
LBTO XXXVI, ŠT. 32	Ptuj, 18. avgusta 1983	CENA 9 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
Začetek kulturnih srečanj bo
25. avgusta (stran 3)
Grenki kruh (stran 4)
Pogovor s Poljskim cvetom (stran 5)
Duhoviteži na pomoč! (stran 6)
Predlagam novinarjem, da... (stran 8)
/Ilajnam ne
zaostane
korak!
podatki, ki jih kažejo polletni
rezultati v gospodarstvu občine
ptuj v primerjavi z enakim obdo-
bjem lanskega leta, so nadvse ugo-
dni. Porast celotnega prihodka za
4l odstotkov, porabljenih sredstev
za 40 odstotkov, dohodka za 42
odstotkov, čistega dohodka za 36
odstotkov itd. so podatki, s kakr-
šnimi se ob sedanjem gospodar-
skem položaju lahko pohvali le
malokatera občina. Res je, da je
tako visok odstotek rasti pogoje-
valo dejstvo, da je bil v lanskem
prvem polletju preeejšeilj zastoj v
ptujskem gospodarstvu, kar je po-
skušalo nadoknaditi v lanskem
drugem polletju, zato v letošnjem
drugem polletju ni stvarno priča-
kovati podobne rasti, zlasti še, ker
ekonomisti ocenjujejo, da bo že
težje z oskrbo z repro materialom,
z likvidnostjo itd.
Toda podatek, da je produktiv-
nost v občini porasla poprečno ža
4 odstotke, da so prvič po devetih
letih rasla porabljena sredstva po-
časneje od celotnega prihodka in
dohodka, prav gotovo kaže na to,
da se delavci v ptujskem gospodar-
stvu zavedajo nalog na področju
stabilizacije, da v večini delovnih
kolektivov ravnajo vse bolj gospo-
darno.
Zastaviti bo treba vse sile, stro-
kovno' in organizacijsko sposob-
nost, družbenopolitično aktivnost,
da nam korak ne zaostane, da bo-
mo še vztrajneje napredovali. Ne
gre samo za boljše in več dela, gre
tudi za boljše nagrajevanje po
obsegu in kakovosti opravljenega
dela. Boljše delo se mora vsakemu
delavcu poznati pri njegovem
Rcbnem dohodku.
Poleg tega imamo v gospodar-
stvu še nekaj možnosti v boljšem
izkoriščanju zmogljivosti, v uvaja-
nju več izmen, s čimer bi lahko tu-
di reševali problem nezaposlenosti,
v boljšem izrabljanju možnosti, ki
nam jih daje drobno gospodarstvo
in na drugih področjih. Druge poti
iz sedanjega položaja ni. Le ob
stalni rasti proizvodnje bo moč re-
ševati tudi vse druge probleme.
FF
PO NEURJIH S TOČO
V PTUJSKI OBČINI
Nad 341
milijonov
dinarjev
škode
O škodi, ki so jo povzročila ne-
urja s točo, 24., 28. in 29. julija na
območju ptujske občine smo že
poročali. K takrat ugotovljeni ško-
di je treba prišteti še ocenjeno ško-
do, ki jo je toča povzročila kmetij-
stvu, 2. avgusta na območjih KS
Juršinci, Vitomarci in Trnovska
vas.
Občinska komisija za oceno ško-
de v kmetijstvu je skupaj s komi-
sijami v krajevnih skupnostih to
nalogo opravila. Tako znaša* škoda
Po neurjih s točo v ptujski občini
skupaj 341,036.290 din, od tega
59,247.631 din v družbenem sektor-
ju in 281,789.659 din v zasebnem
sektorju, v tem je všteta tudi škoda
°koli 15 milijonov din, ki jo je ne-
|)rje napravilo na krajevnih in lo-
jalnih cestah. Ocenjena škoda
Predstavlja kar 3,6 odstotka od ce-
stnega družbenega proizvoda v
Ptujski občini, ki je v letu 1982 zna-
9.451,486.000 din.
Poročilo občinske komisije za
^eno škode v kmetijstvu je v sre-
a°> 10. avgusta obravnaval izvršni
?vet SO Ptuj, sprejel sklepe, ki jih
Je predlagala komisija in sklenil ce-
stno poročilo s potrebno doku-
mentacijo poslati republiškemu od-
s priporočilom, da se ta takoj
/'ključi v pomoč. Po določilih druž-
nega dogovora o načinu uporabe
upravljanja s sredstvi solidarno-
^v za odpravljanje posledic narav-
ah nesreč je ptujska občina u pravi-
ca do solidarnostnih sredstev, ki
združujemo v okviru republike,
ocenjena škoda presega 3
p^totke celotnega družbenega pro-
12voda v občini.	FF
ZANIMIVE VOŽNJE PRED
2500 GLEDALCI
PRVA DIRKA V KARTINGU ZA LETOŠNJE DRŽAVNO PRVENSTVO
Prva dirka za letošnje državno
prvenstvo v kartingu, ki je bila v
nedeljo popoldan v Hajdošah, je
uspela tako po tekmovalni kot
organizacijski plati. Pripravili in iz-
peljali so jo člani AMD Ptuj, na-
menjena pa je bila tudi letošnjemu
občinskemu prazniku. Pokrovitelj-
stvo je tudi tokrat prevzela DO
Agis.
Tekmovanje so, v popoldanskem
delu, začeli s predstavitvijo tekmo-
valcev, dirko pa je v imenu pokro-
vitelja odprl predsednik centralne-
ga delavskega sveta DO Agis Slav-
ko Mahorič. Za tem je posebna
delegacija ponesla venec na grob
Viktorja Krajnca, zaslužnega de-
lavca v moto športu in še zlasti v
kartingu.
.V popoldanskem programu so si
gledalci ogledali 10 voženj v vseh
štirih kategorijah, dve pa so
izpeljali dopoldan. Vožnje so bile
zanimive, na trenutke zelo ostre. V
nacionalnem razredu do 90 kubi-
čnih centimetrov (CCM) je prvo
dirko dobil Jože Mesarec iz Celja,
mladinski razred do 100 ccm Sandi
Čeligo iz Pirana, v članskem razre-
du do 100 ccm je navdušila Irena
Lavrič iz Most, v najmočnejšem
razredu do 125 ccm pa je lovorjev
venec osvojil Slavko Dekleva iz No-
ve Gorice. Med ekipami je prvo
mesto osvojilo AMD Moste pred
Piranom in Koprivnico, med repu-
bliškimi ekipami pa Slovenija pred
Hrvatsko in SAP Vojvodino.
Domačini so v ,,ogenj" poslali
štiri tekmovalce, ki pa vidnejših
uvrstitev niso dosegli. Razumljivo,
saj v AMD Ptuj še vedno poteka
menjava generacij. Razveseljivo je,
da se je kljub znanim težavam za
letošnje prvenstvo prijavilo prek 90
tekmovalk in tekmovalcev, v ospre-
dju pa so tisti, ki ta šport jemljejo
dovolj resno.
