Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XII. Ljubljani y sredo 14. junia 1854. List 47 Poduk Je in pije kakor ravno pride, zdaj se ne do takne nobene jedi tudi tište ne, m m kako ravnati, da se živina in 1 jud je stekline ijubša bila, zdaj pa šavsa požrešno ki- mu je scer naj obvarjejo. (Dalje.) 7. Ako se pa vkljub vsemu temu zapazijo kake znamnja 9 da je pes bolán, se mora s tolikanj • V • v •• 1 večjo skerbjo nad njim čuti in toliko varnisi z njim ravnati, ker to že zna steklina biti, ki je že iz začetka nalezl jiva. Takega psa ni več iz oči pustiti, pa se inoraločiti od ljudi inživali, jéd in voda se mu mora tako dajati, da nikogar popasti ne more. Otroci se celo na nobeno vižo ne smejo pušati k njemu; kdor to skerb zanemari, se ima oštro kaznovati, da len 8. Ako se pa bolezen očitniši razodeva «1 Vi l I «1 v f « • r 5 je pes nekako žalostěn, tiho renci in njerga od enega mesta do druzega tava, se po kotih potika, zlasti ako je v vsem vès drugač, da ne mara za scer dobre znance in popada po vsaki reči: tacega tudi še vodo pije, da se odter berz prikleni, če i 9 in van se, da mu blizo gáti ne more ; zaklení ga ne priđeš, zakaj zdaj je gotovo, da se steklina y kuha.- • *— - * : ^ . 9. Le do tega časa je gospodarju še pri pušeno. psa imeti v hiši ali v svojem stanovanju, pa tudi to le takrat, če ima kdo toliko prostora, da ga zamore dobro zavarovati. Kadar se v §. 8. popisane znamnja prikažejo 9 ce, kakor je ravno rečeno bilo, go ali pa se prej, spodar ni v stanu psa pri sebi dobro zavarovati, mora on ali vsak drug, ki je zvedil za stekline sumljivega ali za steklino že gotovo bolnegapsa, to brez pomude na znanje dati gosposki, ki čuje nad 9 varnostjo tistega kraja, scer bode k ojstrem odgo voru poklican. §.10. Kdor opusti to naznaniti, zapade kazni 9 ki jo določuje §. 387 kazenskega zakonika. Sicer pa je gospodar vso škodo, ki jo napravi stekla živina 9 poverniti dolžan. 11. Ne prigodi se pa vsakikrat, da bi se steklina naznanovala že dosto pred po dozdevnih znamnjih: dostikrat se hipoma začne brez očitnega bolehanja. Za tega voljo, in ker se zna primeriti, da se 9 kak stekel pes ali kaka druga stekla živina iz stega kraja odterga ali od kakega druzega pritepe je treba poznati znamnja, kako bolezen zmiraj huja prihaj a, dokler doseže naj višjo stopnjo. To bomo popisali vsledečem. prihaja, začnd 12. Ce pasja steklina hujša iz gobca penaste sline teči, gobec je rudečevisnjev, nosnice so smerkove, pogled je plašen ali divji, pozneje so očeša kalné, z žlezo zamazané, včasih pav, vidi, da ga 5 čeravno se teško stane, po vsaki reči, tudi taki ktere želodec prebaviti ne more, kakor po slami dlaki itd., kmalo pa se začne daviti 9 9 usnju lesu in izmece spet iz sebe, kar je pozerl. Za vodo stekel pes ali celô nič ne mara, ali jo ne pozre je vselej 9 z velikim pozeljenjem pije, toda ker včasih celo požirati ne more. Zdi se za tega voljo ljudém, da se steklim psom voda merzi; pa to je le stara prazna vraža, ktero nekteri ljudjé še dandanašnji verjamejo; nobenemu steklemu psu se ne merzi voda; le požirati tedaj ker še vodo liže ali pije misliti, da je ne more. Ne gre pes ni stekel ali da ne bo stekel 9 na blato Trebuh vpade; kruli mu po njem in tiši ga redkoma od njega gré in je 5 ki pa izzacetka zlo terdo, pozneje ga dere kakor vodena kervava 9 gnojna 9 grozno smerdljiva driska. Sci le po malem na enkrat, scavnica je kakor voda čista, pa tudi zna