Iz domače in tuje prakse Poročilo o D. delavnici javne gozdarske službe "Gozdna rastišča in razvoj sestojev na Sežansko-Komenskem Krasu" (Sežana - Lipica, 24. - 25. november 1998) V okviru javne gozdarske službe, ki jo po zakonu o gozdovih opravlja tudi Gozdarski inštin.tt Slovenije (GIS), sta posebej pomembna prenos znanja in razis- kovalno-razvojno sodelovanje z Zavodom za gozdove Slovenije, predvsem s ciljem iskanja odgovorov na najpomembnejše probleme usmetjanja razvoja gozdov, s katerimi se javna gozdarska služba srečuje v ope- rativi. Sodelovanje in prenos znanja v obliki delavnic se je p1ičelo v preteklem letu z izvedbo prve takšne delavnice: "Gozdna tla- temeljna sestavina gozdnega ekosistema". Letos smo podobno delavnico pripravili na Sežansko-Komenskem Krasu, razširili pa smo jo tudi na področje gojenja oziroma usmetjanja razvoja gozdov. Namen letošnje delavnice je bil: (1) spoznati zna- čilnosti najpomembnejših gozdnih rastišč (kamnine, tla, klimo, vegetacijo) in sestojev na Sežansko-Ko- menskem Krasu ter (2) proučiti zakonitosti rasti in naravnega razvoja starejših sestojev črnega bora - kot podlago za oblikovanje prilagojene strategije sonarav- nega obnavljanja borovih sestojev na nizkem Krasu. Tematika delavnice je biJa razdeljena na teoretični del v obliki predavanj - ta je prevladoval - ter praktični del v obliki terenskih predstavitev. Prvega smo pripra- vili pretežno raziskovalci GIS v sodelovanju s strokov- njaki ZGS, pri drugem pa je bilo obratno. Tako pri prvem kot pri drugem so sodelovali tudi zunanji sode- lavci (6 predavateljev). Prvi dan so bile v devetih referatih predstavljene naslednje splošne teme: gozdnovarstvena, gozdnogo- jitvena in gozdnogospodarska problematika nizkega Krasa; geološke in pedološke razmere, pedofavna goz- dni11 tal, vloga mikorize pri obnovi gozdov, podnebne razmere in biogeokemični ciklusi, avtohtone drevesne vrste ter značilni gozdnovegetacijski tipi, vse za ob- močje Sežansko-Komenskega Krasa. Na terenu so bili z vidika geologije, pedologije in fitocenologije podrob- neje predstavljeni štirje nizkokraški gozdnovegetacij- ski tipi (toploljubnj gozdovi črnega gabra in malega jesena, monokulture čmega bora na boljših rastiščih, pretežno čisti cerovi sestoji ter ohranjeni me.šani goz- dovi hrasta in belega gabra). Na vseh objektih je bila okvirno predstavljena tudi gozdnogojitvena problema- tika (cilji in predvideni ukrepi). Težišče razprave ude- 34 ležencev je bilo v tem dnevu (z izjemo zadnjega objek- ta) usmeijeno v rastiščno problematiko. Drugi dan je bil namenjen predvsem ekološki in gozdnogojitven! problematiiO čmega bora na Krasu. V desetih referatih so bile predstavljene naslednje te- me: gozdni požari in njihov vpliv na gospodaijenje z gozdovi, bolezni in škodljivci čmega bora, značilnosti gospodarje~a z gozdovi v preteklem obdobju, proiz- vodna sposobnost borovih sestojev, dendroklimato- \oška analiza črnega bora ter projekt "Rast in naravni razvoj starejših sestojev črnega bora na Sežansko-Ko- menskem Krasu", ki smo ga skupaj z ZGS zastavili za potrebe te delavnice (v njegovem okviru so bilj pred- stavljeni cilji, raziskovalni objekti in metode ter rezul- tati s področja pestrosti talnih tipov in vegetacije ter podnebnih, ekoloških, okoljskih in gozdnogojitvenih vplivov na rast in razvoj drevja in sestojev). Terenski del se je odvijal v starejših monokulturah črnega bora na Kobjeglavi, kjer so bili predstavljeni razvoj sestoj ev v preteklosti, povzetki preteklih in novih raziskovanj, posamezne faze naravnega razvoja sestojev ter način uspešne naravne obnove čmega bora (z robnimi seč­ njami v večjih jedrih). Težišče živahne terenske raz- prave je bilo usmerjeno v problematiko naravnega raz- voja sestoj ev, v oblikovanje gozdnogojitvenih ciljev ter v strategijo obnove. Ker strokovno-znanstvenih ugo- tovitev ter gozdnogojitvenih izkušenj in (tudi različnih) predstav posameznih udeležencev o nadaljnjem usmer- janju naravnega razvoja b01·ovih sestoj ev - zaradi zelo omejenega časa, pa tudi zahtevnosti in občutljivosti kraške borove problematike- na terenu ni bilo mogoče usklajeno in celovito zaokrožiti, smo po zaključku delavnice, pravzaprav bolj seminaJja, to storili v okviru posebne ožje strokovne komisije. Tako izoblikovane in usklajene temeljne gozdnogojitvene usmeritve za ravnanje s starejšimi borovimi sestoji pa bodo za Kras neposredno uporabne. Ob tem ostaja problematika ob- nove sestoj ev čmega bora, ki se je pravzaprav s tem seminatjem .šele pričela proučevati, aktualna še naprej tako na raziskovalni kot tudi strokovno-operativni rav- m. V zvezi z vtisi in pobudami udeležencev za pripravo nadaljnjih delavnic/seminarjev v okviru javne goz- darske službe bi kazalo poudariti predvsem naslednje: GozdV 57 (1999) 1