198
Molčislav: Breznova pesen.
Izgine dekle za goro, Tesar se ozira za njo, Po glavi pa misli roje mu, Iz mislij dekletce ne gre mu.
Sekire tesarske zvene In trske od debel lete — Dva prva sta delo končala, Kar mislila, to sta stesala.
Ko teše pa tretji tesar, Primeri se čudna mu stvar: Glej, rakev se širi in širi, In — noge jej vzrastejo štiri!
To rakev mrtvaška pač ni, To postelja pirna se zdi . . . Ko dvajseti dan je napočil, Tesar se je tretji — porččil.
Ob letu spet pojde v goro, A tesal — zibelko tam bo, O rakvah mu sodba je taka: Za rakev naj lipa še čaka!
Bojan.
Breznova pesen.
h breznov sneg, oj breznov sneg, Toplote mehke trdi beg! Prigrevalo je nekaj dnij, A denes mete in praši. Oj breznov sneg, oj breznov sneg, Toplote mehke trdi beg!
Oj breznov sneg, oj breznov sneg, Vijolic sladkih grenki beg! Dišale po vrteh so vže, A zdaj pod snegom mraz trpe. Oj breznov sneg, oj breznov sneg, Vijolic sladkih grenki beg!
Oj breznov sneg, oj breznov sneg, Ljubezni vr6če hladni beg! Zvijati z repom brezen jel, A dečlo mi predpust je vzel. Oj breznov sneg, oj breznov sneg, Ljubezni vroče hladni beg!
Molčislav.