biti kervava, in vidi se, da mu scanje eolečine prizadeva. ^ - Navadno potem zapušajo stekli psi tamni in hladni kot, v kterega so se bili poskrili, in grejo s pobešeno glavo, z napol ali popolnoma zapertim ali odpertim gobcom, kterega včasih kerč lomi, in s potepenim ali med peté potegnjenim repom in oma hajočim in potertim križem naravnost svojo pot ali se preskakajo zdaj na levo zdaj na desno; včasih vertoglavijo v kolo: zdaj so nagli zdaj počasni, se opotekajo, teko čez ceste, polje in pašnike vajo čez vodé, pa se jih tudi , pla ogibljejo, in kadar do njih ali sploh do blišečih reči pridejo, se ober nejo, postanejo, padajo ob tla, pa se spet pobero. Popadajo pa potuhnjeno med tem ko misliš, da pa divji in tuleči živalih, ki so jim na poti ali te ubogajo in se šavsnejo po ljudéh in jim nasproti sti dobríkajo, ali pridejo, ali napadajo pa pse in mačke, in jih popadajo. togotno vse, zla Potem teko spet svojo pot, so taki, kakor smo jih popřej popi sali, se vernejo včasih proti svojemu domu, pa kmalo 9 9 jo spet pobegnejo, in tako se vedêjo tako dolgo dokler jih vsa moč zapusti in se zgrudijo na tla kjer klaverni obsédé ali obležé, pa še z zadnjo močjo včasih tako silno grizejo okoli sebe, da si dostikrat celô zobé polomijo, hlastajo po vodi, če jo z brizgljo na-nje brizgljaš, popadajo sami sebe 9 ako ni že božjast vmertudila čeljusti. Taki poginejo ali že po 21 urah, ali v a, k večjem 5 dnéh. (Konec sledi.) Od zložbe (arondiranjai zemljiš 9 (Dalje.) da jih komaj odprè. Diha hitro, glas je hri gerdo laia in tuli s pobešeno ali kviško dvig- 2. Na vsako vižo naj se tudi usliši oglas za zložbo _ 1 • * j _ • t m i • i • • v - v a • j • ■ i • « • f njeno ali po strani zasukano glavo. Ta posebni spremen glasu in lajanja je eno naj važniših zna minj pasje stekline. zemljis, če tisti kos zemlje, ki se v zameno želi sam po sebi ni pripraven za pravo ob delovanje, ali pa če je, ker se s sosedovim ? 186 vkup derži, celo ociíno na poti 5 obdelovati ne more, postavim V V • ? da se ta prav spas (šala), špancirati ali iti na š p a s (sprehajati , boja), med nogradi O bidje med nogradi, gnve .»^i««., ali senožeti, in 3. će ima zemljiše več posestnikov, da ga eno leto ta, drugo uni vživa, kakor so nekteri travniki, senozet ali rovte ali šetati se), grunt (zemljišče), farba (barva med vkup lezečim gojzdom, germovje ali ro- andlati (obnašati se, ravnati), J «S» poljem (lovec), ror (cév, cévka), kanal ali kanav (rov, žleb), štuva (peč, pečoiea), ka m bra ali tudi ci mer (soba, izba), šenk (dar), šenkati (darovati), ka m ara d (tovarš), peršona (osoba, oseba), fajfa, kterih pri takem posestvu nobeden prav neglešta. (kadilka, lula), fajfati (piti, kaditi duhan), arcnija Kar pa vtiče takošne premenovavne zemljiša ka- ali medižija (lek, zdravilo), medeh (zdravnik, leč kor tudi občinske lastine (kar imajo občine ali gmajne nik), drat (čvežen), pra ta (pečenje, pečenka) , druk skupej), naj ima vsak deležnik pravico terjati, da (tisk), drukati (tiskati, natiskati), špica (ost, ostnoj, " " _ ~ V.V , /■»•!• i"\ • V /- , .V-v J """ ' """ J/1.*T IVV »VIJUH^ «I* j " •• -V. ^v.^^^v. , UMV.