključek dela pa spomladi leta 2004. Vse prizadete občane in občanke prosimo za sodelovanje ter strpnost zaradi začasnih delnih zapor cest ali vhodov do objektov. S skupnimi močmi se bo namreč lahko zgradil nov vodovod, ki bo nadomestil obstoječe azbestne cevi. Z izgradnjo novega vodovoda bo omogočena boljša oskrba s pitno vodo ter manj možnosti nastajanja nepredvidenih izpadov oskrbe z njo zaradi morebitnih napak na vodu. Prosimo za razumevanje! Občinska uprava Kmečke igre v Blagovici Vabimo vas na Kmečke igre v Blagovico 26. 7. 2003 s pričetkom ob 16. uri. Prijave ekip zbiramo do 13. 7. 2003 na tel.: 041 560-871. Po končanih igrah bo veselica. Igral bo ansambel Krila. Vabi vas Društvo podeželske mladine Blagovica Zahvala Godba Lukovica se ob peti obletnici zahvaljuje Občini Lukovica, njenemu županu Mateju Kotniku, godbam Kamnik, Domžale, Mengeš in Moravče, Turistično-olepševalnemu društvu Brdo-Lukovica in Gasilskemu društvu Lukovica, Čebelarskemu društvu Združenju ekoloških kmetov, Aktivu podeželskih žena, Konje-rejskemu društvu Lukovica in narodnim nošam ter vsem sponzorjem, donatorjem in podpornikom, ki so nam kakorkoli omogočili delovanje in izvedbo slavnostne prireditve. Hvala! Godba Lukovica, Naj živi država Slovenija! Spoštovane občanke in občani, čestitamo vam, da ste državljani te lepe države na sončni strani Alp. Čeprav nas novice v medijih vsak dan spominjajo, da resničnost ni tako lepa, kot so bile sanje, vam želimo, da ne bi izgubili vere v poštenje in delavnost slovenskega človeka. Želimo vam lepe počitnice! OO NSi. Lukovica N Si Nova Slovenija Krščanska u u tiska stranka AKTUALNO Zupanov uvodnik Sušna pomlad Suša, ki je nastopila zaradi visokih temperatur in dolgotrajnega pomanjkanja dežja, je že pripeljala do pomanjkanja vode v našem vodovodnem sistemu, pri čemer so se že aktivirali gasilci, ki dovažajo vodo v vodne zbiralnike in vodohrame. Kljub radijskim opozorilom in opominjanju opažamo, da se je poraba v času pomanjkanja dvignila skoraj za 50%, zalivate vrtove pere te avtomobile in celo dvorišča ... Očitno nekateri ne veste, kaj je odgovorno ravnanje in kljub temu da je voda draga, je za nekatere še prepečeni. Drugje opažam, da ljudje ponovno usposabljajo stare vodnjake in zajetja in to vodo uporabljajo za zalivanja vrtnin, pranje avtomobilov in tudi za napajanje živine. Tu bi jih veljalo posnemati in priporočam to vsem, ki so vam dani taki pogoji in to lahko storite. Prosim vas, varčujmo z vodo! Občinski svet je na 6. seji, 12. junija, obravnaval nekaj pomembnejših točk, ki bi jih rad na kratko omenil, glede na to da sledi v Rokovnjaču vsakokrat še poročilo o dogajanju na seji. Svetniki so sprejeli Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin planskih aktov Občine Lukovica - dopolnitev 1999, ali na kratko prostorski plan. Tako je zaključeno delo, ki se je vleklo od 99. leta. Rezultat tega novega prostorskega plana daje nekaterim zadovoljiv odgovor, drugim spet ne. Dejstvo je, da je ta zdaj veljavni plan, ki ga je pripravljal pred leti še prejšnji občinski svet, danes v nekaterih delih že neaktualen in da bo potrebno začeti z novo spremembo prostorskega plana oziroma prostorskega reda, s čimer je odločen nadaljevati Odbor za komunalne dejavnosti, prostorsko planiranje in okolje. Odbor je pripravil tudi predloge za ponovno usklajevanje tistih predlogov na pristojnih ministrstvih, ki so bili v zadnjem krogu zavrnjeni in jih je mogoče in smiselno obravnavati v postopkih, ki jih določa in omogoča zakon. Občinski svetniki so sprejeli tudi proračun Občine Lukovica, ki je, upam si trditi, najpomembnejši za delovanje vsake občine. Moje mnenje in mnenje sodelavcev v občinski upravi je, da vam bomo proračun v osnovnih orisih podali v naslednji številki Rokovnjača kot prilogo, da bi se lahko tako čim širše seznanili o delu občine in široki paleti porabnikov prora- čuna in seveda o izdatkih, ki jih večina občanov ne pozna in za katere menim, da je prav, da se z njimi seznanite, saj gre za transparentno delo in javne finance. Značilnost letošnjega proračuna je, da se prihodkovna stran zmanjšuje, o čemer, kot rečeno, bomo tudi številčno obširneje postregli v naslednjem Rokovnjaču, medtem ko so se nekateri "obvezni" porabniki proračuna občutno dvignili. Tako je občina v lanskem letu na primer za oskrbnino otrok v vrtcih prispevala 54.000.000 sit v letošnjem letu pa to znaša (z novim vrtcem na Prevojah) 100.000.000 sit, torej sto odstotno povečanje stoškov, kar je za našo občino kar veliko. Teh "obveznih" povečanj je še kar nekaj, a o tem več prihodnjič. Značilnost tega proračuna je tudi, da moramo poravnati dolg do investicij in drugih odhodkov v lanskem letu, kar znese 131.000.000 sit. Res je bilo sredstev na računih koncu leta 83.000.000 sit. Plačilnih obveznosti na dan 31. 12. 2002 pa smo imeli 112.000.000 sit. Večina svetnikov seje torej odločila, da podpre nadaljevanje investicij iz prejšnjega mandata in jih tudi zaključi, za kar menim, da je gospodarna in modra odločitev. Čudi pa me, da proračuna niso podprli prav tisti svetniki, ki so te investicije v preteklem mandatu peljali. Nerazumljivo mi je, ker ne vem, ali gre za golo nagajanje ali za popolno nerazumevanje vsega, če nekdo nadaljuje z dokančanjem investicij, kijih je drugi začel. Tu moram pohvaliti svetnike, ki so podprli proračun in so sprejeli dejstvo, da se poravnajo odprte postavke in nadaljuje z delom. V letošnjem letu skoraj ni novih investicij in s to težko resnico sem se moral spoprijeti, za kar meni ne večini svetnikov ni vseeno. Kot župan, in verjamem, da tako mislite tudi vi, pri-čakujem od svetnikov odgovorno delo. Opažam, da večinoma tako tudi je in svetniki zastopajo zadane cilje, od nekaterih pa to še pričakujem. Sprejetje proračuna pa je bil za nas tudi osnovni pogoj, da takoj pristopimo k pripravi proračuna za prihodnje leto. Avtocestna problematika se nadaljuje in Komisija za avtocesto spremlja dogajanja, obširneje vas bomo obvestili o dogajanju v naslednjih številkah, ko bo problematiko obravnaval tudi občinski svet. Naj povem samo, da je za datum odprtja avtoceste do Blagovice določen 30. 6. 03. Žal naj takrat ne bi odprli tudi izvoza v Lukovici, ker Dars še išče dovoljenja za cestninski postaji. Tu politiko kroji država in s tem nismo in ne moremo biti zadovoljni. Obiskal sem valeto naših osmih razredov Osnovne šole Janka Kersnika Brdo in moram pohvaliti naše osmošolce, ki so se izkazali na tolikih področjih in dosegali tako dobre uspehe. Na to smo lahko vsi skupaj ponosni. Zaželimo jim veliko uspeha in sreče v nadaljnjem šolanju in v iskanju življenjskih ciljev in sreče. Pohvaliti moram tudi učiteljski zbor skupaj z gospo ravnateljico, ki so pokazali, da s trdim in odločnim delom lahko dosežejo uspeh, kakršnemu smo bili priča. Prihaja poletje in čas dopustov in počitnic. Užijte ta čas in pazite nase, da se spet polni energije in zdravi vrnete v šole in službe. Vsi pa upajmo, da se bo vreme spremenilo in da bomo dočakali tako potreben dež, po katerem kliče izsušena zemlja. A Matej Kotnik, župan Svetniki so 12. junija pozno zvečer le potrdili proračun. Foto: Marta Lavrič Tomšič aktualno Rokovnjać Dan državnosti Na jasi pod Malo Lasno je bila 20. junija zvečer slavnostna proslava ob dnevu državnosti Republike Slovenije. V gozdu pod Malo Lasno je bil med osamosvojitveno vojno leta 1991 nameščen prvi učni center za slovenske vojake (takratne TO), ki je imel tajno oznako LOKVANJ. Občina Lukovica pa je prisluhnila željam OZVVS Domžale, sekciji Lukovica in postavila spominsko obeležje v obliki tetraedra (tankovske ovire). Ob igranju koračnice Godbe Lukovica je na prizorišče prikorakala častna četa 12. gardnega bataljona SV. Za njimi pa so veterani ZWS Domžale prinesli ob pomnik slovensko zastavo ter jo slavnostno izobesili ob petju slovenske himne MPZ Lipa. Zupan Občine Lukovica Matej Kotnik je pozdravil vse zbrane veterane ter številno občinstvo. Nato je povabil poveljnika Lokvanja, Martina Planka, stotnika 1. stopnje, da skupaj odkrijeta pomnik. O medvojnih dogodkih 1991 in o pomenu Lokvanja je zelo izčrpno in doživeto pripovedoval slavnostni govornik Martin Planko. Zahvalil se je Občini Lukovica in županu pri uresničevanju naših skupnih sanj in vsem prisotnim, ki so z obiskom potrdili pravilnost naših takratnih dejanj. Po kulturnem programu je sledila podelitev priznanj najmlajšim za literarna dela na temo Moja domovina, ki jih je podelil pred. ZWS Domžale Dominik Grmek. Na koncu je poveljujoči zbirnemu centru Lokvanja Janez Jarc - Zan, stotnik 1. stopnje, popeljal vse navzoče na takratno lokacijo Lokvanja in jim pripovedoval doživljaje in organiziranost prvega učnega centra. Vsi navzoči so bili povabljeni na pogostitev, kjer je stekla beseda med veterani in vsemi navzočimi. (Bolj obsežno bomo o tem dogodku poročali v naslednji številki Rokovnjača). /i in foto Danilo Kaetelic Svečana otvoritev spominskega obeležja LOKVANJ Mala Lama Nadaljevanje s 1. strani Sprejet je proračun za letos Res je od 1. 1999, koje občinski svet sprejel osnutek, preteklo kar nekaj časa in še več hude krvi, vendar pa je sprejem tega pomembnega akta, ki ureja naš prostor, odvisen od številnih soglasodajalcev, pristojnih za odločanje oziroma oblikovanje mnenj glede spremembe namembnosti prostora. Tudi tukaj, žal, ni bilo ugodeno vsem prosilcem in je tako še vedno kljub mnogim usklajevanjem negativnih še 30 predlogov prosilcev. Tako je bilo pozitivno rešenih vlog 65%, za ostale (negativne) pa je občinski svet sprejel sklep, da jih ponovno posreduje v usklajevanje z obveznimi izhodišči dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana RS. Vsem verjetno ne bo ugodeno, saj gre v nekaterih primerih za prosilce, ki imajo več negativnih mnenj soglasodajalcev (razpršena gradnja), večjo možnost pa imajo tisti, ki imajo negativno le eno mnenje. Preden bodo ti predlogi ponovno posredovani v usklajevanje, bo občina pozvala njihove vlagatelje, da se izjasnijo ali so še zainteresirani za spremembo namembnosti. Ker novo sprejeti prostorski plan ne predstavlja več identične slike našega prostora, saj seje v prostoru od 1. 