PETNAJSTLETNICA
Strokovni list za pustne norce $
Izhaja vsako leto na pustni torek
Inserati po dogovoru	'MA	Dober šaljivec se honorira
Leto XV.	SLOVENJGRADč|^%FEBRUARJA 1937	Št. 15
JCueent pci otkestm M putiki petnajstletnice.
1.
Jaz Kurent sem leto in dan Vaš’ga orkestra nevidni član.
Kar v letu 1936 zaznal predvsem Naj, dragi gostje, Vam povem.
2.
Horvat naš vrl’ dirigent,
Cež noč odnesel ga je šment.
V Meži zdaj direktorja igra,
Dobro služi in vrlo se ima,
3.
Pa nov’ga dirigenta zdaj imate,
Celo imenom Paganini ga nazvate. Dal, da neumorno orkester on bi vodil, Po poti svoj’ga prednika bi hodil.
4.
Usoda kruta je med Vas posegla, Senta člana zvestega odvedla,
Je dolga leta vijolino žagal,
Orkestru vselej vztrajno on pomagal.
5.
Pogrešal tud’ se Schreiner advokat, Al’ že godbe on popolnoma je mat? Nevarnost pač velika mu preti, Okrogel postaja, obilno se redi.
6.
Seliškar pa tiho in udano,
Igra vijolino forte, a tud’ piano.
A zobotehnik Vaš novi član,
Pritiska vrlo, da gre glas na plan.
7.
Glej, kdo pa nova članica je tam? Od kod neki prišla je ona k Vam? Krepko, pogumno vijolino igra,
A obraz njen žari in se smehlja.
8.
Druz’ga vijolinista Tiršeka tud’ ni? Kralj ga poklical, na straži stoji.
Prej sukal vijolino je lju'b’co svojd, Zdaj suka on sabljico bridko, ostro.
9.
Cilenšek dober, on komik je Vaš, Tud’ vijolino igrati poskusil za špas. Mavrič pili škantu pomaga mu čvrsto, Opustil je vlavto, ne prija mu cesto.
10.
Iglar na čelu izvablja glasove čarobne. Nežno prijemlje za strune okrogle. A s čela mu: kodrčki črni vihrajo Da not gledat mu včasih ne dajo.
n. |
Kar bi bil fant brez fejst dekleta,
To bi bil Cajnko brez svoj’ga klar’neta. Predsednik pa vneto po basu žaga,
Z lokom drgne, a tud’ s prstom pomaga.
12.
Tud’ dimnikarja vidim med Vami,
Muči se, piha v helikon, kakor že lani. Klančnik pa če potrebno, kar tud’ nanese, V pozavno ploza, da vse se trese.
13.
Gospodična Grmovšek pri harmoniju sedi, Z nogami brca, po glazbilu S prsti hiti. Po glasovirju pa Krajnčev Lojzek razbija In revmatiš noge si v koce zavija.
14
Pri bobnu pa star znanec čepi,
Zdaj levo, zdaj desno s pal’cam hiti. Tolče, razbija, dela kraval,
Kakor da sam bil ni druz’ga ne znal.
15.
Prihajam k Vam petnajsto že leto, Prebili težavnih kriz tudi nešteto.
Da zdravi in zvesti bi skupaj ostali,
To želja je moja ob današnji slavi.
Ob petnajstletnici se salonski orkester vsem, ki so kakorkoli podpirali naš orkester, za njih pomoč naj-prisrčneje zahvaljuje.
Zahvaljujemo se pa tudi vsem, ki so nam s svojimi
Uredništvo »Kurenta«.
inserati omogočevali izdajo edinstvenega lista »Kurenta«.
Zajedno pa prosimo vse, da nam ostanete še v bodoče naklonjeni.
Salonski orkester.
Zanimiva statistika slovenigmskega salonskega oikestca.
Za leto 1936 sestavila se je zanimiva Statistika, katero objavljamo:
V preteklem letu je orkester vežbal 490 ur; od teh so prišli Krajnc, Iglar 62 ur prepozno. Član Tiršek je rabil 27 ur za uglaševanje vijoline. Za pogovor, kateri komad se bode najprej igral, se je porabilo 60 ur, za iskanje not 24 ur.
Zamudilo se je nadalje 70 ur, ker si je Krajnc med vajami nohte strigel in Cajnko klarinet z vodo namakal.
V vsem letu je bilo preigranih 276,304.298 not, od teh pravilno igranih 102,703.605, ostalo vse napačno.
Potrgalo se je 17.306 žimic, 708 strun na vijolinah, 38 na glasovirju, 5 na kontrabasu, 4 glasovi so postali na harmoniju nadušljivi. članica Grmovšek je porabila
pri pritiskanju na pedala 360 H. P. Član Gabron prebil 2 koži na bobnu, 2 na bobniču, 12 krat udaril po svojem trebuhu. Član Cilenšek je preigral 6.310 pavz in si iztisnil 30 mazolčkov na bradi. Predsednik Germovšek po-
rabil 2 para očal. Član Stumberger spregledal’ 6310 Vi6 not. Pokadil 5.362 cigaret, vsled česar je Krajnc 78.615 krat zakašljal. Povzanist je dobil razširjenje pljuč.
£eios se vese sledeča pcedavanja:
Lobe: O meničnem pravu.
C a j n k o: O optičnih prevarah na lovu.
Šmid: Kako sem postavil rekord v: vztrajnostnem kvartanju.
Uhl: O črki »h« (s skioptičnimi slikami).
Punc er: O Mačku, mačku in »mačku«.
Fišer in Dobravc: O uničevanju alkohola. S praktičnim predvajanjem.
Kušar Miro: O prirodnih lepotah Podgorja.