^.m^V. J , ^UOI/J UJIIUVJ se mu po pravi razmeri njegov del (part) odloči, špica st (šiljat), gvišno (gotovo, resnično), za g vi sati (zagotoviti, uvériti), žiher (lahko, brez pomi da se na tako vižo zemljise obdelovati zacnè, ka kor gré. Ako se sodeležniki ustavljajo taki raz- slika), lumpati (klatiti se, potepuh biti), lu m p (pote delitvi ) nu » se tistemu, ki si svoj part želí odločen pin y potepúh), firtah (predpért, predpertje) i c ví r n w \ f / y • ^ x ' imeti$ pripusti ga iz brati; le stroski poklicane raz- (konec), orden (red), v ordengo djati (vrediti, sodnije in za izločitev poklicanega inženirja naj zade- vravnati), g a j ž 1 a (bič), š r a u f (ferk, vertilo), za- nejo njega. Na to vižo bi se tisti termi in svojo- šravfati ali zašraubati (zaškerniti), ja (da, tako glavnosti, ki ne připustí, da bi se nerodovitna gmajna ali tako je), fingrat (naperstnik, naperatek), štih, preobernila v rodovitne polja ali travnike, naj go- steh (vbod), špaga (motoz ali motvoz), šmajhljati tovši glava odsekala, in sto in sto oralov pustin bi (prilizovati se), erlavbati (dopustiti, dovoliti), gnada se premenilo v rodovitno polje, na kterem bi bil (milost), first (knez), šnofati (nosljati), flaška ali blagoslov božji, kjer je zdaj le robidje. flaša (steklenica, sklenica), glas (steklo, sklen * ko c/a. Da se vselej vsi deležniki v zložbo zarec), pir (vol), kn of (gumba), uržah ivzrok), zemljiš prosto voljno zastopili, ni misliti, ker vsak cviblati (dvomíti, sumiti), ca ga ti (obupati), na posestnik nima toliko razuma, da bi zapopadel do broto zaméne, ali pa se le terdovratno starega derži, ■MlHB ■MHHHÉI^HHHI ■ tir I eh (naravno), frajlih (to je, to se vé), gmajna (soseska, srenja), je si h (kis, ocet), ri ht a r fsodec ali sodnik), r ih teg (prav tako, v resnici, zares), fois ali se cisto le iz hudobnega serca ustavlja pa mu morebiti tudi res ne koristi tirjana zaména. ali fovš (lažljiv), goljufen), obšid (slovo, odpu9t) c/@. Zložba se ima tedaj tudi takrat zgoditi, pil dek (slika, podoba, podobica), r o žen kra ne (mo > ako jo većina posestnikov terja y 9 in skaže, da bo lek), špeh (slanina, boh), gartroža (vertnica, po * na vse straní prav, in potem tudi za razsodnijo iz- vertnica), krancelj (venec) , muj a (prizadetje, trud) brani mož je (Schiedsgericht) to poterdijo. pon ujati se (prizadeti si, truditi se), talar (pladnik, cjy. Manjšina se ima po tem takem vselej ve- krožnik), tavžent (tisuč), ketna (veriga), lojtre udati: vendar naj ji bo pripušeno, ako se po (lestve), kanon (top), kugla (krogJa), iajhtar V f cim razsodku izbranih razsodnikov poskodovana meni, (svečnik), šnajcar (vtrinjak), gasa (ulica), falar pritožiti se pri višji cesarski gosposki, in spričati, (pregrešek, zmota), faliti (pregrešiti se, zmotiti se), kje kako in zakaj se ji škoda godi. c/d. Da pa cesarska gosposka usliši oglas za vf • « i • • • I 1 v zložbo, mora većina naj manj dvetretjini delez žegen (blagoslov), mežnar (cerkovnik) itd. more To nepotrebno in zaverzljivo navado si clovek ne drugači izjasniti, kakor z mnenjem, da ona izvira nikov znesti. (Dalje sledi.) od časov, v kterih je slovensko narečje, čeravno je od nekdaj zadosti svojih lastnih čistih besed imelo, še bilo sceloma neobdelano in zanemarjeno, in da tudi ti ter-žaški Slovenci, kakor in po Stajarskem Slavijani teržaške okolice (Dalje.) y 80 drugi po Krajnskem, po Koroškem takosnih besed s prižnic, ali pa Ceravno tem ljudém so sosedje Krašovci, po- sploh od ljudi slabo govorečih ta jezik, slišali, v svoji tomci ali zarodiči, kakor se zdi y enakega slavjanske^a glavi obderžavali in ustmeno svojim zarodičem sporoča pokolenja ali roda, jim niso vendar skorej v ničesa dru- vali do današnjega dneva y nemarljivi za to, ali