1999, ko seje začel pripravljati, pa do danes marsikaj spremenilo, je predsednik Odbora za komunalne dejavnosti, prostorsko planiranje in okolje Lado Goričan na seji predlagal, da bi občina še v tem letu lahko začela s pripravami na nov postopek sprememb in dopolnitev prostorskega plana. Tudi ureditvena načrta območja BI in B2 Blagovica sta sprejeta, ravno tako po daljšem časovnem obdobju. Razlog za dolgotrajen postopek je predvsem prilagajanje spremembam gradnje avtoceste skozi Blagovico (sprememba trase - pobočna varianta), ki seje med tem spreminjala. Poleg omenjenih točk je občinski svet sprejel še sklep o soglasju za uvedbo postopka razlastitve nepremičnin v lasti fizičnih oseb v naselju Čeplje. Gre za dolgoletno oviranje lastnika poti oziroma onemogočanje dovoza do stanovanjskih hiš in vikendov, kljub temu da imajo nekateri v skladu z medsebojnimi pogodbami in vknjiženo služnostjo le-to pravico uporabljati. Ker gre tudi za oviranje pri odvozu komunalnih odpadkov ter dova-žanju potrebne pitne vode v času sušnih obdobij, je nedvomno izkazan velik javni interes za razlasitveni postopek. Le-tega bo uvedlo pristojno sodišče na predlog družbenega pravobranilca. V postopku bo odločeno, ali obstaja dovolj argumentov za dejansko razlastitev. Prebivalci, ki imajo po tej poti edini možni dovoz do svojih domov in so že vložili tožbo zoper lastnika, menijo, da v primeru gradnje javne infrastrukture, ki je nujna, ni več ovir za omenjeni postopek. Lastnik zemljišča ni pripravljen sodelovati, kljub temu pa bo imel v postopku možnost, da z občino sklene kupoprodajno pogodbo s plačilom odškodnine ali pa menjalno pogodbo (dodelitev drugega zemljišča). Sprejetje bil še sklep o začetku postopka priprave prostorskih sestavin planskih aktov Občine Lukovica v digitalni obliki, kar bo omogočilo boljši pregled namenske rabe prostora in večji nadzor nad spremembami namembnosti zemljišč ter večjo možnost pridobitve državnih subvencij, saj bo v bodoče Urad za prostorsko planiranje RS subvencioniral aktivnosti tistih občin, ki jim je cilj preoblikovanje veljavnih prostorskih sestavin planskih aktov v digitalni obliki. Zaradi večih pobud tako staršev kot OŠ Janka Kersnika Brdo (Svet staršev) je občinski svet podrobneje pregledal upravičenost opravljanja prevozov šoloobveznih otrok. Prevoze v celoti zagotavlja Občina Lukovica; zaradi gradnje avtoceste skozi našo dolino in resnično velike nevarnosti za šolarje je občina, kljub temu da k temu ni bila zavezana, zagotavljala prevoze vsem otrokom - tudi tistim, ki so od šole oddaljeni manj kot 4 km in njihova "šolska pot" ne predstavlja nevarne poti. Dejstvo je, daje v skladu z zakonom prevoz potrebno zagotoviti le za nevarne poti in za šolarje, ki imajo prebivališče oddaljeno od šole več kot 4 km. Ker se je oziroma se bo v šol. letu 2003/2004 varnost naših otrok precej izboljšala, saj bo avtocesta do Blagovice v celoti zgrajena, je občinski svet po daljši razpravi odločil, da bo v prihodnjem šolskem letu financiral samo prevoze, za katere to izrecno določa zakon, t.j. prevoze otrok, ki so od šole oddaljeni več kot 4 km in pa prevoze otrok 1. razreda devetletke. Sklep se s 1. septembrom še ne bo začel uresničevati, saj bo Komisija za varnost v cestnem prometu v prvem mesecu novega šolskega leta ponovno preučila upravičenost ukinitve vseh dodatnih voženj oziroma urnika voženj. Tako bodo prevozi 1. septembra potekali po ustaljenem redu. ■/' Mojca Stoschi,tzky Rokoimjač naš gost lurc Močilnikar, kapelnik lukoviške nodbc Neizmerno predan glasbi Delaven, vztrajen in potrpežljiv mož, ki zna prisluhniti težavam. Skromen v svojih besedah, a zato toliko večji v dejanjih. To je le peščica karakteristik našega tokratnega gosta in sogovornika kapelnika lukoviške godbe Jureta Močilnikarja iz Moravč. Večino svojega življenja je v veliki meri predan glasbi, o kateri bo tudi tekla beseda. Na slavnostnem koncertu ste prejeli srebrno Gallusovo značko za več kot 15 let aktivnega delovanja na področju kulture. Verjetno pa je teh let nekaj več? "Ja, res je. Igranje in sodelovanje v orkestru me spremlja že od leta 1981, ko sem pričel igrati pri domači godbi v Moravčah." Kdaj ste se prvič seznanili z notnim črtovjem? "Pri desetih letih, ko sem se začel učiti trobento pri Miru Capudru in kasneje pri gospodu Savniku. Kasneje, po odsluženem vojaškem roku, pa sem se vpisal na Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani in jo pri profesor Zuglju tudi uspešno zaključil." Nato ste v Glasbeni šoli Domžale začeli poučevati bodoče godbenike. Kako je prišlo do sodelovanja med vami? "Zagovarjam možnost šolanja v domačem kraju in po možnosti z domačimi ljudi. To ima velik pomen za razbremenitev staršev in za otroke, ki gredo lahko sami k pouku. V moravski godbi je takrat zavladala manjša kriza in pomanjkanje kadrov, zato smo v dogovoru z vodstvom Glasbene šole Domžale, potem ko je bilo že več let ustavljeno in prekinjeno delo v oddelku Moravče, na novo vzpostavili in ustanovili oddelek pihal in trobil. In tako seje leta 1991 začelo moje poučevanje bodočih godbenikov v Moravčah, ki ga nadaljujem še danes." Pot vas je zanesla v sosednjo dolino in lahko smo vas videli v vlogi strokovnega vodje novoustanovljene Godbe Lukovica. Kdo vas je pripeljal sem? "V Moravčah sem poučeval že šesto leto in v Glasbeni šoli Domžale so izrazili željo, da bi oddelek glasbene šole na Brdu razširili. Za razliko od moravskoga je tu oddelek vseskozi deloval, vendar je bila možnost šolanja omejena na teorijo in od inštrumentov le na klavir. Zato so na Brdu predvideli tudi oddelek za pihala in trobila. V dogovoru z ravnateljem glasbene šole sem tako Pred šestimi leti začel poučevati trobila v Lukovici. Sledili so že prvi pogovori s pred- stavniki lukoviške godbe, županom in predsednikom, ki sta me povabila na ustanovni sestanek, ki je bil novembra 1997. Takrat smo našteli kar 35 glasbenikov, ki že igrajo v Črnem grabnu in bi bili morebitni kandidati za članstvo v godbi. Ko smo objavili datum za prvo vajo, se jih je odzvalo šest, od tega so le trije (Matija, Božo in Kamilo) igrali že prej. Trije od petintridesetih!" Niste glede na slab odziv nič dvomili ali obupovali nad projektom? "Ne. Vedno se začne z enim, dvema ali pa tremi. Takšna je moja teorija. Težko je priti v nek kraj in pričakovati, da se bo okrog tebe takoj nabralo trideset ljudi. To tudi tu pri nas ni bilo pričakovati." S pravilno zastavljenim, trdim delom ste privabljali nove člane, jih izobraževali znotraj godbe in sadovi dela so se kmalu pokazali. Napredek je viden iz leta v leto. Kako ocenjujete preteklo petletno delo godbe? "Za vsakega, ki se malo spozna na to, je bilo narejenega ogromno, o tem ni dvoma. Nivo igranja je višji kot za pet let in mogoče smo se celo malo prehiteli. Predvsem zato, ker šolanje enega glasbenika v glasbeni šoli normalno traja najmanj tri do štiri leta. Šele nato lahko začne igrati v orkestru. Tu so izvzeti študenti in starejši, ki pa so bili zelo dovzetni in so se hitro učili. Vesel sem tudi, da so se javili starejši, kar je pospešilo naš razvoj in so lahko še hitreje začeli igrati v godbi. Tako sedaj noben javen nastop ni vprašljiv. Lahko nastopimo na vsaki prireditvi, kamor nas povabijo. Dokazi za to so naši novoletni koncerti in prvakar izvedeni koncert ob obletnici." Verjetno pohvale, ki ste jih deležni od kolegov, znancev in prijateljev, godijo? "Pohvale niso namenjene le meni, ampak predvsem mojim dvajsetim učencem, ki igrajo po različnih godbah in ostalim, ki delujejo pod mojo taktirko v Godbi Lukovica. Zato pohvale niso le moje, imeti moraš tudi drugo stran in tudi tisti, ki ga naučiš mora odigrati svoje ter prispevati k uspehu celotnega orkestra." Nadaljevati in stopnjevati kvaliteto pa bo nekoliko težje? "Godba je v teh letih zaživela in sedaj bo morala tudi živeti, saj je število članov že zelo blizu tistemu končnemu, nekje med trideset in petintrideset. Kar je več, bi bila že iluzija, ker 15 kilometrov stran deluje že druga godba, naslednjih 15 pa že tretja." Jure Močilnikar Dejavni pa niste le v glasbeni šoli, obeh godbah, ampak igrate tudi v zelo zanimivi glasbeni skupini? "Gre za skupino lesenih rogistov, ki je endinstvena v Evropi in morda celo v svetu. Leseni rogisti pa se imenujemo zato, ker so rogovi, na katere igramo, narejeni iz smrekovih, bukovih in hrastovih vej pa tudi iz njihovih korenin. Te inštrumente izdeluje Jože Setničar, ki je občasno pomagal tudi lukoviški godbi. Prednost naše rogistične skupine je v tem, da celotne inštrumente izdela in uglasi sam. Tako je iz prvotne štiriglasne nastala osemglasna zasedba. Osem glasov pomeni osem različnih rogov, kar pomeni razširitev obsega igranja na te inštrumente in lahko igraš več kot na lovske rogove. Zaigraš lahko alikvotne tone, to so višji toni, ki zvenijo hkrati z osnovnim. Različne dolžine rogov pomenijo različne alikvotne tone, ki sestavljajo melodijo. So pa ti rogovi vsi brez tipk." Inovativna zamisel, po kateri je verjetno veliko povpraševanje? "Glede na izvirnost in prodornost inštrumenta smo imeli že veliko nastopov. Kot najpomembneji je bil zaključek Etno festiva na Lentu, štiri televizijske oddaje oz. posnetki in igranje v dvorani 60 kilometrov iz Dunaja v St. Poltnu, v kraju, kjer so doma lovski rogovi. Tako je pred nami nastopil sedemdeset članski orkester