1. kotar
Nedeljska prireditev na kartodromu v Hajdošah je lepo uspela	(foto I. kotar)
Aktivnost
zveze komunistov
v ptujski občini
V	ospredju družbenopolitične aktivnosti Zveze komunistov so naloge
v zvezi z uresničevanjem gospodarske stabilizacije, izvoznih prizadevanj,
ocenjevanje položaja in družbenopolitičnih razmer v delovnih in bivalnih
okoljih, spodbujanje družbenopolitične akcije vseh delovnih ljudi ter ob-
čanov in njihove pripravljenosti za delo ter prilagajanju sedanjim razme-
ram in iskanju rešitev iz težav.
Aktivnosti osnovnih organizacij in organov Zveze komunistov v ptuj-
ski občini tečejo v skladu z nalogami, ki jih postavlja v ospredje pred vse
komuniste sedanji družbenopolitični in gospodarski trenutek.
Predsedstvo občinskega komiteja ZKS Ptuj je na svoji 21. seji podrob-
neje razčlenilo naloge komunistov po 9. seji CK ZKJ. Pozitivni rezultati
gospodarjenja ptujskega združenega dela v letošnjem prvem polletju so
spodbuda za še boljše delo, hkrati pa je potrebno sprejeti programe kon-
kretnih aktivnosti v vseh okoljih za obvladovanje težav, s katerimi se bomo
soočali v prihodnje.
Poleg aktivnosti na področju uresničevanja gospodarske stabilizacije,
so v teku priprav naslednje naloge:
Vsestranska ocena samoupravnega organiziranja združenega dela v
ptujski občini, kar nas zavezujejo sklepi 5. seje CK ZKS, ki spadajo med
temeljne naloge vseh družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih orga-
nov in občinske skupščine, zlasti pa Zveze komunistov. Predsedstvo občin-
skega komiteja ZKS Ptuj je v ta namen imenovalo posebno delovno skupi-
no, ki jo vodi Gorazd ŽMAVC, ki ima nalogo, da do septembra pripravi
teze za razpravo.
V	vseh družbenopolitičnih organizacijah, zlasti pa v Zvezi komunistov
in Zvezi socialistične mladine, se pričenja široka javna razprava o aktual-
nih idejnopolitičnih vprašanjih položaja ter družbenopolitičnega organizi-
ranja in delovanja mladih. Razprava bo potekala o dveh gradivih. Prvo je
pripravil CK ZKS in je objavljeno v posebni prilogi glasila KOMUNIST,
št. 32, z dne 12. avgusta 1983, drugo pa predsedstvi občinskega komiteja
ZKS Ptuj in občinske konference ZSMS Ptuj, ki je objavljeno v glasilu ob-
činske organizacije ZKS Ptuj — VESTI, št. 4/83. Z javno razpravo v zdru-
ženem delu, krajevnih skupnostih, v šolah ter v družbenih organizacijah in
v društvih, želimo mobilizirati vse komuniste, da ocenijo učinkovitost svo-
jega delovanja med mladino ter sprejmejo jasne usmeritve za delo v pri-
hodnje.
Sočasno bo potekala razprava o metodah dela in akcijski učinkovitosti
aktivov ZK v družbenih organizacijah in v društvih. Gradivo za javno
razpravo je objavljeno v glasilu občinske organizacije ZKS Ptuj, VESTI,
št. 4/83. Komunisti v družbenih organizacijah in društvih morajo temeljito
pristopiti k realizaciji nalog, ki so v gradivu jasno opredeljene, zlasti pa še
komunisti v frontni SZDL, ki so posebej odgovorni za delo družbenih
organizacij in društev.
V	teku so tudi kadrovske priprave na volitve riovih vodstev osnovnih
organizacij ZKS. Nadaljuje se delo na ustanavljanju svetov Zveze komuni-
stov v krajevnih skupnostih ter akcijskih konferenc ZK v delovnih organi-
zacijah. Poleg vseh teh pa so še številne druge naloge, ki zahtevajo polno
angažiranost vseh komunistov, osnovnih organizacij in organov ZK v obči-
ni Ptuj.
O vseh aktualnih nalogah bodo razpravljali sekretarji osnovnih orga-
nizacij ZKS na akcijskih posvetih, ki se bodo zvrstili do konca tega meseca.
Danes pa izide iz tiska glasilo občinske organizacije ZKS Ptuj, VESTI št.
4/83, ki bo osnovnim organizacijam ZKS v veliko pomoč pri izvajanju na-
log, o katerih smo spregovorili v tem sporočilu.	FB
Premalo delovno
intenzivnih investicij
Izvršni svet skupščine občine Ptuj je na seji. 10. avgusta obravnaval
informacijo o investicijskih vlaganjih v osnovna sredstva v ptujski občini
v obdobju zadnjih petih let. Pri tem je ugotovil kritično stanje na področju
investicij v gospodarstvu, saj so vlaganja vsako leto za 5 odstotkov manjša
kot je poprečje v SR Sloveniji.
Za normalno rast gospodarstva bi morale investicije vsako leto
znašati okoli 25 odstotkov družbenega proizvoda, v ptujskiobčini pa smo
sedaj že pod 20 odstotkov in letos ne bomo niti na višini enostavne
reprodukcije, to pomeni, da skupnih vlaganj v gospodarstvo ne bo niti
toliko kot znaša letna amdrtizacija. Najbolj se pozna izpad investicije v
TGA Boris Kidrič Kidričevo.
Drugi problem je v tem, da je večina investicij v občini takoime-
novanih kapitalnih investicij (melioracije, gradnje farm itd.), ki ne
zagotavljajo odpiranja novih delovnih mest, pri nas pa število brezpo-
selnih narašča. Zato moramo že v pripravah na tretje srednjeročno
plansko obdobje preudarno zastaviti naloge, da zagotovimo delovno
intenzivne investicije, ki bodo omogočale višjo stopnjo zaposlovanja v
občini. Predvsem je treba razmišljati o odpiranju manjših obratov, ki
bodo omogočali odpiranje novih delovnih mest, zlasti je to v tekstilni in
konfekcijski industriji.
Ob tem velja opozoriti na dejstvo, da smo — tako v občini kot širše
— premalo pripravljeni dogovarjati se za vlaganja na podlagi skupnih
proizvodnih programov in združevanja sredstev, saj so prav tu precejšnje
možnosti za odpiranje novih delovnih mest. Že samo podatek, da ima
ptujsko gospodarstvo po stanju 30/6-1983 okoli 900 milijonov din
amortizacije in 951 milijonov akumulacije, to dovolj zgovorno potrjuje.