JCaj sa sojenice in vajenke qwocile o& zibelkah naših
Slouenjgtadčanov.
p
Prišla je na svet naša Adela, Darove bo zbirala — pridna čebela. Bo društva podpirala, v snu kibicirala, se informirala, nevednost, zatirala.
3,
Priromal na svet je naš Jaka, Nevšečnost vsaktera ga čaka.
Ko duše bo pasel Ne bo mnogo zrasel, umetnost podpiral, politiziral.
3.
Na svet prišel je drugi Jaka,
Za vsakim oglom delo ga čaka. »Siero« bo zastopal, tu in tam pokrokal; smola, smola, smola njegova bo parola.
4.
In zopet prišel je en Jaka; mašina poznala bo vsaka njega, ki dete bo hranil, zakona svet’ga se hranil, dinarje bode sprejel, franke zlate odštel.
5.
/Rodil se nam je Florjan, za tehnika bode izbran, ceste nam bode popravljal in rezultat ugotavljal, rad se bode selil, iz etra valove lovil.
6.
Albert zagledal je svet,
To bo Mačkov profet.
Filme bode vrtel, kandidature prevzel, v »parlamentu« sedel, vekomaj vesel.
7.
In rodil se nam je Ciril.
Deček to zal bo in mil.
Žensk se bo bal ta fant, dober bo on muzikant, karte bode prodajal, zgodaj zjutraj bo vstajal.
8.
In rodila se Ljuba,
Klicali bodo jo »Puba«.
Mnogo bo pesttikovala, in paragrafe sukžla, vinčka ne bo sovražila, rada norce bo brila.
13.
Jura to bo posebnost. Markantna bo osebnost.
Vsaka' tri leta z avtom peljal, nobel bode v volilni lokal, sicer ne bode imel brige, pobiral konjske bo fige.
9.
In Edi prišel je na svet.
Želja on Vseh bo deklet.
Samec bo vedno ostal, žensk pa ne bode se^ bal, ljubil bo hribe, ravnice, čuval bo naše device.
....10. |
Pred leti rodi se fantič, ki zval se bo Lojze Krajnčič; bo srednje postave in malo las mel, zato pa vsestransko veselo bo pel.
Na koru orglal, na odru smejal, na občini mnogo nedolžen'prestal.
H.
Naš Karl le pridi na svet,
že čaka Te mnogo deklet;
boš davke navijal, po bobnu razbijal,
boš vlekel kot vol, postal boš čist gol
Ker štorkle ne boš spoštoval,
zato brez otrok boš ostal.
12.
Noč temna je koncem avgusta, ko Emil priroma iz pusta.
Je oče premožen trgovec-krčmar, zato pa sin mora postati šiimar.
V pisarni le redko on bode sedel, le kadar okrogle bo denarce prejel.
1.
Ni na svetu samo tako,
Da moški' radi lumpajp. 1 Pa zgodilo se nedavno,
Da ženske lumpale so ravno.
Jlet zeJjnih.
Zbralo skupaj- se jih je pet, Poročene, ledig, mladih let. Debela, suha, velka, mala, Vsaka je za liter dala.
; 3. flfp ||
Sekavčnik gostilno ima fino,
Toči pivo, rakijo, različno vino. Ko vrata namerava it’ zapret,
Na pragu pojavi deklet se pet.
4.
»Pustite nas noter, »birt gospod!«
»Ne gremo kmalu z lepega od tod!«
»Trpimo vse neznosno žejo,
A prišle k Vam, da drugje ne vejo!«
7.
Gospod nadzornik sladko spi,
Sanja, da dekret v rokah drži. »Prestavljen v Kamnik, to je točno!« Kar prileti v okno kamen močno.
6.
Ko ura glasno odbila tri, Nežna družbica na cest’ hiti. Pod neko okno se postavi, Da še podoknico napravi.
8.
»Kaj pa to, po noči mira ni?«
Kvintet kaj urnih krač zbeži,
V kavarni so se zopet zbrale,
Korajži z likerjem duška dale.
5.
Dvanajsta ura ni še bila,
Že družba več litr’čkov popila. So pele, pile, se veselile,
A moške vse do zadnjega obrile.
1.
Vsak čas se zgodi Da kdo obisk dobi.
A ko obisk mini,
Na postajo treba spremiti.
J!eisil¡ena minia.
4.
Komaj sta v vagon stopila,
In prtljago odložila,
Prikaže se rudeča kapa,
Od grozote zastane jima sapa.
7.
Pa Puba pravi: »Hudič preklet, Zdaj moram pa nazaj letet!« »Obravnava ob osmih se prične, Ali jaz sem v Šmartnem še!«
2.
V jutru na postajo,
S sestro vsaki svojo, Prišla mlada aspiranta, na sodniji praktikanta.
5.
V,elel je vel’ki mož: »Odhod!«
A kavalirja ne vesta kam ne kod. Morala v vlaku sta ostati,
In se do Šmartnega peljati.
8.
Kolega teče ino piha,
Po možu z rudečo kapo on odriha. »Samo eno minuto vlak je stal,
Ko znamenje za odhod je deda dal!«
3.
Sta bila kavalirja —
Kako ne, od hudirja? Prtljago vsaki nese v vlak, Isti stoji ja tri minute tak!
6.
Dasiravno bila otožna,
Bila pa je krasna vožnja. Al’ huda je vožnja taka, Če te že obravnava čaka.
9.
Za eksempel se Vam pove,
Da v vagon se vstop’t ne sme. Povrh še paragraf veli,
Da kazen moraš plačati.
Jiaka nastal noti mast pceka Hanama kanata ISahadalnica)
Polonca lep je, nežen keber,
Polonca vseh gostilničarjev steber.
Velika ni, tud’ suha ne in kuhati prav dobro ve.
»Pri jagnjetu« 'ma oštarijo, tam streže kmete, frakarijo,
In v tem kotičku naš’ga mesta
—	odbila pravkar je ura šesta — pojavi Lojze se na mah
—	ni trezen bil in tud’ ne plah — in jezik ga preveč srbi.