so gem podobni, kakor kar tiče njih narečje: tisto je na- te besede njih domaće in národové, ali pa ptuje; more-rečje slovensko (krajnsko); oni ga slabo govoré, misleč biti so mislili celo, da bi napčno bilo jih opustiti. Jez v svoji prostoti, da se še nekako prav odlikujejo, ako si se še dobro spomnim, da sem sam nekdaj več takihbe- celo prizadevajo v govorjenju taliančati (talianizi- sed in pridigarjev slišal, postavim, tudi iz ust rajnega fajmoštra pri Sv. Antonu v Terstu, Jožefa Tonja- rati) in s tim ravno kaziti svoj bogati jezik! Čudno se pa skorej zdeva, da v tem narečju, če« nata od Tannenfelda, moža sicer preslavnega in bi ravno teržaški Slavjani niso nikol opraviti imeli z rekel neumerlega gledé njegove nesebične in neizmerno rojenega Terža- Nemci, se narajma vendar veliko besed, očitno iz nem- pridnosti in marljivosti, moža žkega vzetih, na priliko: ac (zaklad, blago), šacati scan a in, kakor se zdí, celô Tali ana, ki je do naj- letu 1821 je štel skorej več in šacavati (céniti), glih (ravno), g li ha ti se (pogo- višje svoje priletnosti diti ali pogajati se), ahtati se (varovati ali čuvati se), ko 70 let), ali pač cio do svoje smerti veliko veselje aparati (hranovati ali štediti), šp ar o viten (varičen, imel pridigovati le v slovenskem jeziku, v kterega štedljiv), žni dar (šivar, krajač), šuštar (čevljar ali je bil nek neizrečeno zaljubljen, kakor so bili nekda; črevljar), tišlar (mizar), šlosar (ključar), štrik zaljubljeni slavni ilirski pisavci in književoiki vDabrov- (verv y konop) y zupa (juha), štunfi ali po laškem niku * Gondola, Delia-Bella, Stulli,Appendini kal cet a (nogovice), koc (čoha), antverh (roko in drugi tudi Taliani; čujte nemarni Slovenci! tudi delstvo), šribar ali šlibar (pisar y pisavec), cajt Tali a ni. (čas y doba) y cajtenge (novine, novice, časopis) y ce rati (živeti, hraniti se), cerenga (živež, brešen), strafati (kazniti, pedepsati), štrafenga ikazen, pe- depsa), pu štab (písmenka, čerka), puštab ira ti (slo gati Vidi se pa vendar. hvala Bogu! da ns le med Slo vence druzih krajev, ampak počasi tudi med tište, od kterih tukaj govorimo, krepko prédira dobrotna delavnost loči ? 5 ki jo razprostranja že od nekaj let izdavanje lepih slabikati), špraha (jezik, narečje, govorjenje), in podučivnih, v čistejšem in boljšem jeziku spisanih 187 bukev in listov. Sliši se že semtertje med ljudstvom velikansk kre/.eljc iz spiCj da 86 glava I© malo vidi. In precej drugaci «ih govorilo, je naravno, govoriti, kakor se je v nekdanšnjih ca Hanaki so obhajaii pred cesarjem in cesarico svatbo: to je bolje in čistejse, in scer, kakor pripeljali so štiri vozove z ženskami natiačene : na dveh « * ma«-» « m m i « « « i # • « •« * Vf 1 fl i i a f m à a tam kjer je bil slovenski jezik toliko stoletij so bile družice, na dvéh tete nevestine, potem nevesta; zanemarjen, pokvarjen in zmešan z druzimi jeziki,ako- za njo en voz s kolačem tako velikim, da nikdar se ravno se ljudém, kakor si more lahko vsak člověk mi- nikjer nisem kaj tacega vidil; za tim vozom so se pri- na ktere niso peljali moski, kakor tovarši in svatje ženina, in za njim bili do zdaj navajeni. To se pa vé, da tako čuđenje ženin. Nevesta je cesarici, ženin pa cesarju nekaj od bo po malem jenjalo, kadar bo sadanja mladina odrasla, pridelkov svojega kraja daroval, in cesar so se ženinu pliti, tu in tam zlo čudno zdi slišati besed ki se oči po učilnicah poznati in govoriti svoj