Vsa ta sredstva ležijo razpršena po TOZD, če bi se znali dogovoriti, da bi
jih združili in jih učinkovito vložili, bi prav gotovo znatno pospešili
gospodarski razvoj.	pp
Borci občine Ormož ne mhijejo
Včeraj. 17. avgusta so se v Ormožu na redni seji sestali člani
občinskega bora ZZB NOV Ormož. Najprej so se pogovorili o pripravah
na 3. sejo skupščine občinske organizacije ZZB NOV Ormož, za tem pa
o nalogah na področju spomeniškega varstva. Gre za dokončno ureditev
muzejske zbirke v Središču, za nadaljevanje del na ureditvi spominskega
parka v Ivanjkovcih in priprave za ureditev spomenika pri Tomažu.
V nadaljevanju seje so poslušali še poročilo o proslavi dneva borca
v Ivanjkovcih. povezano s tem pa so se tudi dogovorili o kraju proslave
v prihodnjem letu. Prav tako so se dogovorili o izvedbi posvetovanja
predstavnikov vzgojno-izobraževalne dejavnosti o prenašanju in raz-
vijanju revolucionarnih izročil NOB, ta posvet bo v septembru, to je ob
začetku šolskega leta. Dogovorili so se tudi. da bodo borci iz ormoške
občine sodelovali na proslavi v Novi Gorici ob 40-letnici osvoboditve, ko
je vrhovni plenim OF sprejel odlok o priključitvi Slovenskega primorja
k združeni Sloveniji, ta odlok je potrdilo tudi II. zasedanje AVNOJ v
Jajcu.	— u
„Ajdamedi-
čebele
brenčijo"
Kako lep je pogled na cvetočo
ajdo, toliko lepši, če je z ajdo pose-
jana večja površina. Človek se ne-
hote spomni na leta nazaj, ko je
bilo ajde več, ko je bilo brenčanje
čebel na cvetočih ajdovih poljih
vsakdanjost. Čeprav je ajda imela
pri nas domovinsko pravico, smo
nanjo iz kdove kakšnih razlogov
sčasoma pozabili in le še najbolj
vztrajni kmetovalci so je posejali
vsako leto toliko, da se je obdržala.
Mlad kmetovalec Branko
Majerič iz Moškajnc 23 pa seje le-
tos odločil posejati ajdo na večji
površini. Pšenico je uspešno po-
spravil s šestih hektarov, nekaj nad
5 hektarov pa je potem namenil
ajdi. Kaj bi sicer drugega, rdeče pe-
se je tako že preveč, poleg tega pa
obeta ajda dober zaslužek. Doslej
vse dobro kaže, vreme je bilo ajdi
zelo naklonjeno, trenutno je v pol-
nem cvetenju in čebele, ki jih je tam
na srečo dovolj imajo ,,polne roke
dela".
V strokovnih sestavkih je Branko
Majerič prebral, da lahko da ajda
pridelek okoli 1500 kilogramov na
hektar, sam pa pravi, da bo zado-
voljen, če bo pridelal 800 kilogra-
mov po hektarju. Z zadnieo ima
dogovor za prodajo ajde po 50
dinarjev, verjetno pa bo cena višja.
Tako bo s tem strniščnim posev-
kom izboljšal finančno plat pride-
lovanja žitaric. Letos je Branko
Majerič poskusni pridelovalec ajde,
kot sedaj kaže, bo to pridelovanje
uspešno in tako bo ta kultura na
njegovih kmetijskih površinah
vsako leto.	JB
Branko Majerič med cvetoco ajdo
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
18. avgust 1983
SLOVENSKA BISTRICA
Mladi na počitniški
praksi
Veliko število mladih iz občine Slovenska Bistrica se je tudi letos odloči-
lo, da bodo del počitniških dni preživeli na delovnih mestih v tovarnah ali
drugih sredinah. Odločitev za počitniško delo je bila v osnovi dvojna.
Prva skupina iniaain se je oaiočila za počitniško delo, da si zasluži del
sredstev za nakup šolskih potrebščin in s tem razbremenijo družinski
proračun ali pa si s prisluženim denarjem zagotovili, da so preostali del
počitnic preživeli ob morju. Druga skupina mladih pa je v delovne in
druge organizacije odšla zaradi obvezne počitniške prakse.
Tudi letos se je največ mladih, med katerimi so učenci poklicnih šol,
dijaki, študentje in tudi učenci osnovnih šol, odločilo za delo v največji
delovni organizaciji občine v IMPOLU in DO Steklu Slovenska Bistrica,
medtem ko je manjše število dobilo začasna delovna mesta v drugih
kolektivih, kjer opravljajo različna dela, od administrativnih do zahtevnih
del v proizvodnjem procesu. Seveda so po teži dela tudi nagrajeni. V
poprečju nagrade za počitniško delo znašajo od 5000 do okoli 8000
dinarjev. Več dobijo tisti, ki so se odločili za proizvodno delo.
V počitniških mesecih, predvsem v juliju in avgustu bo v delovni
organizaciji IMPOL opravilo počitniško prakso ali druga dela okoli 580
učencev, dijakov in študentov. Te dni pa je na praksi v IMPOLU okoli 80
mladih, ki dokaj uspešno zamenjujejo redno zaposlene, ki so odšli na
letni oddih. Podobno je tudi v drugih delovnih organizacijah bistriške
občine, kjer pa je na počitniškem delu manjše število mladih.
Viktor Horvat
Oddal 28 ton pšenice
Branko Majerič, sestavek o njem ste lahko prebrali že na prvi strani
Tednika, je namenil pšenici kar 6 hektarov kmetijskih površin. Dosegel je
soliden pridelek — 4.800 kilogramov suhega zrnja na hektar, kar je za ob-
močje Moškanjc, kjer je zemlja peščena, dober pridelek. S ceno pšenice si-
cer ni povsem zadovoljen, sicer pa je ves pridelek zamenjal za koruzo, to pa
predstavlja s 30 odstotnim doplačilo, kar zanimivo ceno. Ob našem obisku
pred dnevi še vedno ni vedel za kvaliteto svoje pšenice, saj Intes še ni obja-
vil rezultatov analize vzorcev.
Branko ima lastne zemlje le 4 hektare, kar osem haktarov pa je ima v
najemu. Poleg pšenice prideluje še krompir, nekaj koruze za silažo in slad-
korno peso. Lahko rečemo, da dejansko vso svojo proizvodnjo proda kme-
tijski zadrugi in je združeni kmet v pravem pomenu besede. Poleg polje-
delstva se ukvarja tudi z živinorejo, saj pravi, daje steber našega kmetij-
stva prav ta dejavnost. Trenutno ima v hlevu 12 plemenskih teličk pa tudi
prf.cej pitancev, večino krme pa pridela doma.
Branko Majerič je torej eden mladih, perspektivnih kmetovalcev, ki v
celoti upoštevajo sodobne načine kmetovanja in dosegajo tudi dobre, v ne-
katerih primerih celo nadpovprečne pridelovalne rezultate. Takih kmeto-
valcev je na srečo iz leta v leto več, še vedno pa mnbgo premalo, da bi bila
naša zemlja v celoti dobro obdelana in izkoriščena. Ko bomo dosegli ta cilj
nam bo tudi problem pomanjkanja hrane neznan.
Branko bo tudi letošnjo jesen posejal pšenico na 5 do 6 hektarih!