Polono našo to zjezi in kakor to že vedno gre, komedija se zdaj začne:
Polono našo zgrabi sveta jeza
—	kot, da bi se ji prismodila majoneza — in močno palico že v roki ’ma,
sedaj pa naj se reši, kdor se zna.
Je Lojze hitro se za par procentov streznil, in naglo svoj klobuk na glavo si poveznil,, jo vdrl skoz vrata hitro ena, dva — pa tud’ Polona že za njim vihra.
In gor po trgu hitro Lojze teče,
Polona pa za njim — in vest ga peče —-pa Lojze nagel, kakor zajec ni,
Polona skrite v sebi ma moči.
In že zapazi Lojze — kaka smola — kako nastopajo posledki alkohola,
kar vidoma mu pešajo moči.
In že Polona palco zavihti,
Pa Lojze zadnje zbere še moči.
Pri Rojniku jo za vogal zavije,
Jo proti mostu, ki je tam, ulije.
Naj mi pokojni mostek ne zameri,
Če rečem, da je most — pri moji veri — Pa saj, če tisti mostek bil bi most,
Polona Lojzku bi zlomila kost.
Pa, ker dotični mostek ni bil most, občutil Lojzek palce ni bridkost, r četudi položaj je bil res resen,
Poloni naši most je bil pretesen.
Na ono stran jo, Lojzek brž ubere, tam se obrne, nekaj se zadere in brž popiha jo krog ogla,
Polona pa čez most ni mogla.
In spet Polono prime sveta jeza, saj tudi njo doklad pritiska peza.
Tako modruje — sklep se v njej rodi. Obrne se. Na občino hiti.
Občinski tam očetje zbrani so, kaj čaka jih — seveda — ne vedo.
Jih nekaj spi. jih nekaj kima,
V pisarni toplo je in zunaj zima.
Za mizo vstane zdaj gospod župan, nagovoriti hoče ves odbor tam zbran. Odkašlja se. Zajame sapo. Tedaj
— o groza — odpro se duri na stežaj in notri pridrvi — seveda — ko hudournik divja» bleda Polona, ki ji širokost, branila priti, je črez most.
»Vete vf, vête vi na občini, kako se takšen most gradi?«
»Jaz davkov plačam tud’ zadost’, tud’ zame naj bo takšen masti«
»Za vse naj bo enakopravnost» to tudi vam zdaj povem naravnost* Se naj takoj mostiček tist podere,
pri nas debelih mera se pobere in novi most takoj naj. se postav’, da tud’ za nas debele bode prav!«
Prot’ takim argumentom sam župan in ves odbor, ki tamkaj bil je zbran opravit niso mogli nič. Vsled tega, da čim hitreje bil bi konec krega župan Polonin predlog da na glasovanje, in vsi so bili »za«* Polonine uspehe žanje zdaj vsak, naj suh je al’ debel, prav vsak mostu je novega vesel.
Politični dat.
Slovenjegraške občinske volitve.
Dne 6. 12. 1936 vršile so se v Slovenjgradcu občinske volitve, pri katerih
zaplenjeno
Volitve so se vršile v miru in najlepšem redu.
Ubogi uvodnik.
Jasno sliko bede našega uradnika nam podaja sledeče poročilo. Isto nam ga je poslal neimenovani gospod. Dobesedno se glasi dopis:
»Zanesla me je pot mimo nekega slovenjgraškega urada, kar začujem milo in tužno petje nekega drž. uradnika:
Po pisarnah je zima,
Po blagajnah je mraz/
Rje ste doklade,
Kje sem pa jaz!
i
Kartenšpilov vseh igralka, plavolasa, brhka Talka, rada preko polnoči, tam pri Gollu obsedi.
Jloplava po polnoči.
2.	3.
Marci njen je rad zaspan, mnogo dela pač čez dan, dobro, pač pa rahlo spi, jezav je, če se zbudi.
Urca je odbila tri,
Ona »že« domov hiti in po prstih v sobo gre, da bi mož ne zbudil se.
4.
A naenkrat — a neroda, zvrne žlahtna se posoda» ki za noč potrebna je, Talka vanj stopila je.
1.
Cesta'vije, od sodnije se do kolodvora tja, kjer dekleti, vedno vneti, sladko vince točita.
2.
Solnce sije, veter brije, žejna Fric m Ivan sta, torej hiter» še »en Hiter«, Albert pravi: »Pa še dva!
Jicokacski gcefii.
3.
Polna čaša, polna flaša, mila pesem se glasi,
Fric prepeva, da odmeva, se dekletom dobro zdi.
4.
Mara čaka. zgaga taka njo in Malčico jezi, luna sije, kladvo bije,\ dedov od nikoder ni.
5.
Saj ni čuda, da je. huda, praker je namočen že; Fric pa pije, šale zbija, kaj ga čaka, še ne ve.
6.
Ivan reva, tud’ ne peva, Ko pred JVlalčiko stoji, ker je taka, žena vsaka, da jo lumpanje jezi.
1.
Janez, vseh 'notarjev cvet, se na daljno pot poda, v temni noči ves poten k Kaču truden prikrevsa.
2»
Tam vesela družba zbrana Janeza pozdravlja vsa in nekoliko »iajhtrca« k mizi svoji vabi ga.
Janezova pustolovščina.
3.
Janez krasno je govoril, družba vsa se zasolzi, ker jo Janez titulira v gladki, lepi nemščini.
4.
Z družbo proti domu stopa, pot pri kraju pa še ni, ker pri Marčičevih puncah, v kuhinji svitla luč gori.
5.
Tukaj ga usoda čaka, vrata hudomušna so, Janezovo vedro čelo si za tarčo zberejo.
6.