rogov. Sledilo je še veliko nastopov tako doma kot tudi v tujini." Ko seštevamo vaše delo, od poučevanja v dveh oddelkih glasbene šole, igranja pri rogistih, vodeju lukoviške godbe pa do službe v tovarni Lek, verjetno dan hitro mine in prostega časa ni veliko? "Ja, saj ravno zato pa delam ponoči ... (smeh)"so bile ene zadnih besed najinega pogovora, kajti po godbeni vaji ga je že čakala služba. Dokaz več o njegovi marljivosti in upamo lahko, da bomo sadove njegovega dela lahko uživali tudi v prihodnje. /•Leon Andrejka 6 AKTUALNO Rokounjač Kompolje - Blagovica Kmalu odprt nov avtocestni odsek Pogodbeni rok za dograditev avtocestnega odseka Kompolje - Blagovica je oktobra letos, vendar pa si naročnik, to je DARS prizadeva, da bi preusmerili promet še pred glavno turistično sezono, kar bi zmanjšalo oziroma sprostilo zastoj na glavni cesti skozi Črni graben. Da bi o navedenih gradbenih delih lahko seznanili prebivalce občine Lukovica, smo zaprosili za pojasnila direktorja avtocestnega projekta 2 Blagovica - Šentjakob Aljošo Brusa, univ. dipl. ing. grad., ki si je kljub obilici dela v teh dneh, vzel čas in nam razložil kaj so zgradili do sedaj in kaj bodo v prihodnjih mesecih. Na novo zgrajeni odsek je dolg približno šest kilometrov. Vzporedno z gradnjo odseka so zgradili 36 premostitvenih objektov, ki obsegajo štiri nadvoze, enajst mostov, dva podhoda in devetnajst pre-pustov. Prestavili so 20 KV daljnovod, glavni vodovod, gradijo kolektor za odpadno vodo na omenjenem področju trase, prestavili so TK vode in plinovod oz. ga zaščitili. Po vsej dolžini odseka so regulirali strugo potoka Radomlje in njene pritoke. V Blagovici bodo vzporedno zgradili priključek na AC, ki bo zaradi omejenega prostora zamaknjen kilometer in pol, kajti širina AC je 26 metrov. Tudi na tem odseku jim jo je zagodel teren in že na začetku gradnje se je sprožil plaz na prvem od šestih težnostnih opornih zidov, kar je pogojevalo dodatne geološke in geomehanske raziskave. Na podlagi teh raziskav se je geološko geomehanski konzilij odločil za spremembo projektne izvedbe, in sicer z zidanimi pilotnimi stenami. Skladno z vsemi predpisi bo narejeno odvodnjavanje z avto ceste in bo speljano v zadrževalne bazene, ki imajo nameščene koalescentne lovilce olj, ki zadržujejo tudi najmanjše delce olja, preden odteče voda v odtoke. Izvajalci omenjenih del oziroma kot se uradno imenujejo Izvajalci združeni po sporazumu v skupnem nastopu so CP Ljubljana, CP Maribor in CP Novo mesto. Podizvajalci pa so SCT Ljubljana, in Primorje Ajdovščina. Izvedbo regulacije Radomlje je opravilo podjetje NIVO Celje, premostitvene objekte so gradili SCT s podizvajalci Primorje, Kraški zidar in GIZ Gradiš. Pred dokončno izgradjo odseka Kompolje Blagovica bo potekal promet od začasne cestninske postaje v Kompoljah v dolžini 600 metrov proti Trojanam po novem levem voznem pasu, pred Krašnjo pa bo preusmeritev po obeh voznih pasovih, priključek zamenja gornji ustroj po preusmeritvi prometa. V Blagovici bo ves promet preusmerjen na priključek Blagovica - vzhod, ki je že zgrajen tako, kot je predvideno v dokončni fazi - tu bo najprej zgrajen desni vozni pas do Ljubljane. Tudi tu bo promet še nekaj časa otežkočen, ker še ne bodo dokončani zidovi, ki ščitijo AC. In če ste ves čas branja nestrpno čakali, kje in kdaj bodo cestninske postaje, moram sedaj zapisati, da bodo. Na Komisija za AC na ogledu z ing. Aljošo Brusom (četrti z leve) na odseku bodoče. AC Kompolje. - Blagovica. priključku v Blagovici bo cestninska postaja do zgraditve AC odseka preko Trojan in sicer za smer proti Celju in za izvoz iz Celja v Blagovici. Plačevanje cestnine bo urejeno tako: če boste plačali cestnino v Blagovici in nadaljevali proti Ljubljani, vam je v Kompoljah seveda ne bo potrebno plačati ponovno in obratno. Seveda pa se boste še vedno lahko plačevanju izognili, če boste potovali po stari cesti. Zgrajen pa bo tudi polpri-ključek v Lukovici, zaenkrat samo v smeri proti Celju. Po vsej dolžini trase je pet večjih deviacij in dostopnih poti v skupni izmeri sedemnajst kilometrov. Glede na to da je bil samo nekaj dni kasneje sestanek Komisije za avtocesto, nadaljujem prispevek še s sklepi, stališči in ugotovitvami imenovane komisije. Komisija je najprej potrdila zapisnik zadnje seje in v nadaljevanju obravnavala oziroma prebrala informacijo o programu dela izgradnje AC za leto 2003. DARS skladno z razvojem ostalih cest pridobiva projektno dokumentacijo za priključke na AC za Žeje - Vodice, Mengeš - Žeje in Želodnik - Vodice za bodočo povezavo ceste z gorenjsko cesto. Iz prebranega pisma DARS-a Komisiji je razvidno, da v nekaterih določbah le-ta krši že sprejeta soglasja in določila tudi mednarodne pogodbe za ceste. DARS dosledno uveljavlja vse možnosti, da bi na zgrajenih odsekih pobiral cestnino. Tako so tudi priznali očitke komisije, da krčijo oprostitve plačila cestnine na mednarodno prevzete obveznosti, menda ne bodo oproščena plačila cestnine tudi intervencijska vozila. Omenjeni odlok pa je bil podlaga za pridobitev kreditov. Od 116 milijard, ki jih je pridobil, bo namenil za izgradnjo AC 76 milijard. Kljub večkratnim sestankom Janeza Miklavca, Tomaža Cerarja ter župana z odgovornimi na DDC 2 in DDC 5 glede nepopolnega izvajanja sprejetih in potrjenih nalog, DARS odreagira prepočasi ali sploh ne. Prošnja občine in komisije DARS-u in DDC-ju je bila tudi, da bi se do pričetka Apimondije konec poletja, kjer bo Lukovico obiskalo veliko tujih predstavnikov in turistov, ne pobirala cestnina, vendar temu niso ugodili. Tako je bilo na sestanku komisije zopet pojasnjeno, da RokOUnjClČ PODJETNIŠTVO IN TURIZEM plačilu cestnine ne bo ušel nihče, ne tisti, ki bo pripeljal iz ljubljanske smeri in ne tisti iz celjske smeri. V popolnosti tudi še niso izpeljani projekti popravil magistralne ceste, varnih pešpoti, priključek v Lukovici (polovičen bo), vodovodi. Nekatere nadomestne poti (Zabukovje) še niso dorečene, večen odgovor DARS-a je "asfalt bi dali, za zemljišča mora poskrbeti občina." Za KS Krašnjo, Žirovše in Podsmrečje je predlagan sestanek v začetku prihodnjega meseca, kjer se bodo prizadeti krajani sestali skupaj s komisijo in direktorjem DDC 2 ing. Brusom. Komisija je tudi predlagala DARS-u, da zadrževalnik Drtinjščica napolnijo in se odloči o soupravljanju - tudi ta sestanek bo drugega julija. Nekateri občani prosijo izvajalce, da jim izkopani material iz AC navozijo na njihova zemljišča, da bi jih tako izsušili. Komisija opozarja, da je za vsak tak poseg potrebno imeti lokacijsko informacijo, ki jo pridobijo na občini, potem ko si posebna komisija ogleda teren. Se vedno so odprta vprašanja asfaltne prevleke za cesto v Javorje, vodovod v Podmilju (menda sta potrebna še dva meseca), veliko je poškodovanih cest zaradi težkih tovornjakov, pešpot oz. kolesarska pot od Lukovice do Blagovice še ne more biti dokončana zaradi gradnje AC, obljubljeno pa je da bo. DDC Projekt 2, je zadolžen za odpravo črnih točk v Črnem grabnu-pripravlja se nova projektna dokumentacija, vendar pred septembrom dela ne bodo izvajana, ko se tudi zniči stara dokumentacija. Komisija tudi vztraja na nadaljnjem izvajanju moritoringa. Na komisijo, občino in DARS prihajajo pritožbe od posameznih krajanov in KS. Krajani Trojan in Učaka opozarjajo na prepočasno ukrepanje izboljšav oziroma sanacijo terena glede gradnje trojanskega predora. Pešpot od Podsmrečja do Blagovice tudi ni urejena, vendar odgovorni pravijo, da je najprej treba urediti vodovod. Posredovana je bila tudi izjava Grasseta, naj krajani Trojan podajo zahtevke za povrnitev nastale škode. Za prah in hrup v Blagovici in Petelinjeku, se bo potrebno obrniti na izvajalca Gradiš Maribor. Komisija za spremljanje in izgradnjo AC ima polne roke dela, se zelo trudi, o nadaljnjem poteku njenega dela vas bomo obveščali jeseni, ko bo občinsko glasilo Rokovnjač zopet med vami. ta m lotu Milena Bradač Srečanje v Gradišču 2003 Tudi letos za najboljšega kosca Vsakoletne veselice v Gradišču smo že kar vajeni in upam, da tudi vi, spoštovani bralci, že komaj čakate, da pridete med nas. rl\idi naši predniki so se radi družili. Ko so prišli skupaj, so bili srečni in prav zato, ker so bili ob druženju srečni, smo dobili lepo slovensko besedo srečanje. Tudi mi, Gradiščani, bi radi videli, da smo skupaj z vami obiskovalci srečni na naši veselici, zato smo jo poimenovali kar srečanje. Torej, naj vas povabim na prijetno tradicionalno srečanje z domačimi dobrotami in dobro kapljico, seveda, če bo dovolj sreče z vremenom. Suho Gradiško jezero privablja obiskovalce. Bojazni, da bi se utopili, pa ni! Foto: Marta Lavrič Tomšič Poudarek letošnjega srečanja je tekmovanje v košnji za najboljšega kosca v Občini Lukovica. Če res hočete postati občinski prvak v košnji, morate biti v Gradišču že ob 17. uri (informacije in prijave - 031 847 284). Do 19. ure, ko začne igrati ansambel Viharnik, bo košnje najbrž dovolj. V hladni senci Kovačevega vrta ob Mačkovem podu bo poskrbljeno za vse in kaj hitro bo ura 21, ko bo sledila razglasitev rezultatov ... Pričakujemo vas v soboto, 28. junija 2003, v prijazni vasici Gradišče pri Lukovici! 