JB
GOSPODARSTVO OBČINE PTUJ
Izgube v letošnjem
prvem polletju
Letošnje prvo polletje je 8 temeljnih organizacij združenega dela
zaključilo z izgubo, ki je znašala skupaj 147,409.000 din, število zapo-
slenih v teh TOZD pa je skup io 956 delavcev. Za primerjavo naj
navedemo, da je lansko prvo polletje zaključilo z izgubo 9 TOZD s
skupnim zneskom 81.942.000 din in z 924 zaposlenimi. To pove, daje
indeks povečanja izgube 179.
Med največjimi izgubarji je TGO Gorenje TOZD Elektronika Ptuj
z 82,816.000 din ali nad 56 odstotkov vseh izgub. Po vsej verjetnosti gre
za solidarnostno razdeljeno izgubo med TOZD, ki so povezane v sistem
Gorenja, saj je sama TOZD Elektronika v letošnjem prvem trimesečju
izkazovala le okoli 2,2 milijona din izgube, poslovanje v drugem tri-
mesečju pa ni bilo slabše. Problem izgube bo torej treba rešiti v okviru
TGO Gorenje. Tudi v lanskem prvem polletju je izguba TOZD Elek-
tronika znašala nekaj nad 55 odstotkov vseh izgub v občini.
Med izgubarji sta — tako lani kot letos tudi TOZD Elektro Ptuj in
TOZD HE Formin, prva z 8,913.000 din, druga pa z 9,557.000 din in so
izgube za okoli 20 odstotkov višje kot lani. V obeh TOZD gre stvarno za
izgubo, kije plod zapletenega obračunavanja cene električne energije v
okviru Elektro gospodarstva Slovenije. Občanu, ki od zunaj spremlja te
podatke je nerazumljivo, da ima elektrarna, ki proizvaja kilovatno uro
električne energije po 0,41 din izgubo, druga pa, ki proizvaja električno
energijo celo petkrat dražje, je aktivna. Sicer bo treba problem izgube v
obeh omenjenih TOZD rešiti v okviru Elektro gospodarstva Slovenije.
Kot večji izgubar seje letos pojavila zopet TOZD Petovija Ptuj, kjer
kratkoročna sanacija ni dala pričakovanih rezultatov, predvsem pa gre
za zastarelo tehnologijo. Izgubo izkazujejo v višini 19,619.000 din in je le
za 10 odstotkov višja kot je bila ob letošnjem prvem trimesečju. V TOZD
vidijo delno vzrok tudi v cenovnem nesorazmerju. Problem bo v prvi
vrsti treba rešiti v okviru SOZD Emona in DO K K Ptuj.
Ptujske toplice so z 11,199.000 din izgube na tretjem mestu. Izguba
je bila sicer predvidena, vendar ne v taki višini. Upati je, da bo dobra
kopališka »bera« v tretjem trimesečju prispevala k znižanju izgube.
Izgube v Emona K K TOZD Vinogradništvo Haloze in TOZD
Sadjarstvo Osojnik (9,4 in 5,1 milijona din) so sicer bolj sezonskega
značaja, vendar zaradi škode, ki jo je letos povzročila toča, lahko realno
predvidevamo, da bodo tudi po ZR za letošnje leto izkazovali izgubo.
Manjšo izgubo 738.000 din še izkazuje TOZD Hido (Elkom Hiko
Olga Meglič), kar je v okviru sanacijskega programa in bo po vsej
verjetnosti TOZD že v tem trimesečju izgubo sanirala.
O navedenih izgubarjihje na seji, 10. avgusta razpravljal izvršni svet
SO Ptuj povezano z gibanjem gospodarstva v letošnjem prvem polletju,
sprejel določena stališča in pobude za odpravo vzrokov, ki so pogojevali
izgubo.
V zvezi z gospodarskimi rezultati v letošnjem prvem polletju, ki so
nadvse ugodni in smo o njih že poročali, občinski izvršni svet ocenjuje, da
rast celotnega prihodka in dohodka v drugem polletju ne bo tako ugodna.
Predvidevajo, da bo oskrba gospodarstva z reprodukcijskimi materiali
slabša, zato ne bo moč držati koraka s sedanjo stopnjo rasti.
Izvršni svet SO Ptuj je na seji razpravljal tudi o vlogah tistih TOZD,
ki so poslovale z izgubo za izplačilo akontacij osebnega dohodka. Po tem,
ko je ocenil vzroke nastalih izgub, je izvršni svet sklenil, da se za mesec
julij 1983 lahko izplača akontacija OD v skladu s samoupravnimi
splošnimi akti. vendar le ob pogoju, če ob trimesečju niso presegli
poprečja OD v podskupini v katero so uvrščeni . Za avgust in za naslednje
mesece pa naj izplačujejo OD v skladu s sanacijskim programom, ki ga
morajo v vsaki TOZD sprejeti in predložiti pristojnim organom.
FF
TEDNOt
0 URESNIČEVANJU STABILIZACIJSKIH
PRIZADEVANJ V ZDRAVSTVU
»V zdravstvu poznamo že dolgo stabilizaci-
jo. konkretno pa |e pri našem delu prisotna
zadnja tri leta. Vidni rezultati so se pokazali v
letu 1982 in sicer pri bolnišničnem zdravljenju,
ko seje stopnja tega zdravljenja zmanjšala za 4
odstotke. Vpeljali smo drugo obliko »bolni-
šničnega zdravljenja.« zdravljenje na domu.
Zdravstveni center dr. Jožeta Potrča Ormož
— Ptuj pokriva območje dveh občin, kjer je
približno 100 tisoč prebivalcev. Populacija je
različna, največje kmetov, najmanj pa delav-
cev. Zato se tudi zbere veliko manj zdravstve-
nega dinarja, kot v ostalih občinah v Sloveniji.
Neugodna struktura uporabnikov zdravstve-
nih storitev je že pretekla leta »silila« zdrav-
stvene delavce, da so iskali notranje rezerve.
Organizirali smo se tako. da smo nudili, kar se
da kakovostno zdravstveno varstvo.
Ptujska bolnišnica ima štiri oddelke, v or-
moški se zdravijo duševno bolni: letos je ptuj-
ska bolnišnica nekoliko bolj polna, kot v pre-
teklem letu. Kljub temu smo uspeli znižati
ležalnodobo. toječaszdravljenja in sicerza pol
odstotka. Glede ležalne dobe smo v poprečju
Slovenije, na nekaterih imamo celo nižjo od
poprečja Slovenije.
Pri psihiatrični bolnišnici seje ležalna doba
podaljšala in to na račun slabe založenosti z
učinkovitimi zdravili, na kar pa zdravstveni
delavci nimamo vpliva.« je povedala Fanika
Korenjakova. glavna sestra v zdravstvenem
centru dr. Jožeta Potrča Ormož—Ptuj.