Znamenje na čelu nosil Janez je in klel, a na Gobovem balu spet veselo pel
Jüuentova /kemika
|
Naš Slovenjgradec res ni šala, majhen je, a lep, tu dekleta vidiš zala, ako nisi slep.
Tudi žene poročene, sila fletne so, na izlete po partijah, rade hodijo.
Vsako leto Kurent pride, in nam vsem pove, kar se hečov in norčije, tu zgodilo je.
2.
Šli so gor na Kremžarico Mikuličev vsi, gor od same so molitve, vsi natreskan’ b’li.
Pači težak ruksak nese, zraven se poti, mamca luštna polko pleše, da se vse kadi.
Na ravnine daljne ptujske, pozabila sta, ker je tudi tukaj luštno — Kušar in gospa.
3.
Na izlet že tretje leto hodi pevski zbor, gnarje so že vkup imeli, vadli se kot nor.
Vsak. si košto skupaj spravlja in se veseli, a veselje je pri kraju, ko jim Kranjc zboli.
Legar huda je bolezen, hujša kot prepir, kjer so dame komandanti, mnogo je zamer.
4.
Dohtarjev špitalskih dosti, se pri nas dobi, vsi na žalost poročeni, samo eden ni.
Na sodniji vse oddano, deklicam na kvar, vsi juristi poročeni, ledig le notar.
Tud’ na banki nema kšefta, vsak je vezan že.
Na šperkasi samo Hanzi je za seme še.
5.
Tud’ na štibernci je suša, vsak ima ženo,
Suhadolnik pa prisega, da mu ni za njo.
Le načelstvo sreza naš’ga hrani še partije, tam si še devištev slava 'lahko vence zvije.
Sivko,’ Kreka, Ljubivoja, diči beli krancelj, a najlepšega posestnik je postavni Francelj.
6.
Fletna deklica je Mara dienstlich in privat,
Stanislava fante vara in je sploh en škrat.
Pridna Rojnikova Julčka-Kokle se drži,
Minka se po svetu vozi,
Mici se jezi.
So uradnice perfektne sestrice Tretjak.
Micka je politiš »tätig«,
Gela je vijak.
7.
Večkrat pravi Gollov Grega, ah, moj Bog pomaj,
Kori naš je čudno fuhtig, kakšna reč bo zdaj.
Zdaj biljard imamo, novi, noč in dan igra, saj ga majo tudi drugi, Sekavčnik pa kar dva.
Enga ma za druge goste, druzga pa samo špeejalist Herr Doktor Lavrič uporabljajo.
8.
Je Wresounigg srečen oče brhkih dveh hčera, ženinov je polna bajta za dekliča dva.
Tudi Lobeju odvzeta hčerkica je bla le na enega dekleta »pazko« še ima.
Al Katzijanerju ta starmu bat se treba ni, da katera hčerk četverih sama obsedi.
13.
S Podgorja Matilda pride, ura je deset, a preljubih njenih bratov tu ne najde spet.
Svakinje doma so same, hčerki varvata.
»Kje sta atka Jože, Milan?< to nihče ne zna.
Urca pol še ni minula ko jih najde že, če pri kartah jih staknila,' žal nam ne pove.
1936.
9.
Dohtar, smučar, muzikantar Ferdinand Černe Tiniko premal sprašuje, kaj da š štorkljo je,
Maksa dva sta poročena, zdaj že leta tri,
Kaj pa da Maksfetov »mlajših od nikoder ni?
Tudi Tebi, draga Anka,
Rim je še neznan, kdaj zglasi se, kapetanko, »mladi« kapetan.
' 10.
Slavni joger Hajna Tretjak, ribič gratal je, je pri Rupu vizitiral chambre separe.
Tam je zlato uro našel, na pripravnem kraj’ in lepo ozaljšano, jo vrnil je nazaj.
Tudi Nacek Smeh starejši, dost je trudil se, da po vonju bi izvohal, kje ta ura je.
11.
Sreska Mica iz Ljubljane prišla v naš je kraj, in sveto nam zatrjuje, da ne gre nazaj.
Ni v Ljubljani špasa tega, da za mir noči nihče grobo Te ne krega, vse se le smeji.
Naš kapetan Franjo ide u daleki kraj, jer su dali ga u kadar služiti nazaj.
12.
»Rečmo« pravi Zorman Žepa, z lesom je en drek; so se spufali Madžari in ta španski »eck«,
Druškovič za lesne »antle« hčerkico ima,
ki pri deskah in pri drvah, dobro se spozna.
S Španije je prišel Rojnik in povedal nam, da je b’lo tam strašno luštno in da ni bil sam.
Has zvúcniMMna.
1.
Pri Gollu na vzadi dvorana stoji Tamkaj je kino, se film vrti.
Predvaja se tukaj najlepša predstava,
Ali slabi so filmi le redka pojava.
Za oči,
Vse pač ni,
Kar lepo,
To drži! .
4.
V drugič glasno že poje ta zvonec,
»Začnimo zdaj, je čakanja konec!«
Zvonec zapoje glžsno v tretje,
Tema postaja, se čuje že petje.
Vse hiti,
Vse drvi,
Da naš kino Ne zamudi.
7.
Tu in tam pa se tud’ film Vrti Na platnu, da vse na glavi stoji.
Če pa tud’ godba tu odpove,
Je gramofon hripav pri rokah seve. Gramofon Tud’ ma ton.
Se vrti
Na star pogon.
3.
Vstane direktor, da že znamenje, Gospa pa pritisne, se čuje zvonenje. »Mal počaj! Nekaj ni v redu!
Treba film previti, bom že pogledu!' Mal počaj,
Saj bo kaj.
Bo že šlo,
Kmalu zdaj.
6.
Hitro gospa po direktorja leti,
Film pretrgan, prazno kolo se vrti. Popravljeno hitro in v redu je vse, Slike po platnu se premikajo že.