pravi v česko-slavjanskem jeziku, ki ga dobro govore * jezik > kterega ji učitelji razjasnjajo, kakor gré — korenito. veselje zahvalili, ki jim ga je ta slovesnost naredila, za in (Dalje sledi.) mu 9 , kakor slišim, 50 svitlih cekinov podarili. To versto je skleni! mož v smešni obleki na starem kljusetu sedeč z neznano velikimi očali, in je burke vganjal, da se mu je vse smejalo. — V saboto 3. junia ob 9 zjutrej 1z Berna 3. junia. (Konec.) Kar me je v Pragi sta presv. cesar in cesarica Berno zapustila in se po mocno veselilo, je pa bilo to, da sem vidil, kako ve- železnici v Prago podala. Janez Tomše. vojaški duhoven. Novičar iz austrianskih krajev liko veljavo slavensko-česki jezik tukaj ima; po ulicah, po sprehajališih, po gostivnicah in kavarnah se le máto --------- - - r >----------VI*. Iz Tersta 9. junia. * Oznanujem Vam žalostno druzega eliši kakor česki, ki ga govoré v s i stanovi, niski in visoki, in si v čast novíco, da po dolgi bolezni umerl je včeraj gosp. Još t S e m e r 1 9 bivši profesor slovenščine na tukajšnej gimnazu deržé, kramljati jezik svoje ljube in vrednik slovenskega deželnega zakonika. Bil je umna matere. Gotovo je tudi lepši, lepi materni jezik popol glava 9 in kako gladko mu je tekla slovenscina, priča Sloven- noma govoriti kakor popačeno drug jezik, po kterem se deželni zakonik dovolj. Naj v miru počiva! člověku že od delječ pozná, da „bi rad, pa ne more !" sčino je po njem začel učiti, mladi profesor zgornje Se moram omeoiti veselih doi, ki jih je obhajalo gimnazie, gosp. Le gis a, ki je na Dunaji slovansko naše mesto perve dni tega mesca ob prihodu Nju Veli- lologijo Miklošiča poklusal in se sedaj na stolici slovenski čanstev presvitlega cesarja in cesarice. Cesta od kolo- kaj marljivo obnaša, dvora, kjer Ja je mestni odbor s slovesnim ogovorom eprejel, noter do hiše deželnega poglavarja so vse ulice Želimo že viditi od gosp nežiča Ja- izdani „Glasnik slovenskega slovstva" ; ali v Terstu ga menda se ni, ker se po bukvarskih razstavah kodér sta se cesar in cesarica peljala, bile tako zalo okin- zastonj po njem oziramo, in ker ga naročniki zastale 9 » Bčele", ki jim je za odskodbo obljubljen bil > V se tudi čane, da se nek celo na Dunaju ni dosto lepšega vidilo, kakor tukaj. Ljudstva brez števila je iz cele Moravije ta dan v přejeli niso. Z Bogom! Berno přivřelo. 1. in 2. junia zvečer je bilo mesto krasno lz Gradca. Lepa zvezda je bila prisijala na naše razsvetljeno. V petek o poli osmih je imela vsa tukajšna obnebje, prijazno je svetila, nadepolne žare razlivala. ali Bogu bodi ® V W w .. ~ I---- -------- J ~ ----------------J------VVUV^JV y J/1IJWMU7 J V U I VVt.W ^ U^UV^U» vojašina pred Nju veličanstvoma svoje vaje, s kterimi Veseli smo jo gledali in se je radovali so bili cesar prav zadovoljni; dopoldne so obiskali cesar potoženo V • i • f t f I • V • • 1 *«• i * « 9 naša mila danica je prerano ugasnila: Jo vse učiliša, cesarica pa bolnisnice in hranilnice otrok, sep i ne Turnogradske ni je več, kakor so „No Popoldan ob petih pa je bila nar vecja slovesnost. Blizo vicea ze oglasile. Hipoma se je raznesel po Gradcu ža mesta je velika loka „Augarten" imenovana , tukaj so bili lostni glas o smerti njeni. Neznanci pomilujejo mlado zbrani mladenci in dekleta iz vsih krajev Moravske v 20. letu umerio gospo, ^lavjani pa objokujejo nedo- in Sleske v svoji narodni obleki. Kakor naKrajnskem, méstljivo zgubo. Vse polno jih pride k