Vsak prebivalec ptujske in ormoške občine
gre vsaj enkrat letno k zdravniku. To govore
podatki o pregledih v splošnih ambulantah in
dispanzerjih. Tovarišica Korenjak nadaljuje:
■>lmamo ugodne kazalce pri pregledih: na
prvi pregled imamo dva ponovna pregleda, kar
pomeni, da pacient, ki pride k zdravniku, še v
poprečju dvakrat pride na kontrolna pregleda.
V	Ormožu so ti podatki drugačni, ker ni bilo
dovolj zdravnikov vendar se stvari tudi tam
premikajo na bolje. Taki podatki dva ponovna
pregledana prvi pregled so že skoraj optimalni.
Ne rečem, da bi se tudi tukaj ne dalo še kaj
storiti, vendar zdravnik sam nima nobenega
vpliva na prvi obisk pri njem. Občan pri da-
našnji prosvetljenosti namreč že pri vsakem
slabem počutju pomisli na najslabše in si ne
upa počakati ali pa se pozdraviti s kakšnim
domačim zdravilom, kot je bilo to nekdaj.«
V	SPLOŠNEGA ZDRAVNIKA MORAMO
ZAUPATI
Ima pa splošni zdravnik možnost, da
zmanjša število obiskov v specialističnih
amulantah?
»Splošni zdravnik ima v svojih rokah škarje
in platno, koat temu radi rečemo. Od njega je
odvisno, kdaj bo poslal bolnika v nadaljnjo
»obdelavo«, v višjo kategorijo ... To je po-
polnoma odvisno od njega, od njegove stro-
kovnosti. Opažamo, daje nekaj več poslanih v
specialistične ambulante, vendar tega prav
gotovo niso v celoti krivi zdravniki. Občani
namreč zahtevajo pregled pri specialistu, kajti
ne zaupajo še dovolj splošnemu zdravniku.
Delavci centra si prizadevamo, da bi v občanih
»vzgojili« zaupanje do splošnega zdravnika,
kot je bilo to nekoč, ko je imela vsaka hiša
svojega stalnega zdravnika, ki je poznal vsa-
kega družinskega člana, od rojstva do staro$tj
To dobro poznavanje družine je pripomogL
tudi pri zdravljenju raznih bolezni. Prav bi bil0
da bi se vsak občan odločil za enega zdravnik
in tega tudi redno obiskoval.«
Pa lahko zagotovimo stalnega zdravnika
vsakega občana?
»Lahko, ker imamo velikoodprtih ambulant
v vsakem dnevnem času. razen ponoči. kojen3
voljo samo dežurna služba. Priporočali bi tudi
da bi občani obiskovali svojega zdravnika ^
ven svojega delovnega časa tako. da ne bi trpel0
njegovo delo.«
ZDRAVLJENJE NA DOMU DAJE PRVf
KONKRLTNL REZULTATE
V centru ste naredili tudi analizo zdravljenja
na domu. Kaj je pokazala?
»Izbrali smo nekaj bolnikov z območji,
ptujske občine, ki so deležni zdravljenja in nege
na domu. Pri analizi smo upoštevali vse nia-
terialne stroške, ki se pojavljajo pri tem delu.
Analiza ni povsem natančna, saj bi morali
stvari dalj časa opazovati, vendar je toliko re-
snična. da lahko trdimo, daje pri bolnikih, ki
imajo kakšno kronično okvaro ali so privezani
na dom smiselno organizirati tak način stro-
kov ne nege. Analiza je tudi pokazala, daje tak
način tudi dvakrat cenejši. Pogoj za organiza-
cijo takega načina zdravljenja je prisotnost še
enega družinskega člana, ki poskrbi za vse
ostale elemente, ki jih pri takem zdravljenju
človek potrebuje (perilo, hrana, toplota in po-
dobno)«
MG
21. MEDNARODNI KMETIJSKO ŽIVILSKI SEJEM
V GORNJI RADGONI
V	poletnih mesecih je organizira-
nih v Sloveniji mnogo prireditev
na glasbenem, kulturnem, šport-
nem, gospodarskem in kmetijskem
področju. Na agrarno področje
spada prav gotovo tudi kmetijsko-
živilski sejem, ki je vsako leto or-
ganiziran v Gornji Radgoni in tako
postal tradicionalen. Letos bo se-
jem že enaindvajsetič po vrsti, obi-
skali pa ga bomo lahko od 19. do
27. avgusta. Tradicionalna priredi-
tev pritegne vsako leto več tisoč
obiskovalcev iz domovine in tuji-
ne.
Letos se bo na sejmu predstavilo
precej več razstavljalcev kot lansko
leto. Zraven domačih bodo razsta-
vile svoje proizvodne programe in
novosti še 13 tujih držav. Otvori-
tev sejma bo v petek, 19. avgusta.
V	nedeljo pa si obiskovalci sejma
lahko ogledajo povorko starih obi-
čajev, ki bo krenila skozi mesto.
Hotel bi povdariti, da je ravno ta
Predice iz Veržeja so nazorno prikazale svoje delo.
sejem eden izmed tistih dejavni-
kov, ki si prizadeva za obnovitev
kulturne dediščine našega kmečke-
ga človeka, kar je prav gotovo
pohvale in posnemanja vredno.
Običaje in navade prikažejo prebi-
valci iz okoliških vasi Gornje Rad-
gone na izvirnih starih orodjih,
katere vse bolj redkeje vidimo; po-
gosto dobijo svojo mesto v muzej-
skih zbirkah. Na vozovih so pri-
kazana različna kmečka dela: mla-
čva, s cepmi, čiščenje zrnja, doma-
ča obrt lončarstva, ličkanje koru-
ze, predenje ... in še bi lahko na-
števal. Starejšim se ob spremljanju
teh del povrne spomin nazaj v fe-
se, ko so ti običaji bili vsakdan^,
za mlajše obiskovalce pa je to
enkratna priložnost, da spoznajo
običaje, kateri vse bolj tonejo v
pozabo.
Besedilo in posnetek:
Ignac J.
REZULTAT ŠE ZADOVOLJIV
V tej ptujski transportni organizaciji so prvo
polletje sicer pozitivno zaključili, vendar jim ni
nič ostalo za sklade. Pri prikazu polletnega
rezultata je potrebno upoštevati tudi mrtvo
sezono, oa januarja do marca, ko ni strojno-
zemeljskih del. Zato je bolj otipljiv rezultat ob
tretjem trimesečju, kije po izkušnjah sodeč že
tudi pokazatelj poslovanja ob koncu poslo-
vnega leta.
Glavna značilnost obravnavanega obdobja
je občuten porast stroškov, ki se gibljejo hitreje
od celotnega prihodka. To neskladje pa je
glavni krivec slabših rezultatov delitve. Kot je
povedal direktor DO so njihove tarife po no-
vem pod okriljem republiške skupnosti za cene,
le-tajim ie dovolila 12 odstotno povišanje, kar
pa ni v koraku z vedno hitrejšim porastom
stroškov. Povišanje je stopilo v veljavo šele
prvega avgusta, cene goriva pa so poskočile že
v prvem polletju. Tako so medtem porabili še
tisto razliko, ki sojo ustvarili za povišane cene
foriva. Stroški goriva sedaj v povprečju že
osegajo 37 odstotkov prodajne cene storitev.