Pa ljudje,
Potrpe,
Krasen film,
Pa je le!
8.
Zato pa geslo: »Vsi v kino!«
Se. razvedriš po ceni, fino.
Povrh’ tega, pa še to je pripravno,
Da ob koncu smukneš kar v kavarno.
V kinu bil,
Nič jezil,
Pa povrh’ še Črno pil.
2.
Mogočno pri kaši direktor sedi, Tobaka ma dosti, vedno kadi. »Prosim hitro, nekaj kart je le še, čakat ne morem, predstava prične! Karto dobiš,
Že sediš,
Malo še,
Se prične!
5.
Slika za sliko po platnu drvi.
Če malo kaj manjka, nič ne stori. Zgodi se tud’ včaši kaka nezgoda, Da film v kamri pretrga neroda. Zablišči,
Potemni,
Saj lepo, če filma ni.

7ledeifski izlet s „JCatcco“!
1.
Je krasen bil poletni dan, ko stopila je »Katrca« na plan. Peljala fante da bi štir, okoli, malo na špancir.
2.
Tja v logarsko dolino, na »ferjungs« in sladko vino.
Vrag s’ga vedi na kaj še vse, hrepenelo nemirno je srce.
3.
Pri Majcenoviču se dobro je in pije, zato kaj rad jo Edi. tja zavije.
Pa tudi Hajna se ne brani dobrot v gostilni dobroznani.
4.
Želodec v taktu Marci reže, po kozarcu polnem večkrat seže.
Pri tem pa spremlja ga klavir, uprizarja Fika z njim špetir.
5.
»Naprej, naprej!« se Edi dere, »Katrca« uboga, v dolino jo ubere. Še-le pred domom obtiči, kjer nasprot’ ji vse frči.
6.
Se klapi lep večer obeta, vesela bla so jih dekleta.
Edi prvi deležen je objema, dala sladka mu ga Hema.
7.
So spet vince žlahtno pili, z dekletam’ fletnim’ se družili.
Pesmi peli divno, prav glasno, da letoviščarjem solzilo je oko.
8.
Soba njih je v dependanei, kjer spijo le najboljši znanci. .
Zato s kravalom spat se gre, komur prav ni, odnese naj peté.
9.	.,h’ |
V sobi dolgo vladal je špetir, ker fantje bli so brez manir.
Tako trdila črna Branka, poleg stanujoča Zagrebčanka.
10.
Vse zjutraj b’lo je oproščeno, bon tonu v meri polni zadoščeno.
Pri odhodu vsi so jim želeli,
da b’ še večkrat v Logarsko prispeli.
11.
Pred Majcenovičem že spet stoji, avto prazen brez ljudi.
V gostilni pije se angro, se praznuje žalostno slovo.
12.
Litrov osem v avto naložili, pa proti domu obrnili.
.So b’li vsi srečni in veseli, da k Gollu zopet so prispeli.
13.
Tu marsikaj je zamolčano
čez Janjo, Milanu pač dobro znano.
Narave pa če kdo je radovedne,
* naj v Logarsko jo koj potegne.
14.
Zaupno l pa Kurent Vam poroča, da ni rajža taka več mogoča. »Katrca« zgubila ves svoj je čar, dobila zasluženo plombo je za dar.
15.
Pa kljub temu klapa skup drži, ni mar za tuje ji reči.
Še mnogo enakih bo izletov, na žalost, jezo vseh asketov.
Amazonka
i
Je z »Marbruka« prišla v dolino mislinjsko, ker vzel jo za ženkico zali je Vinko.
Je luštna, energična in vesela,
zakaj »sevdalink« bi na »kuhlo« ne pela?
1.....
Vino pije mlada Silva, vino pije, z glavo miglje, saj tud’ Jožca se že ziblje, v kotu dremlje vsa zaspana »Brod-ska« miss Hernaus Germana.
3.
Nekoč jo iz vrta pokliče soseda, in Jožica naglo skoz okno pogleda. Tak oster in nagel pogled je njen bil, da je pri tej priči še šipo ubil.
Tlacodaa.
2.
Vino pije, lepa Silva, vino pije po pariško,
Golla Korla vino friško, že s telesom vsa se giblje, zdaj že Jož’ca z glavo miglje, v kotu dremlje miss Germana, resna, »Brodska« vsa zaspana.
■ - 2.
A jeza, ta »huda« jo rada pograbi, in glasne besede iz ust ji izvabi. • Pri vožnjah na avtu pa smolo ima, vse čevlje izgublja in se popacka.
3.
Vino pije pariška Silva, vino pije, z glavo miglje, da s telesom vsa se ziblje, o Parizu mi sanjari,
Maks pa v postlji že krmari, pa kaj zato? — ničevo! »Olga, še en frakelc!«
Siaumigtaska potočila in notice.
Nevarna bolezen.
Kot vestni kroniki moramo objaviti, da se je v mestu pojavila nevarna epidemija pod imenom »Poker«.
Bilo je nekaj smrtnih slučajev, vendar pa se je pre-? Ptečilo^da se ne bode ta nevarna kuga razširila.
V okolici ni zaznamovati nobenega slučaja obolenja.
Gostilničarska vest.
Naši gostilničarji so enoglasno sklenili, da bodo od sedaj naprej radi katastrofalnega pomanjkanja vode, točili le pristna, nemešana vina.
Kurent vzame ta sklep z veseljem na znanje.
Iz Šoštanja
nam poročajo, da se gostilničarji zelo pritožujejo, ker je njihova obrt nenadoma začela nazadovati. Vina in piva se skrajno malo konzumira.
Gosti večinoma zahtevajo in pijejo mleko, kislo vodo in krahelne.
Čudno, kaj bi bilo vzrok temu protialkoholnemu gibanju?