pogreba, svojej tako se tudi tukaj na Marskem narajmajo ua majhnem miljenki zadnjo čast skazat. Bivša družba slovenska so mnogoverstne obleke in narodske navade, kte- zdí znovič zedinjena, omlajena, pomnožena. Po cerkve prostoru rih se ljudjé že veliko sto let nepremakljivo deržé. Za nem blagoslovu jej pred odvožjo zapojó rojaki latinsko cesarja in cesarico je bil posebno lep šotor napravljen, otožnioo. Trije duhovni in žalostna glasba spremlja šte iz kterega sta zamogla pregledati vse igre, in memo kterega so kmetje v mnogoverstnih oblekah tako eden vilni sprevod. Po ukopu na st. Lenarskem pokopaliscu pak jej v slovenski pesmi odpojó otožno slovo inmirvečnil za drugem šli, da so cesar in cesarica lahko vsacega Nje grob tukaj bo našiucem predrag kraj, nje mili spo-dobro vidili. Naj pervi so bili kmetje iz okolice B em s k e, min bo nam v blagoslovu živel. Dr. M. peljani od svojega župana; jezdili so na lepih domaćih konjih v rokah so imeli male bandera s sulicami, kakor vice" spomnijo enkrat tudi Od sv. Lorenca v Pušavi 3. junia. Naj 55 No 9 tega kraja 5 ki je kotlu po 9 za njiini ulaui, in pokriti so bili s siroko-krilnatimi klobuki so prišli rudokopi iz Rosice, za njimi Slovaki, Hor-vati, Hanaki itd., vsaka versta & svojo domačo muziko. Naj lepši so se meni zdeli Horvati tistega rodu, kteri se je že pred 250 leti iz Horvaškega na Marsko blizo Mikulovega (Nikolsburg) naselil in še dan današnji her- govorí in horvaško obleko ima, kakor sem jo blizo svoje domovine okolj Zagreba vidil; doben 5 kterega okoli in okoli visoki hribi obdajajo > po vaski sebno na izhodno-juzni strani imenitega Pohorja. Stanujejo tukaj dobroserčni ljudi. Večidel Pohorjancov teržuje z deskami do turške meje; zdaj pa ta kupčija nekoliko peša zavolj rusovsko-turške vojske, vendar se po svoji stari navadi na pot podajajo, in tak svoje edine vire pridelkov obiskavajo, ker jim pri vsem prizadetju poljo- prav lahko sem z delstvo nikakor ne zadostuje. Tudi se marljivo s sad-njimi govoril. Naj bolj pa jeljadém dopadla neka Han a sk a jorejo pečajo, ki marsikteremu kos kruha nadomesti. svatba. Hana se imenuje en kraj marske dežele, kteri Serčno me je razveselilo viditi miloserčno navado, da zavolj rodovitnosti zemlje se smé naj srečnišim v celi premožniši gospođarji v kosih kruh k cerkvi donašajo in Europi prištevati; rodovitnost tega kraja, pravijo, ni nič med uboge delijo. Da jim Bog stotero poverne! — Po- manjši kakor v Egipta in izhodni Indii; pa tuđi prebi-vavcom se na licih vidi, da pomanjkanja ne poznajo; šavi se ni slednje še omenim, da farovža pri Divici Marii v Pu , — kar visoke častí vrednemu gospodu žup govore slavjanski jezik, in okleka njih je tako razločna niku veliko terpljenje vzrokuje. Jančar. od vsih druzih, da je skorej popisati ne morem. Moški lz Sevnice na Stajarskem. Strašna nesreća je imajo rudeče hlače in plave mnogoverstno pisane jope, 4. dan t. m. zadela Sevnico (Lichtenwald s poleg Save. na glavi pa majhne niske s cvetlicami in pisanimi trakovi preprežene klobučke; ženske nosijo okolj vratu tako Nek fantè se je igra! z vžigallcami in prižigaje klinciko J« napravi! oginj, ki je pokončal celi lepi terg popolnoma 9 188 le nektere hiše so ostale« Pogorela je ladí cerkev, sola, kaj so sklenilf srenjska hiša in žandarska kosama; pokončaoo je vse še precej dobro kaže Iz Horvaškega se sliši, da letina premozenje, veliko živine je poginilo ; k ------- „ — pv fivvvj uuMiu nM/ic, terta lepu biuji , rcua u u uuvcij.