" Zaradi pomanjkanja rezervnih delov nimajo
v pogonu vseh zmogljivosti, povprečno je iz-
IZ 00 AGR0TRANSP0RT PTUJ
.....: *• -.....? ........ '............ - . . . ......... .
prevozniki so še v slabšem položaju. Potniški
promet ima regresirano nato po 33 dinarjev in
nekaj par, cestni-tovorni promet pa kupuje
nafto po 44.678 dinarja, čeprav je uradna cena
nafte po 38,80 dinarja. Uvoz torej še slabša
položaj. Pričakovati pa je, da se bodo prevo-
zniki v jeseni še srečevali s pomanjkanjem go-
riva. ker Ina v zadnjem času smelo izvaža.
Na dvorišču DO bodo v kratkem uredili
oziroma postavili lastno črpalko za gorivo; v
njej bo prostora za 80 ton goriva. Za IX) je to
sicer strošek, vendar bo croalka koristna v
obdobju, ko bo primanjkovalo goriva.
Kljub poletni ležernosti imajo v delovni or-
ganizaciji stalno pred seboj stabilizacijsko ra-
vnanje. Sidnikalni delavci in člani zveze ko-
munistov so se že sestali in razpravljali o akti-
vizaciji (ponovni) odbora za stabilizacijo.
Glavni sklep tega sestanka je bil, da vsa do-
trajana osnovna sredstva in tista, ki prinašajo
izgubo, izločijo iz uporabe. Logična posledica
pa je zmanjšanje zmogljivosti.
MG
Brez rdečih številk v prvem polletju
V devetih temeljnih organiza-
cijah. združenih v delovno orga-
nizacijo Agis. je zaposlenih 1715
delavcev. Agis" sestavljajo temelj-
ne organizacije Tovarne avto-
opreme. Kovinska obdelava.
Precizna mehanika. Velika opre-
ma. Vzmetarna. Servisi, Orodjar-
na. Vzdrževanje. Komerciala in
delovna skupnost skupnih služb.
Kako so poslovali v prvem polle-
tju? Na to vprašanje nam je od-
govoril Tone Žirovnik.
»Temeljne organizacne nase
delovne organizacije letošnjih
polletnih obračunov niso pisale z
rdečimi številkami, ki bi pomenile
izgubo. Tako kot večina delovnih
organizacij kovinske predelave,
posebej še avtomobilske indu-
strije. v katero sodi tudi Agis, smo
se tudi mi znašli v nerodnem po-
ložaju nesorazmerij v reproduk-
ciji. saj se po eni strani nenehno
dvigujejo cene repromateriala in
večajo stroški, po drugi strani pa
prodajne cene izdelkov ne sledijo
inflaciji. Posledice se nujno od-
ražajo v finančnih rezultatih po-
DELOVNA ORGANIZACIJA AGIS
samezne TOZD in delovne orga-
nizacije kot celote.
V prvem polletju smo dosegli
1031 milijonov dinarjev celotnega
prihodka, dosegli s tem plan in
presegli vrednost celotnega pri-
hodka v istem lanskem obdobj u za
28 %. Izvozili smo za 51 milijonov
dinarjev, kar za 64 % več kot smo
načrtovali. Stroški oziroma po-
rabljena sredstva so resda za od-
stotek hitreje od celotnega pri-
hodka. Največji tlel so izdatki za
material, kar 60 % vkalkuliranih
stroškov.
Dohodka je za dobro četrtino
več kot v enakem lanskem obdo-
bju (350 milijonov dinarjev) in za
2 % več kot smo načrtovali. Iz
dohodka je za skupne in splošne
potrebe ter pogodbene obveznosti
smo izločili 132 milijonov dina-
rjev. kar je za 37 % več kot lani in
7 % več kot smo planirali. Zanimiv
je podatek, da smo iz dohodka za
obresti plačali več kot pa za sku-
pne in splošne potrebe.
L isteaa dohodka ir za 20 % vrt
kot lani in je 218 milijonov di-
narjev. Po "pokritju izplačanih
akontacij osebnih dohodkov je za
sklade ostalo le nekaj več kot 30
milijonov dinarjev ali 5.5 milijona
marij kot lani. Akumulacija, ki je
del čistega dohodka za sklade u1
amortizacijo, je večja le za šest
odstotkov.
Poprečni osebni dohodki so bi'1
pod občinskim in republiški^1
poprečjem. Upam. da je to le
prehodnega značaja.
\ prvem polletju smo v osno-
vna sredstva \ ložili le 17 miliionoy
dinarjev. To je izredno malo. saj
so delovne priprave odpisane za
80 odstotkov. To pomeni. oa
proizvodnih zmogljivosti nisrf°
obnavljali in bo v prihodnje treba
v tehnološka sredstva več inv esti-
rati. če želimo vzdržni v boiu za
oostoj in delavcem zagotovili so-
cialno varnost.«
pada za 15 odstotkov. Primanjkuje gum, leža-
jev in drugega repromateriala. Osnovna sred-
stva se starajo, potrebno je več vzdrževanja.
Poseben proolem so uvoženi stroji, za katere
prav tako ni rezervnih delov, v svoji sestavi pa
ima delovna organizacija eno tretjino uvoženih
strojev.
Omejeno investiranje vpliva tudi na to, da se
posel išče po vsej Jugoslaviji. Trenutno njihovi
stroji delajo v Hrvatski. Bosni in Hercegovini,
angažirani pa so tudi v Sloveniji. j
Svojevrsten »prispevek« v slabše rezultate je
tudi pomanjkanje nafte. Letos so zaradi tega
imeli precej zastojev. Ni bil osamljen primer,
ko so zaradi pomanjkanja nafte stali kamioni v
Črni gori in če sojin želeli spraviti v pogon, so
morau pripeljati nafto iz Ptuja!
Cestno-tovorni prevozniki imajo slabe po-
goje poslovanja. V primerjavi s potniškimi
Tone Žirovnik
(foto 1. kotar)
TEDNIK - 18- avgust 1983
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
Vinarska zbirka „mimo muzeja"
30. junija letos je nepodpisani novinar v
Tedniku objavil prvi članek o pripravljanju
vinarske zbirke" ob Vodnikovi cesti na Ptuju
jn na koncu obljubil, da bo v nadaljevanju
seznanil bralce, zakaj to delo poteka ,,mimo
muzeja". Tega nadaljevanja potem ni bilo, pač
pa smo 11. avgusta lahko prebrali članek mš
t|djub vsemu vinarska zbirka, četudi na pro-
stem". Verjetno je prav, da nazadnje muzejski
delavci samo odgovorimo na vprašanje, zasta-
vljeno v prvem članku in na nekatere trditve v
drugem.