4i Marko Cerar Zanemarjen center Krašnje Opeka in ostali gradbeni material vztrajata v vasi že četrto leto. Foto: Boža Dragar 8 KMETIJSTVO IN EKOLOGIJA RokOUFljClČ Predstavitev in pokušina zakladov Črnega grabna Predstavitev je potekala v nedeljo, 25. maja, popoldne med praznovanjem 5. obletnice lukoviške godbe. Organizatorja predstavitve sta bila Kmetijsko-svetovalna služba - Tomaž Močnik ter Občina Lukovica, Odbor za gospodarstvo -Franci Bernot. Predstavljene zaklade na stojnicah je bilo moč tudi kupiti. Vabljeni in mimoidoči smo imeli kaj videti in tudi poizkusiti pri Furmanu v sobi ob kaminu. Tamkajšnji gostinci so se res potrudili, da so okusne domače dobrote postale očem še mikavnejše. Ponujene jedi so bile označene, s katere kmetije oziroma gospodinje prihajajo. Pogovor je nanesel tudi na to, kako zdrava je ta hrana. Lahko smo izbirali med ekološko, biodina-mično, integrirano in konvencionalno pridelanimi dobrotami. Predstavitev je bila prvi korak promocije hrane iz Črnega grabna. Potrebnih bo še veliko zloženk, kažipotov in dobre volje, da bodo te dobrote našli morebitni kupci, ki se dan za dnem vozijo skozi našo dolino. & in foto Marko Cerar Čas prve košnje je za nami Pred klancem navzdol je treba zavirati! V naših krajih kmetje navadno kosimo trikrat. Prva mrva ali seno, če je dobra letina, količinsko zaleže kot otava in otavič skupaj. Ce je seno zgodaj košeno, je krma energijsko in beljakovinsko izredno bogata. Ko je seno starejše, nekaj vrednosti izgubi, postane bolj voluminozno, kar pa je zopet priporočljivo za zdravje živali. Tako starejše košeno seno tudi dozori in se poseje. To pa se danes dogaja poredko. Majčeve iz Vrhovelj sem srečal, ko so peljali na široko naložen voz sena proti domu. Gospodar Miha pravi, da so ujeli pravo vreme za košnjo. Seno so po nekaj vročih dneh samo zgrabili in pobrali, ni ga bilo potrebno obračati. "Tudi na kupih gaje čez in čez prežgalo," še pove Miha in požene konje. /:> in foto Marko Cerar Odvajanje odpadnih voda v KS Prevoje Krajevna skupnost Prevoje je v sodelovanju z Občino Lukovica naročila izdelavo idejnega projekta za odvajanje tekalnih odpadnih voda. V skladu z Zakonom o varstvu okolja in podzakonskimi predpisi je potrebno, da se odpadne vode odvajajo po ceveh vse do čistilne naprave. Na območju občine Lukovica se bodo tako vse odpadne vode zbirale do centralne čistilne naprave (CČN) Lukovica v naselju Vrba. Za urejenost odvajanja odpadnih voda se bo tekalna kanalizacija izvedla ločeno. Svet KS Prevoje seje že seznanil z idejno rešitvijo te kanalizacije za naselja Šentvid pri Lukovici, Prevoje pri Šentvidu in Vrba. Predmet idejne rešitve so glavni kanalizacijski vodi brez hišnih priključkov. Svet KS je idejno rešitev uskladil s funkcijo delovanja kanalizacije, pridobivanja služnosti za izgradnjo kanalizacije ter po izvedbi za nadzorovanje kanalizacije tako, da bo čim manj prizadela zemljišča v lasti posameznih krajanov. V idejnem projektu so obstoječi vodi kanalizacije predvideni za potrebe meteorne kanalizacije, le del kanalizacije se bo ohranil in bo v tem delu delovala kot mešan sistem. Idejni projekt bo na ogled v prostorih sejne sobe KS Prevoje, Šentvid pri Lukovici 16, vsako sredo med 18. in 19. uro, in sicer od 23. julija do 1. oktobra 2003. V tem času bodo krajani lahko podali svoje pripombe in predloge, ki bodo glede na smiselnost upoštevani pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. O vseh nadaljnjih aktivnostih glede odvajanja odpadnih voda boste še obveščeni. & KS Prevoje Uveljavljanje klavne premije Obrazci za uveljavljanje posebne in klavne premije ter dodatnega plačila za govedo so na voljo na sedežu KSS v Lukovici! Roki za uveljavljanje zahtevkov: - za obdobje od 1. januarja do 30. junija: od 1. do 15. julija; - za obdobje od 1. julija do 30. septembra: od 1. do 15. oktobra; - za obdobje od 1. oktobra do 30. novembra: od 1. do 15. decembra; - za obdobje od 1. decembra do 31. decembra: od 1. do 15. januarja naslednjega leta, pri čemer se upoštevajo pogoji za pridobitev premij in višina premije, ki so veljali v predhodnem letu, v katerem je bil zakol oziroma izvoz živali izvršen. Vsi vlagatelji zahtevkov za podpore iz ukrepov Slovensko kmetij-sko-okoljskega programa (SKOP) morajo voditi evidence. Mape z evidenčnimi listi dobite na vseh enotah KSS. Tomaž Močnik u.d.i.a. HUBAT PETER s. HP COMMERC l£(?/4 OLJ/4 žnost plačila na obroke Dobeno 75,1234 Mengeš Telefon: 01 / 723 09 00 www.hp-commerce.si RokOUnjClČ KMETIJSTVO IN EKOLOGIJA Javni razpisi! Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja ter Javni sklad RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja sta objavila več javnih razpisov za dodeljevanje sredstev, namenjenih: - za programe podpor za prestrukturiranje in prenovo kmetijske proizvodnje (novogradnje in adaptacije gospodarskih poslopij, nakup kmetijske mehanizacije in kmetijskih zemljišč, investicije v predelavo medu, investicije za pridelavo vrtnin, ,..); - za dodeljevanje sredstev kot pomoč za nadomestilo škode po naravnih nesrečah; - za podporo stanovskemu in interesnemu združevanju (društva in združenja s področja kmetijstva); - za sofinanciranje urejanja pašnikov in nekatere druge ukrepe prostorskega urejanja podeželja. Vsi javni razpisi so skupaj z razpisno dokumentacijo objavljeni na spletni strani MKGP RS: www.sigov/mkgp. Informacije o razpisih dobite tudi na vseh enotah KSS. Tomaž Močnik, u.d.i.a. Obvestilo kmetom v zvezi z oprostitvijo plačila takse za obremenjevanje vode Na podlagi 3. člena Uredbe o taksi za obremenjevanje vode (Uradni list RS, št. 41/95, 44/95, 8/96, 124/00, 49/01) so kmetije oproščene plačila takse za odpadno vodo, ki nastaja v kmetijstvu. Pri oprostitvi takse po 3. členu navedene uredbe gre za ugotavljanje tistega dela uporabljene oz. onesnažene vode, ki jo mora izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode upoštevati pri izračunu višine takse. Izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode pri kmečkih gospodinjstvih je dolžan obračunati odpadno vodo, za katero uporabnik dokazuje, da se porabi v gospodinjstvu kot komunalna odpadna voda, za porabljeno vodo, za katero porabnik dokazuje, da se porabi v kmetijstvu, pa se taksa ne plačuje. Pisni vlogi, ki se vloži pri izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda (Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o., Savska 34, Domžale), za oprostitev plačila dela takse mora vložnik priložiti naslednje: 1. potrdilo o statusu kmeta ali Odločbo o priznanju statusa kmeta občana oz. priznanje pravne osebe kot kmetijske organizacije (potrdilo izda Upravna enota); 2. potrdilo o skupnem gospodinjstvu (potrdilo izda Upravna enota); 3. potrdilo o številu glav živine (potrdilo izda Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Služba za identifikacijo in registracijo); 4. potrdilo o obdelovalnih površinah (potrdilo izda Upravna enota); 5. izračun o razpolaganju z zadostnimi kmetijskimi površinami glede na število glav živine (v skladu z Uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla - (ULRS 68/1996 in 35/2001), (izda območna KSS, KGZS). Vloga je popolna takrat, ko prosilec posreduje vso zgoraj navedeno dokumentacijo. Posebno obvestilo ob izbruhu hruševega ožiga Bakterijski hrušev ožig ali ognjevka je nevarna karantenska bolezen rastlin. Ob nepravilnem ALI nestrokovnem ravnanju z okuženimi rastlinami obstaja velika nevarnost prenosa bolezni, zato je potrebno upoštevati naslednje higienske ukrepe: - Okuženih rastlin ali rastlin, za katere sumimo, da so okuženi, se ne smemo dotikati brez razloga. - Kadar pri delu z rastlinami opazimo sumljiva bolezenska znamenja okužbe, je potrebno delo z rastlinami takoj prekiniti ter razkužiti orodje in roke. - Kot razkužilo lahko uporabimo 10'7< raztopino varekine (1 del ,na 9 delov vode), s katero premažemo rane na drevesu in obrišemo orodje, kot so škarje in žage. Ker je varekina agresivna, se za razkuževanje rok in obutve lahko uporabi 7(Wf alkohol ali komercialna razkužila (pršilo INCIDIN LIQUID). - Okužbo je potrebno prijaviti na tel.: 01/478 9149 oziroma 041/354 405. Na mesto suma na NOVEM OBMOČJU bo prišel fitosanitarni inšpektor ali pooblaščeni strokovnjak, ki bo ob utemeljenem sumu odvzel vzorec za analizo. Koje žarišče uradno ugotovljeno, uprava za varstvo rastlin določi okuženo območje. Samo na uradno določenem okuženem območju smejo imetniki sami izvajati higienske ukrepe z radikalnim izrezovanjem in zažiganjem simptomatičnih vej pol do en meter pod okuženim delom. O takih higienskih ukrepih morajo obvestiti uradno službo na omenjeni številki. Če na okuženem območju opazimo simptome na občutljivih gozdnih rastlinah, je potrebno obvestiti Zavod za gozdove, ki bo izvedel vse potrebne ukrepe. Čebelarje obveščamo, da je prepovedano premeščati čebele z okuženega območja, če niso pred tem dva dni zaprte. Vsa sadjarska posestva v Sloveniji morajo TAKOJ pričeti s preventivnimi ukrepi: - oskrbeti se morajo s sredstvi za razkuževanje (varekina in alkohol) in - imeti visokotlačno parno napravo za pranje strojev in opreme za delo v sadovnjakih. - Takoj je potrebno prekiniti letno rez in - prilagoditi škropljenje na manjšo porabo vode z manj vetra. - Organizirati je potrebno zaposlene, da začno sistematično pregledovati nasade. - Vsako prvo odkritje na posestvu je treba SPOROČITI NA NAŠ TELEFON 01 478 9149 ali 041 354 405. - DOSLEDNO je potrebno UPOŠTEVATI HIGIENSKA NAVODILA, KI JIH JE IZDALA UPRAVA. Z NJIMI je potrebno SEZNANITI VSE ZAPOSLENE. (Obvestilo Uprave RS za varstvo rastlin in semenarslvoi OBVESTILO! 2. julija odpiramo novo lekarno na Viru. Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 14. do 18. ure Lekarna Vir Blanka Kos, mag. lanu. Čufarjeva 23. 1230 Domžale tel.: 724 45 82_ VLJUDNO VABLJENI! 