— sreći ni pogorel Zadnje novice od Si I i stre segajo do 6. t. m. Ta čas stoji bo dovelj noben člověk. Nepopisljiva je revšina , ki je mahoma je bilo vse še zlo pri starem i« 1 V« • ..« • mm « V« i. _____ zadela toliko družin in jih pripravila na beraško palico. Silistra zamore še 3 mesce deržati rv ¥ 0 i • i VT .il V V . _____ daj spet pravijo, da se Zares usmiljenja so revezi vredni! Koliko nesreč so že pri Slat 30. maja je bila na meji male Valahije precej huda bitev napravile tište vžigalice, ktere le prelahko otrokom v pri kteri so Rasi nesrečni bili. Ali je umerl mladi srof « • 1 # • Vfe «« V li M * m « V « • vm m _ ^ ~ roke pridejo! Pa slisali smo tudi, da so se zali Bog! O pogrešale dobre gasivne naprave! Kako malo skerbí je pri nas sploh za to: jok in stok je še le potem, ko je krava iz hleva ! Iz Dolenje vasi pri Ribnici 6. junia. Okol polnoči me zbudí posebna svetloba iz spanja, skočim k > ki je bil v oko vstreljen , se za gotovo ne ve; gotova pa je žalostná novica, da polkovnik Karamsi sin slavnega zgodovinarja, je pri Karakulu padel. Važna novica je, da se ima rusovski vojskovodja P skievic s svojim glavnim stanišem iz Valahije v J * okuju, kar vidim, da v sredi vasi neki skedenj vès v plamenu stojí. Strah in groza med prepade — silno velika vas (steje 113 hiš), hiše ena pri drugi silno tesne Moldavo) preseliti; po tem takem hočejo res Rusi veliko Valahijo sprazniti. Da bi pa šli, ni verjeti > ker je got in večidel vse s slamo pokrite — pomoći ob tako pono-čnem času pa ne koj zadostne! In res ob kratkem je 45 his v tako groznem plamenu gorelo, da še nikdar ta- zaj armade marširajo so Rusi že po svojem osnovali cez reko Prut nada še zmiraj move iz Rusovskega v Moldavo; Dob ? soteske Moldavské na meji proti Erdeljskem pa so postavili kozake na pi cega nisem vidil! Plat zvona je po celi ribniski dolini bilo, ljudje so od vsih krajev k strašnému požaru derli. Milému Bogu, da nam ni poslal nasprotnega piša kete Omer-paša še zmiraj hoće vec top eti 9 čeravno jih ima že 500; iz Carigrada mu ne morejo in benih več poslati Poljski general Wysoki je iz Ca Ijudém, ki so prihiteli na pomoć, gré hvala, da ni cela vas pogorela. Al 45 hiš z vsimi skednji in hlevi je do tal prec! Moje pero je preslabo popisati nadlogo nesreč-nih pogorelcov, ki osmojeni, raztergani in lačni jokajo okoli pogoriš in vpijejo: kaj bo* kaj bo! Nesreća je pa tolikanj večja , ker polovico pogorelcov pri vsem opomino- pa le za majhne rigrada naznanil svojim prijatlom, da z napravo polj-skega kardela spet ne bo nić, ker se sultan, glede na Austrijo, brani jo dovoliti. — Večidel francosko-angleških bark je višino Sebastopolsko zapustilo, da hitrejše prepeJjujejo armado v V< Geršk pa naznaniti drugi rusovski ločijo od starovercov patriarh pa dosihmal še ni hotel podpisati vanju nima zavarovanih pohištev, krajcarje, da še ne bojo mogli svojih poslopij postaviti v prejšnji stan. Obernem se tedaj v imenu tolikšnih siromakov na miloserčne Ljubljančane in vse Slovence v daljnih in bližnjih krajih: uamilite se, usmilite se sila revnih pogorelcov v Dolenji vasi! rsaki naj manjši dar, naj je v dnarju, v obleki ali hrani, bode sprejet z nepopisljivo Kam derží na desno cesta 9 9 triarh v Carigradu je po željah sultana imel da mati staroverske cerkve je vedno bila v C ari gr ad da so Rusi dosto premenili to véro in se tedaj staroverci Carigradski pisma