ZBOROVANJE SLOVENSKIH
ARHIVARJEV V ŠKOFJI LOKI
Organizacija arhivske službe in arhivskega
dela se je pri nas v večji meri
razvila po drugi svetovni vojni. Tudi prej
so obstajali pri centralnih muzejih arhivi,
a ne kot samostojne ustanove in tudi brez
enotnih zakonov za arhivsko delo. Po
drugi svetovni vojni pa so se arhivi osamosvojili
od muzejskih ustanov in postali
samostojne ustanove. Kjerkoli so obstajali
arhivi tudi po manjših mestih, so se
ali osamosvojili ali ostali v sklopu muzejev.
Vsi pa so se povezali v republiškem
arhivskem društvu k skupnemu
strokovnemu delu. Društvo se poslužuje
raznih načinov in metod, da dviga in
razvija pri nas arhivistiko na čim višjo
raven. Med drugim prireja tudi zborovanja
slovenskih arhivistov ne samo v
centru društva, v Ljubljani, temveč tudi
pri lokalnih arhivih. S tem hoče poudariti
pomen lokalnih arhivov za zbiranje
arhivskega gradiva in, zaradi majhne količine
materiala, za lažje strokovno urejanje.
Nadaljnji namen takšnih zborovanj
je tesnejša povezava lokalnih arhivov s
centralnimi arhivi in z društvom.
Iz teh razlogov je Društvo slovenskih
arhivarjev priredilo 16. novembra 1959
svoje zborovanje tudi v Škof ji Loki.
Z dvema avtobusoma so se pripeljali
na loški grad, kjer je bilo zborovanje v
okroglem stolpu. Zborovanja se je udeležilo
51 arhivarjev. Najprej je predsednik
društva tov. Jože Maček, ravnatelj
Državnega arhiva LRS, začel zborovanje
in pozdravil vse navzoče, nato pa sta
gostom izrekla dobrodošlico predsednik
Občinskega ljudskega odbora Škofja Loka
tov. Jože Nastran, v imenu Muzejskega
društva pa prof. France Planina. Nato so
se zvrstila predavanja.
Prvo predavanje je imel dr. Pavle Blaznik
o Deželnem arhivu v Gradcu kot viru
za proučevanje slovenske zgodovine. V
predavanju je podal kratko zgodovino
Deželnega arhiva in posebej obravnaval
tiste fonde, ki so važni viri za slovensko
zgodovino in ki po svoji provenienci pripadajo
nam. V drugem predavanju je
arhivar tov. Ferenc poročal o arhivu pri
Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja
na Slovenskem. Podal je zgodovino
ustanove od prvih začetkov zbiranja arhivalij
ob kapitulaciji Italije do arhiva
Znanstvenega inštituta in Muzeja narodne
osvoboditve. V tretjem referatu pa je tovariš
Jože Zontar obravnaval arhive občinskih
ljudskih odborov in okrajnih sodišč
glede na ohranjenost arhivskega
gradiva, na ustreznost arhivskih prostorov
in na tehnično ureditev gradiva. Dal je
tudi navodila za urejanje teh arhivov.
Dr. Sergij Vilfan pa je v četrtem predavanju
govoril o namenu, nastanku in razvoju
zemljiške knjige. — Po končanih
predavanjih so si arhivarji ogledali tukajšnji
arhiv ^vodila jih je arhivarka
Doroteja Gorišek) in muzej (vodil profesor
Franoe Planina). Po skupnem obedu so si
ogledali še mesto.
Zborovanje Društva slovenskih arhivarjev
je bilo za Skofjo Loko pomemben
dogodek. S tem je republiško društvo dalo
priznanje loškemu muzeju in arhivu. V
svojem zahvalnem dopisu jima je priznalo
mesto med najpomembnejšimi tovrstnimi
lokalnimi ustanovami. Izrazili so
priznanje, da sta po strokovni ureditvi
oba na dostojni višini, ter izrekli zahvalo
in priznanje Muzejskemu društvu, ki je
ustanovitelj in sedaj kot upravni svet
voditelj te ustanove, in občinskemu ljudskemu
odboru, da s tolikim razumevanjem
podpira tovrstno kulturno delo. Vsekakor
je obisk slovenskih arhivarjev za loški
arhiv počastitev in priznanje za vzorno
delo, zato se tudi naša ustanova zahvaljuje
Društvu slovenskih arhivarjev za
njihovo pozornost in želimo še več podobnih
obiskov.
Doroteja Gorišek
231