Vsa dokumentacija o zbirkah v grajski žitnici
je na vpogled v upravi muzeja vsem, ki jih zani-
ma, torej tudi novinarjem Tednika. Ne mislimo
se ponovno spuščati v utemeljevanje, zakaj je
bilo potrebno zbirke umakniti iz žitnice in 19
eksponatov celo zažgati. Vsa dokumentacija je
bila januarja letos po sklepu delovne skupnosti
predana občinskemu javnemu tožilstvu in upra-
vi za notranje zadeve Maribor, saj bi tudi
muzejski delavci radi videli, da bi bili krivci
poklicani na odgovornost.
Z zelo žolčno napisanim odprtim pismom je
Turistično društvo Ptuj 19. junija 1983 dalo po-
budo za postavitev ,,vinarske zbirke" na pro-
stem. Pobudi, ki je pravzaprav prišla iz vrst
ptujskih kletarjev, se je muzej odzval. Na dveh
sestankih (s člani odbora za razvoj dejavnosti,
družbeno planiranje in svobodno menjavo dela
skupščine Kulturne skupnosti Ptuj in s člani
njenega predsedstva 6. maja 1983 in 13. maja
1983 s predstavniki IS SO Ptuj, občinske kul-
turne skupnosti, Turističnega društva in KK
TOZD Kletarstvo ,.Slovenske gorice") smo izo-
blikovali naslednja stališča:
1. Ponovna postavitev vinarske in etnološke
zbirke v grajski žitnici pred sanacijo ni primer-
na.
2.	Stalne etnološke zbirke se bodo postavile
šele po sanaciji žitnice.
3.	Etnološko gradivo se bo prezentiralo javno-
sti z občasnimi razstavami.
4.	Do konca tega srednjeročnega obdobja bo
pripravljena in prikazana ena takšna razstava.
5.	Letos bomo na prostoru med polnilnico KK
TOZD Kletarstvo ,,Slovenske gorice" in mino-
ritskim samostanom razstavili največjo in naj-
starejšo prešo z našega območja, to je
Llsbacherjevo prešo iz leta 1832, sode in klopo-
tec, ki jih bo preskrbelo Kletarstvo ,,Slovenske
gorice".
6.	Muzej bo za varovanje razstavljenih pred-
metov ukrepal v smislu 71. člena Zakona o na-
ravni in kulturni dediščini (v tem členu je med
drugim opredeljena tudi skrb za pravilno vzdrže-
vanje, ustrezno rabo in ohranjevanje spomeni-
kov ali znamenitosti).
7.	Za ureditev prostorov bo poskrbel Izvršni
svet SO Ptuj.
8.	Imenuje se tričlanska komisija v sestavi:
ing. Jani G On z za predsednika, dipl. etnolog
Ralf Čep lak za člana in dipl. arhitekt Marjan
Berlič za člana, ki bo vodila in spremljala dela.
Namen muzejskih delavcev je bil ustreči želji
ptujskih kletarjev in Turističnega društva in na
tem prostoru prezentirati nekaj večjih vinarskih
predmetov, arhitekt pa naj bi poskrbel, da bi se
le-ti kar najskladneje vključili v okolje. Menili
smo, da prostor za pravo muzejsko zbirko ni pri-
meren. Muzejska zbirka mora biti postavljena
po predhodnem študijsko raziskovalnem delu in
mora imeti svojo vzgojno, izobraževalno, štu-
dijsko in raziskovalno poslanstvo. To pa je ver-
jetno nemogoče doseči v okoliščinah, ki se nam
ponujajo ob Vodnikovi cesti. ,,. . . Kajti zbirka
je namenjena ljudem, vzgaja jim odnos do
kulturne dediščine in ne nazadnje tudi družbeno-
zgodovinsko zavest ali če hočete tudi način mi-
šljenja. Če pa neka zbirka utegne zadostiti tem
in takim vodilom Da seveda ne bo dovoli, da si
bomo prizadevali le za tem, da bomo imeli v njej
,,največji sod". Veliko bolj pomembno se zdi
povedati, da je ta sod nekdo naredil in da so
mnogi iz njega tudi pili, še več pa je bilo tistih, ki
so ga napolnili, a pri tem ostali žejni." Dovolili
smo si povzeti delček mnenja, ki ga je dr. Janez
Bogataj, predstojnik etnološkega oddelka na
Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1981 napisal
o ptujskih zbirkah v grajski žitnici.
V takem smislu je predstavitev vinarstva na
ptujskem in ormoškem območju vključena v
idejni načrt etnoloških zbirk Pokrajinskega mu-
zeja Ptuj, ki sta ga izdelala dr. Janez Bogataj in
arhitekt Marjan Loboda. Načrt je bil lani
decembra javno razgrnjen in predstavljen v
razpravi v paviljonu Dušana Kvedra ob Dravi, v
besedilu pa je bil obrazložen tudi v Tedniku.
Nekaj dni po obeh sestankih pa smo v Večeru
prebrali, da dela ob Vodnikovi cesti že potekajo
pod vodstvom dr. Štefke Cobelj. Delovne komi-
sije, ki je bila imenovana v prostorih IS SO Ptuj,
predsednik doslej še ni sklical.
Koncepta postavitve vinarske zbirke dr. Štef-
ke Cobelj ne poznamo, zato o njem tudi ne mo-
remo soditi. Prav gotovo bo najresnejši pro-
blem, s katerim se bodo avtorica in kasnejši
upravljalci morali spopasti, zaščita razstavljenih
predmetov, saj bodo ti izpostavljeni vsem vre-
menskim okoliščinam. Varovanje eksponatov
pod milim nebom je namreč dosti zahtevnejše od
tistega v klimatsko ustreznih zaprtih prostorih.
Kustos za etnologijo:
Ralf Čeplak
Kustodinja za umetnostno zgodovino:
Marjeta Ciglenečki
Še o vinarski zbirki na prostem
V zapisu, ki smo ga skupaj s fotografijami
objavili v prejšnji številki Tednika, smo vas
spoštovani bralci na kratko že seznanili s
prizadevanji kolektiva Slovenskih goric in
nekaterih posameznikov, da bi obiskovalcem
starega Ptuja prikazali vsaj delček ohranjenih
eksponatov, ki nekako zaključujejo ciklus
vinogradniško-vinarske proizvodnje. Za stro-
kovno plat postavitve so tudi to pot ptujski
vinarji zadolžili dr. Štefko Cobljevo. ki nam je
predstavila nekaj značilnosti te predstavitve
na prostem:
»Med eksponati, ki jih na tem prostoru
predstavljamo je zelo zanimiva preša, ki je
ogromnih dimenzij, le da to na odprtem ne
pride povsem do izraza. Razen tega so v
Slovenskih goricah odstopili tudi sode. ki so
jih zamenjale sodobnejše in tudi prostornin-
sko še večje posode za vino. Vse to je bilo
potrebno nekam namestiti in zato so se
odločili, da jih postavijo na prostor, ki je
njihov in tako vsaj delno ponazorijo kletar-
stvo in vinarstvo, ki ima pri nas tako dolgo in
tradicionalno vlogo. Iz tistega, kar imamo na
razpolago, bomo poskušali sestaviti zbirko na
prostem. Dodali bomo še cimpračo, to je
leseno hišo iz obdobja naših dedkov in babic,
ki smo jo odkrili še dobro ohranjeno. Prenesli
jo bomo na ta prostor in jo tudi ustrezno
opremili.