10 KULTURA RokOl Pet let Godbe Lukovica - nadaljevanje s 1. strani Iz nič so se postavili na lastne noge Koncert je bil tudi priložnost oddolžiti se vsem, ki so godbi pomagali v preteklih letih, učiteljem in strokovnim sodelavcem, občini, županu občine, tako sedanjemu kot prejšnjemu, župniku za najem prostorov, ravnateljici osnovne šole in blagajničarki godbe. Prav tako so bila iz rok Pavla Pevca, vodje Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območne izpostave Domžale, podeljena srebrna in bronasta Gallusova priznanja članom godbe, ki se že več kot pet ali petnajst let aktivno kulturno udej-stvujejo. Čestitkam za obletnico so se pridružili tudi kolegi godb Domžale, Kamnik in Moravče. Po vsem tem je zopet v ospredje stopil orkester in odigral Privškovo Polnočno pot, s solistično vlogo Mateja Avblja na trobenti. Sledila je zabavna skladba My Way, bolj znana v izvedbi Franka Sinatre in poskočen šopek domačih v priredbi Vinka Šrtuclja in seveda v izvedbi Godbe Lukovica, ki je razvnel dlani prisotnih v dvorani. Za konec smo bili priče pre-mierni instrumentalni izvedbi rokovnjaške himne Življenje naše pravo je v sodelovanu z Moškim pevskim zborom KUD Janko Kersnik in moškim delom Mešanega pevskega zbora Šentviški zvon. S tem se je uradni del prvega dne praznovanja pete obletnice Godbe Lukovica končal. Ker godbeniki ne poznamo počitka, smo nazdravili obletnici in bili z mislimi že na povorki, ki je sledila naslednjega dne. Parada godb Nedeljsko popoldne 25. maja je v organizacije Godbe Lukovica sledila še parada godb. Napovedoval seje dogodek, kot ga v občini še ni bilo. Glavno prizorišče med banko in pekarno seje že začelo polniti in ob dveh se je zbralo zavidljivo število ljubiteljev glasbe. Ob dveh so konjeniki ob spremstvu narodni noš naznanili začetek parade in godbeniki iz Domžal so krenili izpred trgovine Vele mimo množice ljudi do občine. Sledile so ji mengeška, kamniška in moravska godba. Kot zadnji pa so, ob bučnem aplavzu, proti osrednjemu prostoru v ritmu koračnice korakali slav-Ijenci. Pridružile so se ji še vse ostale godbe in druga ob drugi pod taktirko kapelnika domače godbe so zaigrali Sloven- ci in Pozdravljena, Slovenija. Pet različnih godb, pet različnih uniform in pet različnih zgodovin, pa vendarle sta skladbi ubrano doneli iz inštrumentov več kot 150 godbenikov. Dokaz več, da je glasba res univerzalna in upamo, da se so se toni razlegali po vsej občini in čez. Po res veličastnem skupnem nastopu vseh prisotnih glasbenikov, kar je težko opisati z besedami, so sledile predstavitve posameznih godb z 20-minutnimi nastopi. Nato so nastopili še člani narodno-zabavnega ansambla Sicer, ki so skrbeli za dobro vzdušje. Medtem je bila, ob dobri jedači in pijači, za godbenike tudi priložnost za srečanje s starimi prijatelji, navezovanje novih stikov ter kovanje načrtov za bližnjo in daljno prihodnost. Predstavitev in zgodovina godbe Tradicija res ni na naši strani, sta pa toliko močnejši želja in volja po ustvarjanju. Priznajmo si, da pet let res ni dolga doba, vendar dovolj, da seje v tem času iz nič na lastne noge postavila Godba Lukovica. Nekaj glasbenih zanesenjakov je okrog sebe zbralo somišljenike in spomladi sredi aprila 1998 na pobudo ter s pomočjo strokovnega vodje in kapelnika Jureta Močilnikarja, predsednika godbe Kamila Domitroviča in sedanjega župana Mateja Kotnika ustanovilo Godbo Lukovica. Novonastala godba je vzcvetela z izdatno pomočjo občine in takratnega župana Anastazija Zivka Burje. Na prvi vaji, jeseni 1998, so našteli osem članov. Kmalu se je s pomočjo interne glasbene šole v okviru godbe, kjer so kapelnik, gospoda Leskovec in Pirnat izobrazili bodoče godbenike, po vsega petih letih članastvo povečalo na 34. Najbolj razveseljujoča je sestava orkestra, saj večino predstvaljamo osnovnošolci, dijaki in študentje, medtem ko starejše člane lahko preštejemo na prste ene roke. Velika želja seje torej uresničila tudi v sodelovanju z Občino Lukovica, s pomočjo katere se je od Kamniške godbe kupilo njihove odpisane inštrumente, med katerimi so bili nekateri dobri, drugi pa že povsem odsluženi. Ravno stanje inštrumentov je pri naši godbi najbolj kritično. Z vztrajno vadbo, učenjem in prihodom novih članov je godba prvič javno nastopila na predvečer 1. maja leta 1999. Temu so že sledili prvi nastopi na gasilskih, kulturnih in občinskih prireditvah. Tradicionalno vsako leto na predvečer prvega maja nastopamo po vsej občini in prirejamo novoletna koncerta v Lukovici in Šentvidu, kjer že počasi zmanjkuje prostora za poslušalce. Število nastopov se iz leta v leto povečuje, kot tudi repertoar, sedaj že skoraj petdesetih skladb, ki obsega koračnice, valčke in koncertne skladbe. Dosedaj najodmevnejši so bili nastopi ob otvoritvi Čebelarskega centra Slovenije in ob obdprtju posveta infor-matikov v Portorožu. Prav tako smo v sodelovanju s sosednjimi godbami, s katerimi dobro sodelujemo, nastopili na reviji, srečanju in ostalih prireditvah v organizaciji godb domžalsko-kamniške regije. Leto se tako zaključi s približno dvajsetimi nastopi. V prihodnje upamo, da bodo v občini in v širšem okolju razveseljevali sosede, prijatelje in druge ljubitelje naših zvokov in pod taktirko Jureta Močilnikarja združevali še več mladih, ki bodo v godbi pridobili delovne navade, gradili medčloveške odnose in spoznavali dogodke ter ljudi v naši občini in izven njenih meja. A Leon Andrejka Poletno gledališče Studenec Dobro poznane prireditve na Studencu, spomnimo se samo lanskega Martina Krpana, bodo letos zasijale popolnoma drugače. Kulturno društvo Miran Jarc Škoc-jan je v letošnjem letu obnovilo tribune, postavilo nove stole ter uredilo še veliko drugih spremljajočih stvari, da bo obiskovalcem udobneje in prijetneje. Ob sami obnovi pa so tribuno malce tudi povečali. Tako bodo že tako dobro obiskane prireditve sedaj lahko sprejele večje število obiskovalcev. tt in foto djd Rokounjač kultura u Konec maja v Spodnjih Praprcčah Obnovitvena dela na fasadi cerkve Sv. Luka Trendi vračanja k naravnemu so na nekaterih področjih nujni in marsikje kar malce zamujeni. To zadeva tudi obnove fasad slovenske stavbne dediščine. Z uvedbami sodobnih materialov in tehnologij so jih marsikje izmaličili. Dobro pa vemo, da je bilo pri gradnji večine stavbne dediščine do 20. stoletja uporabljeno prav apno, o katerem so se znanja skoraj v popolnosti izgubila. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki ima svoj sedež v Ljubljani, je v sodelovanju z nekaterimi organizacijami prvi med poklicanimi za reševanje tega problema. Zato so njihovi strokovnjaki pripravili posvet in strokovno delavnico na temo Apno in tehnologija apna, ki je potekala v Škofji Loki in teden dni v naši občini v Spodnjih Praprečah. V delavnico jih je pritegnila gotska cerkev Sv. Luka v Spodnjih Praprečah, ki sodi med dragocene kulturne spomenike, potrebna pa je temeljite obnove in strokovnega pristopa. Začetek delavnice je bil posvet v Škofji Loki, nato pa se je nadaljevala s praktičnim delom na fasadi cerkve Sv. Luke. Avstrijska predavatelja Hannes Weissenbach in Kari Sting, strokovnjaka na področju restavriranja in geologije, sta z metodo restavriranja fasade z najbolj naravnim materialom -apnom poučevala skupino udeležencev in si za to vzela kar teden dni časa. V skupno sodelovanje je bilo vključenih veliko slovenskih strokovnjakov z ljubljanske Fakultete za arhitekturo in drugih institucij. Pridružili so se jim udeleženci delavnice iz celotne Slovenije, razna izvajalska podjetja, strokovni učitelji, konzer-vatorji in drugi, ki so ob zaključku delavnice prejeli tudi potrdila. Cilj delavnice je bil, da bi udeleženci pridobljeno znanje prenesli v našo prakso. Sodobni materiali nasproti tradicionalnim v obnovi stavbne dediščine nimajo kaj iskati, je bilo jasno rečeno tudi na zaključnem srečanju v Lukovici. Voditeljici zaključnega srečanja Mateji Kavčič in obema avstrijskima gostoma Hannesu in Karlu sem namenila nekaj vprašanj o ciljih delavnice in o stanju restavriranja pri nas in v tujini takoj po zaključku razprave v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici. Mateja Kavčič iz Zavoda za varstvo kul- Delavnica restavriranja turne dediščine Slovenije je bila glavna pobudnica za tovrstno delavnico. Kako pomembne so izkušnje strokovnjakov, se dobro zaveda. Pravi, da je naša arhitekturna dediščina izvirna, zato jo moramo tako naravno in pristno tudi ohraniti. Marsikatero zahodnoevropsko mesto v preteklosti zaradi razvoja in vdora modernih materialov ni ravnalo tako, kar danes tudi obžalujejo. Nedavno smo lahko prebrali v sobotni prilogi Dela o obisku francoske veleposlanice v Ljubljani, ki je med drugim za javnost izjavila, naj Slovenci čuvamo naše izvirne bisere in jih ohranimo takšne, kot so v resnici bili. Gospa Mateja je v kratkem razgovoru pojasnila nekaj svojih pogledov o nujnosti sodelovanja z drugimi državami. Kdo je dal pobudo za strokovno delavnico, ki je potekala v sodelovanju z avstrijskimi restavratorji? "Bila sem glavna pobudnica za sodelovanje. Z njima smo sodelovali že na raznih strokovnih srečanjih, zato sem v njun strokovni pristop zaupala. Delala sta tudi že na Hrvaškem - v Istri, zato sem se odločila, daju povabim v Slovenijo, v naš Restavratorski center v Ljubljano." So to začetki sodelovanja s tujino? "Za različne namene, od strokovnih nasvetov do izobraževanja, smo sodelovali že z nekaterimi angleškimi restavratorji. Za delavnico v Sloveniji, ki je vključevala predavanja in praktična znanja konkretno za naše uporabnike, pa smo se odločili prvič." Zanimivo je dejstvo, ki ga zagovarjata avstrijska restavratorja, da smo v Sloveniji bolj obdržali podlage in omete v naravni sestavi kot pri njih ali v drugih zahodnoevropskih državah. Zakaj? "Gotovo ima svoj vzrok obdobje socializma in komunizma, kjer ni bilo denarja za obnavljanje nacionalne dediščine. Marsikje se ni nič novega zgodilo ali pa je še tisto propadlo. Po svoje je bila to prednost, saj naših fasad nismo obnavljali z umetnimi materiali, kot seje to zgodilo v nekaterih mestih zahodne Evrope, na primer Salzbourgu. V Sloveniji smo zadnjih deset let obnovili veliko cerkvenih in posvetnih stavb. Zal smo pogosto ravnali napačno, ker smo odstranjevali celotne omete