tega Turskem novega razkolenstva Kam in kje i hvaleznostjo. V ze Kdo je te strašne nesreće kriv, se še ne vé. Jože Jereb. Iz Ljubljane. Kakor je znano, je za ljubljansko mesto bila sedanja rekrutirenga na 19. in 20. dan tega mesca predpisana, pri kteri bi bil imel magistrat oddati 35 rekrutov. Po natanćnem obravnanju tega opravila pa je mogoče bilo, da je ljubljanski magistrat že 10. dan t. m. celo število dopolnil, tako, da je ta rekrutirenga dokončana. Med oddanimi 35 novinci je, kakor slišimo, 25 prosto voljcov, kar očitno pričuje, da seLjubljan-čani vojaškega stanu ne boje. Magistratu se pa smé v gotovo zaslugo šteti, da opravila rekrutireng v tako natanćnem redu spolnuje, da vsaki dotični rekrut mestu na dobro pride. Mesto Line in Ljubljana ste tedaj menda pervi, v kterih so mestne gosposke sedanjo re-krutirengo že dopolnile. Kam derží na lev o pót? Mož povejte mi po skušnji: zmót? e nameriš jo na mes to, Kras zidovja najdeš hiš, Ce se pa na vas oberneš, se lože ognem Kj e Pot, ki vidiš jo na pravo, Te prinese v mesta kras; Ki derží na levo steza,' IJTZ Te pripelje v prosto vas. Pa nasprotno vse dobis. Kam tedaj se naj obernem. Al se v mesto naj podam, Ali naj na vas jo mahnem, Srečo boljšo kje imam? Vidiš, to ti je vse ena: Kak s e bnašal b Lahko v mestu, lahko v vasi Si. če hoćeš, srečen mož. Matija Valjavec. Pogovori vredništva. Novičar iz mnogih krajev Po s es tni k u J. J. v J. : Na vprašanj e Vaše: „kje je treba prašati zavolj prepisov? vam damo vediti, da zdaj še nikjer, ker postave za zložbo zemljiš v naših deželah še nimamo, ampak se, kakor ste brali, še leizdeluje, tedaj še nihee ne more biti deležen njenih dobrot. Na Ogerskem, v vojvodini Serbski in v temeškem Banatu pa je že moč zadobila, in tam so menda že nekteri prepisi oprošteni bili prepisane davšine. Je tedaj treba, da pride popřej postava na dan. Pri priiiki 9 ko so presvitli cesar v Pragi bili 5 Popra veli. V 12. versti „novič. iz mnog. kraj u od so se peljali v Tečen, kamor je přišel tuđi kralj pruski; ker sta pri tem shodu tudi od obéh straní perva ministra pričujoča bila, je zadeval ta shod gotovo turško- spodej namesto kim beri kim Stan kursa rusovsko vojsko. Med postavami, ki bojo najprej okli cane, bo postava za letne in tedenske som nje; po ti postavi se bojo nek takim krajem, kteri so blizo že- Obligacije deržavnega dolga 5 4 4 3 0/ / 1 0 2 » 86 3/ 76 Dunaji 12. junia 1854 8 fl A h 99 V) 99 56 4 42 O 3 4 le znic, naj raji somnji dovoJjali. Srenjska postava Oblig. 5% od leta 1851B 106 y ne pride pred, dokler ne bojo vse cesarske gosposke (politićno-sodijske) po deželi ustanovljene. — C. k. dnarstvini minister je poklical 7. dan t. m. več dunajskih velikih tergovcov in previdnih dnarničarjev v posvet: na kakošno vižo bi se zamogel zboljšati stan deržavnega dnarstva; kmalo se bo tedaj kaj Oblig, zemljiš. odkup Zajemi od leta 1834 1839 1854 0 19 99 99 83 226 122 90 i 99 99 99 99 f •2 99 4 99 99 99 2 99 Esterhaz. srećke po 40 fl Windišgrac. Waldštein. Keglevičeve Cesarski cekini Napoleondor (20frankov) 10 fl. 46 Suverendor.......18 fl. 20 Pruski Fridrihsdor ... 11 fl. 10 Nadavk (agio) srebra: ~ na 100 fl. 33 fl. 99 99 99 99 20„ n 20» » io„ 87 y4 fl. 29V4„ 301/»» IO3/« „ 6fl. 15 gotovega slisalo, Lotcrijnc srećke : V Terstu 10. junia 1854: 67. 31. 85. 54. 16 î v Terstu bo 24. iunia 1854. Prihodnje srečkanj Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik : Jozef Blaznik.