Ribiško društvo
v Slovenjgradcu je z žalostjo konstatiralo, da ima več ribičev nego rib.
Novost.
Po slovenjgr. gostilnah upeljani so novi bilardi. Praktičen izum.
Pri Gollu daje praktičen poduk in ure
gospa Mili.,
Predsednik deviškega kluba nam poroča,, da je pretečeno leto pristopilo lepo število novih članov ih članic.
Vsi ti člani in članice so sprejeti, a samo na po-skušnjo.
Poskušnja doba poteče 29. II. 1937.
Vendar enkrat uspeh.
Razorožitvena konferenca je vendar sklenila, da se začne z uničevanjem orožja.
Začeli so v Slovenjgradcu. Pri tvrdki Kollner je bila uničena prva količina .orožja 100 kom. lovskih pušk.
Novi davek.
G. Goli je uvedel z novim letom v kavarni novo takso za kvartopirce in sicer za prekomerno uporabo stolov.
Slovenjegraški ženski klub.
Odlomek iz pravil slov. ženskega kluba se glasi:
»Ako pri katerikoli seji manj kot pet članic naenkrat govori, je smatrati klub za razpuščen.«
Steklina?
Olgo v kavarni je neki reptil nevarno ugriznil v vrat. Isto je moral zdravnik odposlati takoj v Celje v Pasterjev zavod.
Goranja je že izven vsake nevarnosti. Ugriz se še sedaj pozna.
Orožniki imajo že strog nalog, da izslede ta nevarni reptil.
Deviški klub
v Slovenjgradcu napravil je letos pod vodstvom svojega predsednika, ekskurzijo v Ruše. Kolikor nam je znano, tamkaj gospodje člani s svojo misijo niso uspeli. Turnejo so podaljšali v Maribor. Pristali so v baru.
(Neki član je izjavil, da ga ne bodo tako kmalu dobili na enako ekspedicijo.
Poskušali bodemo o gornjem kaj natančnejšega zvedeti in bodemo poročali. Op. ured.)
Godbeni krogi v Šoštanju.
Poročajo nam, da se bode v mestu v kratkem ustanovil konservatorij (nekateri hudomušneži zathehjajo gornji zavod s sanatorijem).
Sprejemali se bodo le zmožni in perfektni muziki.
Ravnateljstvo.
W
Iz Ljubljane
nam poročajo, da se zelo dolgočasijo, in to ravno za pustni čas. Ljubljanska muzika je odšla za delj časa v Šoštanj koncertirat.
Tamkaj se vrši veliki muzikalni festival.
Starotržka gledališka družina
žal lansko leto svojih pasijonskih iger ni mogla ponoviti. Vzrok je bilo več nesreč pri igrah.
Neki član si je obstrelil prste pa roki. Drugemu se je pri prižiganju magnezije ožgal obraz in bi skoro oslepel. Kristusu je na križu slabo postalo.
Stavbeno gibanje.
Kurent naznanja vsem, da si namerava v doglednem času postaviti lastni dom in lastno tiskarno.
Izredno veliki dohodki so mu pripomogli uresničiti svojo idejo.
Velika, impozantna stavba bode kras slovenjgr. mestu.
Iščemo že primeren stavbni prostor.
V »društvu devic«
je bif izvoljen enoglasno dolgoletni predsednik društva Edi za častno devico.
Dcustoene m spotim vesti.
Koroški zimsko-športni podsavez
je vsled neugodnih snežnih prilik svoj prvotni delovni program spremenil. V letošnji sezoni se vsled tega, mesto prvotno nameravanih, vršijo sledeče športne prireditve:
1.	»Klubski dan«. Na ta dan mora vsak klub prirediti odborovo sejo;
2.	Podsavezni ples s tekmo v plesu- (alpinska kombinacija) ;
3.	Vstrajnostne tekme v krokanju;
4.	Podsavezne tekme v skokih »čez plot«.
Novo društvo.
Ustanovljeno je »Društvo proti kvartopirstvu«. V društvo se je dosedaj vpisalo veliko število članic. V odbor so bile izvoljene sledeče gospe: Šmid I, Šmid II in Šmid III, Rozman, Ferber.
»Društvo zakrknjenih samcev«.
Na rednem občnem zboru je ponovno izvoljen sledeči odbor:
Predsednik: Edi, tajnik: Kuhar Franc, blagajnik: Rojnik Karel, revizorja: Schuller Hans in Franc.
Na preizkušnjo je bil sprejet: Prelovec Hajna. Odkloni se sprejem: Čekade in Schullerja Hans-a ml. Izključen: Tišler Jaka.
Dramatski odsek
»Sokola« v Slovenjgradcu nam javlja, da je svoja nova člana, katerih igralske in mimičke sposobnosti je imelo občinstvo že priliko občudovati, poslal v višjo dramatsko šolo »Ufe« v Berlin, da se izpopolnita v svojih sposobnostih, in sicer g. Krek v vlogah prvega lju-bavnika, g. Štumberger pa v karakternih prikazih, kakor so uporni vojaki, pijanci itd.
fiovska
Razglas.
Lovsko društvo, podružnica Slovenjgradec javlja, da je lov brez lovskih kart dovoljen samo v občini Podgorje.
Kremžarjev vrh.
V poletju so zopet tuk. lovci opazili na vrhu kapital petelina s svojimi petimi kokljami.
Škoda, da je bil že »Schonzeit«.
Lov v letu 1937
na divje Peteline in divje koze je prepovedan.
Lov na domače mačke pa je dovoljen in to lovcem brez lovske karte.
Sernec, tajnik lov. društva.
loc&a.
.Večni jurist.
»Gospod sodnik, zakaj pa jemljete vedno po dva moška na lov?«
»Ja dragi, zategadelj, da imam za vsak slučaj dve priči, če bi kaj ustrelil!«
Gospod pik.