ali tlake, namesto da bi jih delno ohranili in stavbo restavrirali z nadaljevanjem postopka poškodovanih in praznih mest." Avstrijska predavatelja Hannes VVeissen-bach, restavrator, in Kari Stingl, dr. geologije, sta sodelovala že v sami pripravi delavnice, hkrati pa zelo navdušila udeležence programa, kar je bilo čutiti na zaključnem srečanju v Lukovici. Poudarila sta, da je potrebno s pričetim delom nadaljevati, saj gre za obojestransko korist, kjer se učimo drug od drugega. Naši udeleženci delavnice so na njiju naredili prijeten vtis, prav tako sta uživala v naravnih lepotah naše arhitekturne dediščine. Na moja vprašanja je odgovarjal Hannes, ki je ob zaključku delavnice razmišljal takole: i2 društva Rokoimjač Kako uspešno je potekala delavnica? "Ocenjujem, daje strokovna delavnica potekala zelo uspešno, saj smo izmenjali veliko dobrih izkušenj vaših restavratorjev z našimi. Pomembno pa je, da smo vzpostavili prijetne medsebojne odnose." Kako ocenjujete slovensko stroko restavriranja v primerjavi z vašo? "Rad bi poudaril, da v strokovni delavnici ni bil edinstven poudarek na čisti restavratorski stroki, ampak tudi na strokovnem pristopu zidarjev in pleskarjev, ki imajo voljo uporabljati tovrstno znanje iz preteklih stoletij. Mislim, da ste v Sloveniji bolje ohranili to znanje kot pri nas v Avstriji ali drugih zahodnoevropskih državah, ki so v veliki meri posegle po modernih materialih." Ali ste mnenja, da so moderni materiali na tem področju močno izpodrinili klasično metodo, ki so jo uporabljali včasih? "Z modernimi materiali se ne da doseči prvotne kvalitete in izgleda. Spoznal sem, da je osnovni problem dobiti dobre klasične materiale za restavratorsko delo tudi v Sloveniji." Pri nas je velik problem s financiranjem restavratorskih del, posebej zato, ker je za tako majhen narod veliko objektov potrebnih obnove. Kako je to urejeno v Avstriji? "S podobnimi problemi se srečujemo tudi v Avstriji, zato se v novejšem času bolj kot celostnih restavriranj poslužujemo le delnih obnov in čakamo na boljše čase. V Avstriji kot tudi v Sloveniji se obnove cerkvenih objektov financirajo v glavnem iz prostovoljnih prispevkov. Večji problem pa imamo pri obnovi posvetnih objektov naše nacionalne dediščine." Kako si zamišljate nadaljnje sodelovanje med avstrijsko in slovensko stroko? "Upam, da bomo pričeto delo nadaljevali, saj imamo od tega obojestransko korist. Tudi vi imate marsikaj poučnega za nas. Koristno bi bilo, da bi v naše sodelovanje pritegnili še druge države. Prepričan sem, da se bo sodelovanje v EU še okrepilo." in foto Marta Lavrič Tomšič Društvo podeželske mladine Moravče 27. julija na Kmečki praznik Kot vsako leto tudi letos Društvo podeželske mladine Moravče organizira tradicionalni, letos že 25. Kmečki praznik v Moravčah, ki bo v nedeljo, 27. julija 2003, in ga bo po toliko letih ponovno spremljala povorka. Kmečki praznik se bo pričel ob 15. uri s povorko kmečkih del in običajev, po končani povorki bo sledila podelitev priznaj, govor častnih gostov, nato pa bo sledila veselica z ansamblom Mladi Dolenjci in srečolovom. Ker je nastopilo leto, ko bo v Moravčah ponovno zaživela povorka, je prav, da k sodelovanju povabimo vse, ki so željni sodelovati v povorki in na zanimiv način pokazati kakšno delo, ki so ga opravljali v preteklosti še naše babice in dedki, ki še niso poznali mehanskih strojev in traktorjev in so še vse delali ročno. Kontaktni osebi za prijavo in sodelovanje v povorki sta Mirko Ribič (041-208-546) in Janez Majdič (031-594-045). Skupni sestanek vodij skupin bo 21. 7. 2003 ob 20.30 v sejni sobi nad Napred-kovo trgovino v Moravčah. Društvo Podeželske mladine Moravče Krajevni odhor OOZB Zlato Polje Slovesno razvitje novega prapora Osmega junija letos je imela krajevna organizacija ZB Zlato Polje ob 15. uri redni letni občni zbor. Udeležba je bila lepa, manjkali so le stari - oboleli člani. Četudi smo člani majhne krajevne skupnosti, nas je še triindvajset. Povabilu so se odzvali: Srečo Strehar, predsednik OOZB Lukovica, Ana Zaje, Jože Kveder, Franc Belcjan, Ivan Kos, Alojz Pestator, Meta Stražar, predsednica KS Zlato Polje, in glavna urednica Rokovnjača Marta Lavrič Tomšič. Zal je bil zaradi bolezni odsoten Rajko Hafner. Poročilo za leto 2002 je prebral predsednik KO ZB Zlato Polje Vinko Jeras. Povedal je, da je bilo lansko leto zelo pestro in zanimivo. Imeli so dobro orga- nizirano spominsko svečanost ob 60. obletnici požiga zlatopoljskih vasi, urejali so grobišča in spomenike. Grobišče na pokopališču v Podgori je bilo obnovljeno, za kar se zahvaljujemo bivšemu županu Občine Lukovica Anastaziju Zivku Burji. Zal se nismo udeleževali raznih svečanosti ali spremljali svojih oz. drugih članov na njihovi zadnji poti, ker smo imeli zastarel prapor. Prav 8. junija pa smo slovesno razvili novega. Zahvala za to gre OO ZB Lukovica. Novi prapor bo odslej služil svojemu namenu, upamo, da še mnogo let. Po občnem zboru je bila skromna pogostitev in medsebojni pogovori ob spremljavi harmonike, udarnih in narodnih pesmi niso zamrli vse do noči. /j in foto Vinko Jeras Rokounjač šolstvo 13 Tretja seja Sveta staršev na OŠ lanka Kersnika Poklicani, da spremljamo dogajanje na šoli Na letošnji tretji, zadnji seji 26. maja je bilo že čutiti bližajoči se konec šolskega leta, starši pa smo se skupaj z ravnateljico ozrli tudi naprej, v novo šolsko leto. Glavna novost novega šolskega leta bo seveda devetletna osnovna šola, v katero bodo začeli hoditi naši šestletni malčki, petošolci pa bodo prestopili v sedmi razred. Ravnateljica nas je seznanila s potekom priprav, ki so za tako spremembo kar obsežne. Prostori so, razen v Blagovici, že pripravljeni, starši in učenci so s spremembami seznanjeni, za varstvo vozačev in podaljšano bivanje bo poskrbljeno, šola zaposluje nove delavke, urniki in obvestila o učnih pripomočkih so v pripravi. Glede na povedano lahko upamo, da bo devetletka jeseni stekla kar gladko in da učenci in starši ne bomo izpostavljeni neljubim presenečenjem -razen kolikor jih prinašajo s sabo sistemske spremembe, na katere šola nima vpliva (razdelitev v nivoje, obiskovanje izbirnih predmetov in s tem povezane neizogibne "luknje" v urniku ...). Seznanili smo se z namero občine, da z novim šolskim letom ponovno preveri ogroženost otrok na poti v šolo iz naselij, ki so od šole oddaljena manj kot 4 km. Pred leti so bili zaradi gostega prometa na magistralni cesti in zagotavljanja varnosti otrok uvedeni avtobusni prevozi otrok tudi iz teh naselij. Ker to za občino predstavlja velik strošek in ker se je z odprtjem avtoceste do Kompolj promet nekoliko zmanjšal, bo občina imenovala komisijo, ki bo presodila, ali so dodatne avtobusne proge še potrebne ali jih lahko ukine. Olani sveta staršev upamo, da bo komisija delo dobro opravila in da varčevanje ne bo šlo na škodo varnosti otrok. Zato soglasno predlagamo občini, da ohrani prevoze na dosedanjih dodatnih progah vsaj za otroke do 4. razreda, k sofinanciranju teh prevozov pa lahko povabi tudi starše. Nekatere proge (na primer izpred šole na Brdu do postaje v Lukovici) pa bi lahko brez škode ukinili, člani sveta staršev pa glede tega priporočamo avtobusnemu podjetju KAM BUS čimbolj konstruktivno sodelovanje s šolo in občino s prilagajanjem voznih redov, saj smo prepričani, da tudi šolski prevozi ohranjajo rentabilnost nekaterih avtobusnih prog. Beseda je tekla tudi o naši lastni vlogi in vplivu. Starši, kot prvi in najodgovornejši vzgojitelji svojih otrok, smo gotovo pokli- cani, da spremljamo dogajanje v šoli, opozarjamo na probleme, ki jih opazimo, seveda pa lahko ob uspehih tudi pohvalimo dobro delo šole. Zal je pobud in vprašanj iz širšega kroga staršev zelo malo, nabiralnik za (lahko tudi anonimne) pripombe in predloge staršev na šoli je ves čas prazen. Zelo malo je tudi pobud, kijih starši zaupajo svojim razrednim predstavnikom. Člani sveta staršev (izbrani razredni predstavniki) so izrazili več mnenj o tem, da naj bi bil dialog med starši in šolo živahnejši, ker bi to prispevalo k odpravljanju problemov in boljšemu delu v šoli. S tem se je strinjala tudi ravnateljica, ki je zagotovila, da se na pobude staršev delavci šole vedno odzovejo (osebno kot avtor ali posredovalec nekaterih pobud iz dosedanjih izkušenj to lahko potrdim). Korak k temu naj bi bil tudi nov, bolj volitvam podoben, način izbiranja razrednih predstavnikov. Starši šolskih otrok lahko informacije o tem pričakujete na vabilih na prve roditeljske sestanke v prihodnjem šolskem letu. Novoizvoljeni člani sveta staršev se bodo potem opredelili do načina svojega dela (število sestankov, termin, (ne)udeležba, poročanje in zbiranje pobud na roditeljskih sestankih ...) in preverili učinke priporočil, ki jih je sprejel svet v sedanji sestavi (več o tem lahko izveste iz zapisnika, ki visi na oglasni deski v šoli na Brdu ali od članov sveta, razrednih predstavnikov staršev, ki so zapisnik prejeli po pošti). Vsi, ki želite izboljšati delo šole, pa lahko novi svet opremite z dobro popotnico -posredujte svoje pobude, vprašanja, kritike, pohvale sedanjim predstavnikom v nabiralnik na šoli, na roditeljskih sestankih ... / Anton Meden Prireditev v korist šolskega sklada Spev mladosti - cvet radosti Učitelji in učenci Osnovne šole Janka Kersnika Brdo so v četrtek, 23. maja, pripravili prireditev, s katero so želeli finančno okrepiti šolski sklad in pokazati staršem in krajanom, kaj ustvarjajo pri dodatnih dejavnostih v šoli. V kulturni dom v Lukovici so vabili avtorji - prodajalci ličnih izdelkov s podružnic v Krašnji in Blagovici. Srčke iz medenega testa si je z zanimanjem ogledoval tudi lukoviški župan in dejal, da bo gotovo kaj kupil. Predstavili so se turistični krožek, dekliški pevski zbor Mladost, oba nova dramska krožka, učenci Glasbene šole Domžale ter plesalci Prepiha in plesne šole Miki. Prireditev je pred kulturnim domom pozdravila tudi Godba Lukovica. Premierno seje predstavil pevski zborček Glasbene šole Domžale - oddelek Brdo pod vodstvom Tomaža Pirnata in požel navdušen aplavz. Prvič smo videli tudi dramsko skupino predmetne stopnje z igro Lahko noč, hudoba. Oba dramska krožka sta novost na brdski šoli. Upamo, da bodo mladi igralci in mentorici vztrajali, saj se starši zavedamo, kako pomembno je v današnjem času javno komuniciranje in nastopanje. Tudi drugi nastopajoči so s predstavitvami brez izjeme navdušili obiskovalce. Kljub slabemu obisku je izkupiček 88.400 SIT primerljiv lanskemu. Prireditev zasluži vse pohvale, ne morem pa razumeti številnih staršev in sorodnikov, ki niso prišli pogledat niti nastopa svojih otrok, kljub vsesplošnem strinjanju s tem, kako pomembni so taki nastopi za otrokov osebnostni razvoj. Upam, da bo šola uspela vzdrževati visoko kakovost prireditve in verjamem, da se bo s časom tudi obisk povečal. * in foto Zinka Meden Prizor iz igre "Lahko nov, hudoba". CVE ALi- 14 šolstvo Rokovnjać Zaključek bralne značke Srečanje s pisateljem, Dimom Zupanom Učenci OŠ Janka Kersnika so tudi letos dokazali, da so ljubitelji branja. Bralno značko je na matični šoli osvojilo 277 učencev, kar predstavlja 60,8% vseh učencev. Na Podružnici Blagovica je bilo bralno navdušenih 53 učencev (92,9%). Tudi na Podružnični šoli v Krašnji je skozi celo šolsko leto s knjigo potovala večina učencev. Za nagrado je učence od 5. do 8. razreda 16. maja obiskal pisatelj Dim Zupan. Učencem je predstavil svoje življenje, še bolj pa knjižna dela, po katerih ga naši šolarji najbolj poznajo: Trnovsko mafijo (v nadaljevanjih), zgodbe o Drekcu Pekcu in Pukcu Smukcu, Leteče mačke ... Pisatelj, ki je, mimogrede, sin pisatelja Vitomila Zupana, je šolarjem natančno predstavil pisateljski poklic, pot knjige od pisatelja do knjižne police in tudi pisateljevanje kot poklic. Druga nagradna prireditev je bila 20. maja, in sicer (zaradi velikega števila otrok) v dveh skupinah. Učence - značkarje od 1. do 4. razreda matične šole in obeh podružnic je obiskala naša, lukoviška rojakinja, pesnica in vsestranska kulturna ustvarjalka, Zvezdana Majhen. To je bil letos že drugi obisk te pesnice v Lukovici. Prvič se je predstavila ob kulturnem prazniku na Brdu s pesniško zbirko za odrasle, sedaj pa je izvedla še lepši srečanji za otroke. Njen nastop je bil, kot vedno, zelo oseben, dan od srca in pogosto otroško nagajiv. Pesnica je med recitiranje svojih pesmi vpletla še aktivnosti, tako da se učenci nikakor niso dolgočasili. Prihajali so na oder in v skupinah reševali uganke, ki jih Zvezdana kar stresa iz rokava. Daje pesnica Majhova res pozorna, pa je dokazala tudi ob koncu. Na oder smo bili povabljeni še učitelji, ki nas je nagradila s svitkom svojih lepih pesmi. Upam, da bomo tako iskrena in prisrčna srečanja še ponovili. in foto Anže Kočar RESTAVRACIJA D1ANA HOTEL TROJANE ... ko ob okusni hrani, žlahtnem vincu, izbrane glasbe zvenu, v dobri družbi vam srce vzdrhti. Jagnečja pečenka, Babičina kuhinja, Mešano na žaru, Noj, Divjačina, Morske jedi, Trojanski konjiček, Biftek s tartufi... Odlična ponudbo namiznih in vrhunskih vin, in še mnogo drugih dobrot. Poslovna kosila, Rojstnodnevne zabave, Poročna slavja, Nedeljska kosila. Ob koncih tedna večerni program: "Privlečeno iz naftalina!": VSAK PETEK najprej ZABAVNA PLESNA GLASBA, za zaključek večera pa starogradske, dalmatinske ter domače narodne,... dvoglasno,... s harmoniko,... med mizami..., VSE V ŽIVO! OB SOBOTAH KLAVIR: Evergreeni, dalmatinske ter domače viže, v živo! Vabimo vas v naše toplo zavetje! Restavracija Diana, Hotel Trojane, tel.: 01 /72 33 610 Dragar Prane s.p., Krašnja 35» 1225 Lukovica Vsi modeli so v več IsLl 01 /7234-311 barvnih izvedbah in JEANSU. 39-46 moški 6.500sit 35-41 Slednji 6.000 m 25-34 minski 5.000 SIT 39-46 moški 5.300m 35-41 srednji 5.000sir 25-34 otroški 3.900 , tsnfifimjirmii. Rokounjcič politične stranke 19 Obletnica ustanovitve Slovenske kmečke zveze na Brdu pri Lukovici Zbrani predstavniki slovenskega kmetijstva Brdo pri Lukovici, 13. maja - "Ustanovni občni zbor Slovenske kmečke zveze 12. maja leta 1988 v Unionski dvorani v Ljubljani je bil veličasten in zgodovinski dogodek, ki bo vedno v ponos slovenskemu kmetijstvu," je na slavnostni seji Glavnega odbora SKZ pri SLS na Brdu pri Lukovici med drugim poudaril pobudnik ustanovitve SKZ in njen dolgoletni predsednik dr. Franc Zagožen. V nadaljevanju je ocenil, da je bila SKZ ena prvih stanovsko političnih organizacij, ki je jasno zahtevala ne le spremembo kmetijske politike, ampak tudi spremembo splošnih družbeno političnih razmer, konec monopola zveze komunistov in demokratizacijo družbe. Dve leti kasneje so bile v Sloveniji prve večstrankarske demokratične volitve in dobro leto pozneje je prišlo do ustanovitve samostojne in neodvisne RS z demokratično ustavno ureditvijo. Dr. Zagožen je še posebej poudaril, da bo ob 16. letnici ustanovitve SKZ Slovenija že polnopravna članica tako Evropske unije kot tudi Nata, k čemur je veliko in več kot simbolično prispevalo tudi slovensko kmetstvo. Ob tem je dr. Zagožen nekaj besed namenil tudi oceni položaja kmetijstva v novih razmerah. Menil je, daje vse prej kot rožnat, čeprav pri tem ni pozabil omeniti, da so kmetovalci kljub vsemu uspeli odpraviti mnoge razvojne ovire, vsaj delno popravili nekatere očitne krivice, dobili so kmetijsko gozdarsko zbornico in vzpostavili druge pomembne strukture. Poudaril je, da je težko odpravljati posledice desetletja trajajoče zgrešene kmetijske politike, največjo zaskrbljenost pa je izrazil nad zmanjševanjem dohodkov v kmetijstvu in spodbujanjem pravega razrednega sovraštva do kmetov. Zaradi vsega naštetega je po mnenju dr. Zagožna prišel čas, ko mora slovensko kmetijstvo na novo premisliti svoj položaj v družbi in čas, ko je potrebno opraviti analizo dogajanj zadnjih petnajstih let. Menil je tudi, da je čas za novo združitev moči za razvoj kmetij- stva in podeželja ter za uveljavitev takega položaja, kot mu v demokratični družbi gre. Podobnega mnenja je bil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But, ki je spomnil na uspeh v pogajanjih z EU in napovedal, da slovensko kmetijstvo verjetno na domačih tleh čaka še hujša bitka. Ocenil je, da je zdaj pravi čas za iskanje novega družbenega konsenza o kmetijstvu. Predsednik SKZ Ciril Smr- kolj je dejal, da kmetje svoje interese lahko uveljavljajo samo preko svojega lobija, kar je v EU nekaj povsem običaj- Ciril Smrkolj, predsednik Slovenske kmečke zveze nega, predsednik GO SKZ Franc Potočnik pa je opozoril na pomanjkanje sloge in enotnosti v kmečkih vrstah. <6 Marko Cerar SL Slovenska ljudska stranka Tako kot dozoreva žito, je dozorela naša odločitev za samostojno Slovenijo. Ob dnevu državnosti želi Slovenska ljudska stranka - Občinski odbor Lukoviea vsem občankam in občanom prijetno praznovanje. Redni letni zbor 00 NSi Lukovici Pogled nazaj in naprej v stranki NSi Tik pred počitnicami, 17. junija, ko na vseh področjih zaključujemo različne dejavnosti, smo se na rednem letnem srečanju zbrali člani Nove Slovenije, Krščanske ljudske stranke iz občine Lukoviea. Delovno predsedstvo je vodil Anastazij Zivko Burja. O delu v preteklem letu so poročali predsednik občinskega odbora Franci Avbelj, blagajničarka Marija Juteršek in tajnica Zinka Meden. O delu svetniške skupine pa je poročal Anastazij Zivko Burja. Člani smo se lahko seznanili z dobrim poslovanjem stranke, ugotovili pa smo tudi, da so naši člani aktivni na mnogih področjih in je bilo zaradi tega mnogo opravičeno odsotnih. V razpravi na podana poročila so zbrani izrazili zadovoljstvo s preglednim in vestnim administrativnim delom. Po poročilu svetniške skupine smo bili člani razočarani nad zavrnitvijo vseh pripomb in obeh amandmajev k proračunu. Niti predlog gradnje dodatnih vodohramov kljub pereči problematiki oskrbe z vodo ni naletel na razumevanje občinskega sveta. Anastazij Živko Burja nas je obvestil, da odstopa z mesta občinskega svetnika in pojasnil razloge za svojo odločitev. Občinska svetnica bo po rezultatih volitev postala Marija Juteršek. Pri načrtih za naslednje delovno leto smo se, poleg rednega spremljanja aktualnih dogodkov na občinskem in državnem nivoju in odzivih nanje, pogovarjali o morebitni organizaciji poučnih srečanj z vabljenimi predavatelji. Vzdrževali bomo že vzpostavljene stike z drugimi občinskimi odbori. Tako se nam jeseni obeta obisk Prekmurcev, poteka pa tudi zbiranje idej za redni letni izlet. Poleg družabnih dogodkov seveda ne bomo zanemarili volitev in morebitnih referendumov. Ob koncu je Franci Avbelj povabil vse na srečanje, ki ga pripravlja 00 NSi Moravče 23. junija popoldan na Limbar-ski gori. ''/Anka Meden 20 SPORT Moto klub Rokovnjač Otvoritvena vožnja po Dolenjski Prvega junija smo se v jutranjih urah najbolj zagreti motoristi našega moto kluba zbrali na Pre-vojah, da prevozimo nekaj kilometrov. Spili smo jutranjo kavo, nato pa smo se odpeljali po Krošnjarski poti - stranske poti so zapeljivejše od glavnih. Peljali smo se po ljubljanski južni obvoznici skozi Grosuplje po makadamski cesti proti Višnji Gori, mimo Stične in Krke. Pot smo nadaljevali skozi Žužemberk do dolenjske prestolnice Novega mesta. Nato se je naša pot obrnila proti severu do Otočca, kjer smo vožnjo nadaljevali po Sončni cesti, čeprav nam je sonce mežikalo skozi oblake. Pot nas je peljala skozi Kostanjevico, Brežice, Čatež do Bizeljskega, kjer smo si privoščili daljši postanek. V pravi bizeljski vinoteki smo se malo okrepčali. Peljali smo se skozi Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah, kjer se je naša pot obrnila proti zahodu. Potem so nas kolesa do doma vodila po Jantarjevi poti skozi Celje, kjer nas je dokončno ujel dež, zato smo malo povedrili na bencinski postaji. Takoj ko se je vreme stabiliziralo, smo krenili naprej do Trojan. Na Trojanah smo se razdelili v dva tabora. Nekateri so krenili v zasavsko dolino, drugi pa naprej proti Lukovici. Po prevoženih 250 km smo bogatejši še za eno izkušnjo in utrujeni srečno prispeli domov. Ker pa se v našem moto klubu stalno kaj dogaja, nam ni nikoli dolgčas, zato v okviru realizacije letnega plana organiziramo vikend vožnjo na Plitvička jezera. Odhod bo v petek, 4. 