Sodnijski pik se je svojemu poklicu popolnoma izneveril. Med uradnimi urami sprejema stranke na sod-nijskem hodniku. Ob prostem času pa redno zahaja v kavarno na kavo, kjer si odpočije svoje ude po možnosti na mehki blazini.
(To si lahko dovoljuje samo pes s prvovrstnim rodovnikom. Op. ured.)
Kupim
še nekaj dobro dresiranih lovskih psov.
Juvan.
Otjave.
Vlom.
Tat, ki je letos vlomil v moje stanovanje in mi odnesel obleke, mi je dobro znan.
Poživljam istega, da mi obleke takoj vrne, sicer ga izročim, roki pravice.
Lovše.
Koncert.
Ljubitelje lepe godbe obveščamo, da na dan 8. II. 1937 napovedan koncert v Slovenjgradcu odpade, ker doma koncertiramo.
Damska kapela pa koncertira v Celju.
Muzika v Šoštanju.
Razpis.
Izpraznjeno je mesto za prenašanje slovenjgr. novic. Išče se nov verziran prenaševalec. Prošnje se vlagajo na naslov uprave Kurenta.
Javna tekma.
Dne 10. II. 1937, to je na pepelnično sredo, ob 16. uri se vrši velika javna tekma slovenjgr. klepetulj. Razpisane so sledeče nagrade:
L Tri tube mazila za srbeče jezike,
2.	prosto stanovanje in prosta hrana za nedoločen čas na rotovžu,
3.	pasji bič.
Uradne vesti.
Polic, direkc Slovenjgradec, št. ;I2^11.z dne j>.II.,1937,
Preteklo leto se na mestnem teritoriju ni nihče ustrelil ali zastrupil.
Policijske ure so se točno držale po gostilnah in točilnicah.
Pijanca ni bilo nobenegar zaznamovati.
Nočni mir se ni kalil razun v enem slučaju. Prostitucija je popolnoma prenehala. Edino Gollov. Grega se je s svojo sotrudnico stepel, kar pa spada med majhen prestopek.
Poročati bi bilo tudi, da je bivši šef policije vsled
prevelikega napora umrl, njegov pomočnik pa je moral vstopiti v zaslužen pokoj.
Šef policije: štruc 1. r.
Ugodna prilika.
Vsem damam priporočam, naj se obrnejo na predsednika deviškega kluba, kjer dobe prvovrstne »Ent-fettungspille«.
Delujejo sigurno. Preizkušene. Uspeh sijajen!
Talka.
Objava:
Na koline vabita Smeh in Grein. Osebna svoboda zajamčena!
Sestanek.
Gospodično v sivem plašču, s črno čepico, ki se je dne 31. I. t. 1. peljala iz Slovenjgradca v Vitanje, vabim na sestanek, in sicer na pepelnično sredo ob 5. uri popoldne k Gollu na slanikovo gostijo v kavarni, tretja miza pri oknu.	,	K. L.
Izgubilo
se je na pešpoti figovo pero, dobro ohranjeno in popolnoma nepoškodovano. Pošten najditelj nai ga odda proti visoki odškodnini v redakciji »Kurenta«.
Izgubit
sem dne 6. 12. 1936 ob 6.15 zvečer pred občinsko hišo svoj dober humor. Poštenega najditelja naprošam, nai mi ga vrne.
Zorman Žepa.
Plesnega učitelja
za vse moderne plese, lepega vedenja in po možnosti prijetne zunanjosti iščemo. Plača po dogovoru.
Gospe Mikolič, Kušar, Zorman.
Kupive
sanjske bukve, »Kolomonov žegen«, ali slično, dobro razlago sanj.
Jožica in Germana.
Jlama.
Pravilno.
Dr. Pohar: »Ja, moj ljubi, ako hočete ali nočete, praške morate vzeti, pač ne pomaga nič!«
Bolnik: »No, če nič ne pomaga, zakaj bi jih pa jemal?«
Ahat
Mlad poročenec gre na potovanje. Ljubosumna ..... j mlada žena brzojavi za njim:
»Ne pozabi, da si poročen!«
Drngi dan pride odgovor: »Brzojav žalibog prepozno sprejel!« 1
Obzirnost.
T ujec: »Ali lahko govorim s tvojim očetom, dragi otrok?«
Otrok: »Ne! Oče ima ravno važno opravilo.«
Tujec: »Tako? Kaj pa dela?«
Otrok: »Mama ga s prakerjem tepe!«
Kako je to mislil?
Nek brivec je vsled pomanjkanja lokalov imel brivnico v III. nadstropju. Po dolgem času se mu je posrečilo, da je dobil v pritličju majhen lokal. Da bi na to opozoril svoje goste, je nabil na vežna vrata listič z napisom:
»Od danes naprej se ne brije več zgoraj, ampak samo spodaj!«
Pogodil je.
Revež sreča >na ulici gospoda. »Prosim za 3 Din. Rad bi se dal briti!« Gospod: »Zakaj pa ravno od mene zahtevaš 3 Din?«
Revež: »Ker ste gospod od slovenjgr. olepševalnega društva.«
Šalska nalogu xy Jkcavi*
Krava je sesavec in domača žival. Prevlečena je s kravjo kožo. Zadaj ima rep s čopičem, š katerim odganja muhe, ker bi mogle pasti v mleko.
Spredaj je glava, kjer rastejo rogovi in kjer je tudi gobec. Rogove rabi krava za suvanje, gobec pa za mukanje. Spodaj pod kravo visi mleko, ki je tako napravljeno, da se ga vleče. Če se na njem vleče, potem pri-
teče mleko. Mleka nikdar ne zmanjka,. ker ga krava sproti dela; kako to dela ne' vem, ker to še nismo vzeli.
Krava fino diši in. jo duhamo že od daleč, kajti ta duh dela zrak na deželi.
Mož krave je vol. Izgleda čisto tako kot krava, samo mleko ne visi pod njim. Zato tudi ni sesavec, temveč ga uporabljajo za delo. Bik je pa psovka.
Boljše kakor britve režejo KOSE tvrdke Kollner in sin - Slovenfgridte tovarna kos in srpov		
Stumberger Ivan dimnikarski mojster		Krofi Anton 1 tesarsko in stavbeno podjetje
Letos otvorim moderno urejeno delavnico. Hišni lastniki se opozarjajo, da se bo vršilo ometanje dimnikov pri meni doma. - Vse kurilne naprave in „raufangi“ naj se prinesejo na moj dom. Delo se bo izvršilo natančno in brezplačno		Slovenjgradec Gosposvetska cesta 6
Verčnik Štefan koncesijonirano zidarsko podjetje Slovenjgradec Startrg		POZOR! Ugodna prilika do preklica! Vsi tisti, ki želijo kljub današnji gospodarski krizi uspešno življenje svoji denarnici, naj ne zamudijo prilike nabavljati potrebno blago pri znani tvrdki KLOBASA & SMOLČNIK ki Vam nudi v veliki izbiri vse vrste manufakture, špecerije, železnine, galanterije, stekla, porcelana, razne potrebščine za krojače, čevljarje, slikarje in pleskarje i. t. d. z globoko'znižanimi cenami
Ljubljanska kreditna banka
Centrala: Ljubljana Pndr. Slovenjgradec
Prodaja-srečk razredne loterije.
Daje informacije v vseh v bančno stroko spadajočih zadevah - Tele• fon 4 - Brzojavni naslov: Banka Slovenjgradec - Račun Postne hranilnice v Ljubljani št, 12,646
Velika izbira!	Prvovrstno blago!
Karel Rojnik
Manufakturno iti modno | blago,1 perilo, pletenine, galanterija, čevlji, špecerija, papin steklo, porcelan, igrače, knjige, šolske in pisarniške . »	potrebščine,|
Solidna postrežba! Konkurenčne cene!
MIKEC FRANC
TRGOVINA Z VINOM IN DELIKATESAMI
SLOVENIGRADEC
Kakršnegakoli virica poželiš, pri Mikcu ga sigurno dobiš, malo radio.poslušaš, .malo. posediš malo malcaš in se razveseliš.
Samo kosmate jaz ljubim mpže, s kratkimi lasi gospice,■ žene, fantov radujčm se kakor dekličev,
I - vsaki mi plača le nekaf^ beličev
VyI»or«iy Vekoslav
brivski salon ■*"
Slovenjgradec
Priznano solidno postrežbo, dobro in ceneno blago se dobi pri
V. M; Rozman
trgovina s špecerijo, manufakturo, galanterijo, železnino, čevlji itd.
Tvrdka se cenjenemu občinstvu toplo priporoča
tvan Mikolič
itvornica metrov, šolski!) potrebščin in raznif) galanterijski!) izdelkov Najlepše Jugoslovanske igračke iz lesa
Okrajna HRANJLMJ CA
SLOVENJGRADEC
sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun
Najvarnejša naložba prihrankov! Najcenejša posojila I
TEKSTILNA INDUSTRIJA D. D. VARAŽDIN
PRODA JALNI C A S ¿0 V‘E IV j G RA DEC
TIVAR OBtEKE
TOVARNA USNJA
Ersmc X. | Polotschnik
SLOVENJGRADEC
DOKAZANO JE. DA KUPITE PRI TVRDKI IVAN ROJNIK v slovenj Gradcu najeenejše in najbolje; raznovrstno manutakturno blago, potrebščine za krojače in šivilje, galanterijo in pletenine i. t. ti. Nadalje raznovrstno železnino, špecerijsko in kolonijalno blago, emajlirano in pločevinasto posodo, steklo, porcelan i. t. d. Oglejte sl zalogo in cene in prepričali se bodete!		
LEKARNA REBUL		Anton Kuhar mesarija in prekajevalnica Slovenjgradec Najboljša kvaliteta! ' Nizke cene!
Mirko {Steiner i sinovi, Vukovar trgovina z lesom (parne žage), tovarne zabojev IVakupovalnica: SLOVEISJGrRADEC Podružnice: KULA, ODŽACI, OSIJEK, ST. VRB AS - A0i«cyStbRVAR‘^^C^^^^^^^ kupuje tesan in žagan les po naj višjih dnevnih cenah		
!fatutc£o&e lončar in pečar - Slovenjgradec priporoča svoje_ prvovrstne izdelke — Vedno velika izbira NOČNIH POSOD vseh velikosti. Na željo napravim iste po osebni meri, ne da bi se radi tega zaračunala posebna pristojbina		VSI poiniki in domačini, potrudile se v moj hotel, pozimi in vročini, Vas lepo bom sprejel. Postelje, hrano, alkohol, ima le prvovrstno PRVOVRSTNA KAVARNA
HALO! POST JE TU! Za postni čas se poslužujte mlečnih izdelkov kakor: prvovrstnega trapist, sira, čajnega masla i. t. d., ki ga Vam nudi ZADRUŽNA MLEKARNA Podpirajte le domače in zadružno podjetje! Vedno sveže blago! — Vsem se priporoča MLEKARSKA ZADRUGA - SLOVENJGRADEC R. Z. Z O. Z.		VLJUDNO SE PRIPOROČA LEVOVNIK JOSIP ČEVLJARSKI MOJSTER SLOVENJGRADEC ŠOLSKA ULICA št. 1
Tisk Mariborske tiskarne, Maribor; predstavnik Stanko Detela, ravnatelj, Maribor. — Izdajatelj: Salonski orkester. Za izdajatelja in uredništvo odgovoren Karel Gabron, Slovenjgradec.