7. 2003 ob 15. uri. Predvideni prihod domov je v nedeljo ob 19. uri. Vse zainteresirane vabimo, da se nam pridružite. Motoristi bomo odšli skupaj, avtomobilisti pa skupaj, tako da bo poskrbljeno za vse. Vse dodatne informacije in prijave lahko dobite na tel.: 040/733 377 (Gašper). Da pa bo res poskrbljeno za vse prijavljene, bomo ISCG DOMŽALE A V T OJ3 O L A LONČAR d.o.o. Cesta talcev 10,1230 Domžale S 01/721-10-82 GSM: 041/785-735 TEČAJ CPP 7. 7. ob 18. uri pred odhodom organizirali še sestanek, ki bo v petek, 27. 6. 2003, ob 20. uri v gostilni Skarja na Prevojah, Na sestanku boste lahko prispevali svoje predloge in morebitna vprašanja. V upanju, da se izleta udeležite v čim večjem številu, vas prav lepo pozdravljamo do naslednje izdaje Rokovnjača. * MK Rokovnjač Prvenstvo Asociacije boksarskih klubov Slovenije V soboto, 10. maja, je potekala mednarodna boksarska revija v Blatni Brezovici pri Vrhniki, ki je štela tudi za prvenstvo Asociacije boksarskih klubov Slovenije. Na tem prvenstvu je sodeloval tudi mladi boksar iz naše občine, Edvard Lavrič iz Kompolj, ki je postal prvak v polsrednji kategoriji (od 68 kg do 73 kg). Največ zaslug za ta sijajen uspeh imata glavni trener Janez Gale iz Ljubljane in osebni trener Marjan Bolhar iz Doba, kije na tem tekmovanju postal tudi prvak v srednji kategoriji (od 73 kg do 78 kg). Prvenstva se je udeležil tudi David Nagode z Vrhnike, svetovni prvak v težki kategoriji v kickboksingu. Danilo Kastelic TURNIR TROJK V KOŠARKI ŠENTVID - PREV0JE 2003 Vabimo vse ljubitelje košarke, da se v soboto, 5. 7. 2003, udeležijo tekmovanja trojk v košarki v Šentvidu. Tekmovanje se bo začelo ob 16. uri. Igralo se bo v dveh kategorijah (do 16 in nad 16 let). Najboljši prejmejo nagrade. Število ekip je omejeno. Prijavite se čimprej!!! Športni pozdrav. PRIJAVNICA / KOŠARKA 3X3 (za udeležbo na košarki trojk v soboto, 5. 7. 2003) Ime ekipe: _ Vodja ekipe:. tel. 2. član ekipe:_ 3. član ekipe:_ Rezervni član: _ letnik letnik_ letnik_ letnik datum podpis Prijavnice pošljite na naslov: ŠD PREVOJE, Šentvid 16,1225 Lukovica. Prijave zbiramo do 3. 7. Vse nadaljnje informacije na tel.: 7235341 (Matej). Gostili smo veteranske ekipe Pobudo, da organiziramo turnir v malem nogometu, na katerem bi sodelovali najstarejši, smo uresničili. Lepa sončna spomladanska nedelja in prelep pogled na igrišče v Zlatem Polju sredi neokrnjene narave sta obetala tako igralcem kot gledalcem ob igrišču prijeten in lep nedeljski športni dan. Tokratnega turnirja so se udeležile ekipe iz štirih občin. Prepričali smo se, da igralci, stari nad 35 let, še zdaleč niso za odpis. Lahko zatrdim, daje bilo to pot druženje še prisrčnejše, kar je tudi razumljivo, saj se igralci poznajo že dolga leta. Za najboljše smo pripravili pokale, ki jih je ob zaključku turnirja podelil predsednik ŠD Zlato Polje Marko Vrankar ter se ob tem zahvalil ekipam za sodelovanje na turnirju. Končni vrstni red najboljših ekip: 1. mesto: Veterani - Vir, 2. mesto: Sentimenti iz Tuhinja, 3. mesto: Partizan iz Domžal, 4. mesto: Veterani - Lukovica. Vsem čestitamo! (b Tone Habjanič RokOlHIjflC NAŠE ŽUPNIJE 21 Dekanijski dan na Brdu Maša udeležence povezala v eno družino Dekanijskega dneva na Brdu so se udeležili tudi skavti. Organizacijski odbor za pripravo srečanja si je lahko oddahnil, saj sta lepo vreme ter množica udeležencev potrdila, da so se pri pripravi zares potrudili. Udeleženci srečanja, ki je bilo 24. maja na Brdu pod geslom Srce in roke župniji so prišli iz osemnajstih župnij dekanije Domžale. Ze v jutranjih urah so na Brdo prvi s kolesi prispeli skavti in udeleženci iz bližnjih župnij, predvsem mladi, kar je še posebno razveseljivo. Po uvodnem besednem bogoslužju, ki so se ga poleg mladih udeležili tudi starejši, ki so na Brdo prispeli z avtomobili iz različnih smeri naše dekanije, so se podali vsak po svoje. Pa ne po potepih, ampak na študijski del, kjer je vsak našel, če seje prej v svoji župniji malce informiral, skupino, ki mu je odgovarjala. Mladi so v organizaciji DOM-a (Dekanijskega odbora za mladino) na igriščih pri osnovni šoli spoznavali dekanijo na različnih točkah, ki so jih pripravili animatorji. V župnišču je za potrebe srečanja deloval Celo vrtec, lahko bi dejali vrtec na obisku, v zadovoljstvo staršev in otrok. Po končanem študijskem delu je sledilo poročilo vseh skupin, iz katerega je razvidno stanje v naših župnijah. Če smo zadovoljni glede bogoslužnih sodelavcev, pa ne moremo biti glede sodelovanja s civilno oblastjo, če izvzamemo svetle, toda redke izjeme. Malce slabše se piše tudi verouku po končani osnovni šoli, saj mladih ne uspemo motivirati za nadaljevanje verouka. Poseben poudarek pa je bil namenjen tudi povezovaju dekanije na področju kulture in športa. Malce več pa je problemov glede gmotnega stanja nekaterih župnij in tu je prav, da kakor sosed sosedu na pomoč priskočijo sosedne župnije, saj se nam vloženi dar lahko hitro in bogato obrestuje. Seveda pa smo bili vsi enakega mnenja, da, kar se Janezek nauči, to Janez ... in začetek učenja za življenje se prične pri domači mizi. Po kosilu in krajšem odmoru se je popoldne pričelo z nastopi različnih skupin in posameznikov iz naših župnij. Vmes smo se pomikali po dekaniji in spoznavali vse župnije od najstarejše pražupnije Mengeš do najmlajše sosednje župnije Vir. Dan smo zaključili s sveto mašo, ki jo je vodil generalni vikar ljubljanske nadškofije prelat Božidar Metelko skupaj z dekanijskimi duhovniki. Maša je bila sklep vsega, kar seje čez dan na Brdu dogajalo in je vse udeležence ter tudi naključne obiskovalce povezala v eno družino, ki zmore prebroditi tudi viharje in ob vsem tem ostati povezana z Bogom ob pomoči in v zavetju Marije Pomočnice, zavetnice kristjanov. Na koncu razmišljanja o dnevu, ki je za nami, pa še tale misel. Dan, ki so ga preživeli na Brdu, bo mnogim udeležencem ostal v lepem spominu, najprej seveda zaradi duhovne in kulturne obogatitve, pa tudi zaradi dobre organizacije srečanja. A in foto djd Ljudski pevci iz Blagovice Znova navdušili Tudi zadnji dve nedelji v maju je bila cerkvica na Golčaju množično obiskana. Kljub nekaterim pripombam, da o Golčaju in cerkvenih prireditvah prevečkrat poročamo, menim, da preko 500 obiskovalcev (10% prebivalstva naše občine) maše in koncerta ljudskih pevcev zasluži pozornost občinskega glasila. Malo je tako obiskanih prireditev v naši občini in o vseh tako številčnih se v uredništvu trudimo brez ozira na politično, versko ali narodnostno vsebino neodvisno poročati. Majniške maše na Golčaju imajo posebno na Golčaju moč, saj nedeljo za nedeljo privabljajo številne romarje. Tako je bilo tudi v nedeljo, 18. maja, koje na Golčaju maševal Drago Markuš, župnik s Čemšenika, in pel čemšeniški CPZ. Obiskovalcem so po maši zapeli še Ljudski pevci iz Blagovice. Ta pevska skupina navdušuje na različnih prireditvah in tudi tokrat je bilo tako. Izjemno pripovedno bogastvo ljudskih pesmi (eno izmed njih mi je pela tudi pokojna babica) brez posebne reklame in "promocije" pritegne in nagovori poslušalce. Tako smo z užitkom poslušali poučne pesmi o golčajskem mežnarju, ki gre beli dan budit, o Mariji, ki z Ogrskega gre, o dveh zidarjih angelih, o Mariji, ki se pogovarja s ptičko in o Janezu Nepo-muku. Pevci, ki ohranjajo izjemno bogato kulturno dediščino ljudskega petja, zaslužijo vso pohvalo in pozornost. A in foto Zinka Meden Ljudski, pevci navdušijo brez dragih kostumov in spremljave. 22 NASE ŽUPNIJE Srečanje ministrantov v Mengšu Pokal za prvo mesto gre v Krašnjo. Mengeš je bil tokrat gostitelj skupin ministrantov domžalske dekanije. Pomerili so se na dveh popolnoma različnih področjih. Za prvo je bilo pomembno znanje za drugo vzdržljivost, malce sreče ter znanja. Ni pomembno, kdo je bil prvi, pomembno je bilo sodelovati. Pod tem geslom so ministranti pisali teste in se potem odpravili na igrišče, da pokažejo še nogometne vrline. Ker smo že zapisali, da ni pomembno, kdo je osvojil prvo mesto, saj so vsi zaslužili nagrado že, če so prišli na tekmovanje, pa vseeno zapišimo, da so domov v Krašnjo iz Mengša ministranti prinesli poleg ostalega tudi pokal za osvojeno prvo mesto v nogometu. A djd Revija otroških in mladinskih pevskih zborov Dob je bil tokrat gostitelj mladih ter malce manj mladih pevcev iz dekanije Domžale. Kar enajst zborov je prišlo pokazat, zapet to, kar so se naučili čez leto. Poleg zborov, ki so sestavljeni za petje in sodelovanje pri mašah, pa je razveseljivo, da seje predstavil tudi zbor, ki ne sodi ravno v to vrsto zborov, to je otroški in mladinski zbor OS Dob, ki pa je bil ravno tako toplo sprejet. Tako so poleg že navedenega zbora sodelovali še združeni zbor z Vira, otroški in mladinski zbor Brdo, Blagovica, Dob in pa otroški zbor iz Radomelj, Moravč ter zbor Proteja iz Moravč ter Martinovi slavčki iz Doba. Prijetno pevsko obarvano popoldne smo zaključili z dvema skupnima pesmima ter v prijetnem druženju ob hladnem soku in prigrizku, ki se je tisti dan zdel posebno dober. JEDI PO NAROČILU ❖ SOLATE ❖SLADICE odprto vsak dan od 05.00 do 23.00 ure tel.: 01/7236 846