Povedati je še potrebno, da poleg kolektiva
Slovenskih goric, ki so že veliko pomagale pri
postavitvi vinarskega muzeja v grajski žitnici,
precej pomagajo z eksponati iz ptujske
Petovie. kjer je bilo včasih zelo razvito žga-
njarjenje. Res pa. da je v letu 1983 že težko
najdemo kaj primernega. Redke so lesene
hiše in še redkejši predmeti, ki jih lahko
uporabimo, saj je takorekoč vse izginilo iz
podstrešij in kleti. Vsak si je sam pripravljal
nekako zbirko, tujci in zdomci so odnašali vse
kar je bilo vrednejše prek meje in tam proda-
jali za drag denar. Zato se oomo še bolj
potrudili, da bomo z dobro voljo vseh. ki že
sodelujejo ali pa še bodo. naredili kar največ.
Prostor, na katerem je zbirka našla svoje
stalno mesto, bomo seveda primerno opremili
in uredili. Iz neposredne bližine parkirnega
prostora pri pošti bodo vodile stopnice, ob
glavni cesti pa bo postavljena ograja s svojo
prvotno obliko in vhodom. Posebej bo ograje-
na tudi hiša. z leso in posebno stopničko —
kot seje včasih hodilo čez plot...
Zadovoljni pa bomo lahko vsi skupaj tudi
zato. ker bo ta prostor, ki nam sedaj ni bil v
posebno čast. končno urejen in usposobljen,
da še letos sprejme prve obiskovalce in goste.«
mš
V PRVI DEKADI ZADNJE IZMENE
DOBRI REZULTATI
ZMDA SLOVENSKE
GORICE '83
Za brigadirji tretje — torej zad-
nje izmene zvezne mladinske de-
lovne akcije Slovenske gorice 83 je
že prva dekada. Prejšnjo soboto so
se sestali in ocenili svoje delo na
deloviščih in na področju intere-
snih dejavnosti. Vse štiri brigade,
ki so prispele tokrat iz Laškega,
Domžal, občine Zagreb-Trnje in
Lističe pri Mostarju, so dosegle
priznanja udarništvo prve dekade
in udarništvo udarnega dne.
Povprečen učinek brigad v prvi de-
kadi je bil 141 odstoten, za svoje
delo pa so brigadirji porabili 6.173
efektivnih delovnih ur. Izkopali so
2.390 kubičnih metrov zemlje,
zasipali pa soje 1.413 kubikov.
V prvi dekadi so bila delovišča v
luršincih in na Ptujski gori. Na
oodročju interesnih dejavnosti pa
je zelo hitro zaživelo delo v vseh
obstoječih tečajih, številnejši pa je
tudi obisk predavanj iz programa
mladinske politične šolo Edvarda
Kardelja. Brigadirji so imeli že več
športnih srečanj z domačini, jutri
pa se bo njihova ekipa pomerila z
reprezentanco rokometnega Kluba
Drava Ptuj. Za prvo dekado sta
brigadi iz Zagreba in Lištice prejeli
Posebni priznanji za dobro organi-
zirano delo na interesnem podro-
čju.
V začetku tega tedna pa so briga-
dirji pričeli z deli na novi trasi in
sicer kopljejo jarek od Ločiča pro-
ti Destrniku, dve brigadi pa
zaključujeta z deli pri izkopu jarka
za drugo tlačno cono v Ptuju. So-
delovanje z domačini je zelo do-
bro, zato pričakujemo, da bo tudi
udarniška akcija v Vitomarcih, ki
je na programu to soboto dobro
uspela. Zaključek letošnje ZMDA
Slovenske gorice 83 bo prihodnjo
soboto, 27. avgusta v naselju akci-
je v Dornavi.
M. Ozmec
Z delovišča v JuiSineih	foto: l. Kotar
KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE PRIPOROČA:
izkop krompirja
Ko krompir dozori ga moramo
izkopati. Izkopavamo, ko je zemlja
Primerno suha in topla. Gomolji,
ki so hladnejši kot 10 stopinj C so
močno občutljivi na udarce. Zato
Praviloma izkopavamo, ko so tla in
5 tem tudi gomolji ogreti na 10—12
stopinj C. Praviloma ne izkopava-
mo krompirja, ki ga bomo skladi-
ščili kadar so tla haldnejša od 8 sto-
Pinj C. Temperatura tal zaostaja za
temperaturo zraka, zato so tla pra-
goma najhladnejša, kaki dve uri
po sončnem vzhodu, to je okoli 9.
ure, najtoplejša pa med 15.—16.
ure.
Kadar pa izkopavamo v preto-
plcm vremenu, kar je pri nas obi-
čajno pri izkopu semenskega in ra-
nega jedilnega krompirja pazimo,
da tla oziroma gomolji niso pregre-
ti nad 18—20 stopinj C. Kadar iz-
kopavamo tako tople gomolje jih
moramo v skladišču zračiti in čim-
prej primerno ohladiti.
Zlasti za izkop s kombajni mo-
ramo kemično ali mehansko od-
straniti cimo. Pri delu s kombaj-
nom in izruvači pazimo, da gomo-
lje čim manj poškodujemo. Hitrost
izkopa prilagodimo tako, da je trak
poln pri tem pa je ločevanje zemlje
popolno, zato pazimo na globino
izkopa, saj vsak centimeter globlje
pomeni veliko dodatnega dela za
pretresala in obremenitev za kom-
bajn.
Izogibajmo se velikim padcem
gomoljev zlasti pri nepotrebnem vi-
sokem stresanju v prikolice in pra-
znenju prikolic.
NOVA VALILNICA
IN FARME
Vptujskem mesokombinatu Perut-
nina so te dni pričeli z novo inve-
sticijo. V naslednjim mesecih bo-
do zgradili valilnico matičnih jat
pri Markovcih, 12 farmskih objek-
tov za matično jato v Forminu,
Stojncih in Mali vasi. Istočasno
bodo zgradili 20 do 25 farmskih
objektov za kooperacijsko vzrejo
brojlerjev. Vrednost investicije je
milijardo dinarjev.
JB
Začetek kulturnih
srečanj bo 25. avgusta
Objavljeno in zapisano je bilo, da bo začetek letošnjih ptujskih
kulturnih srečanj 20. avgusta, vendar so organizatorji — to je Zveza
kulturnih organizacij prcdvidli začetek 25. avgusta v Mestnem kinu v Ptuju
s predstavitvijo najboljših letošnjih filmov, ki so bili prikazani in nekateri
tudi nagrajeni v Pulju. O tem smo podrobneje poročali v predzadnji
številki Tednika. Sicer pa je bilo letos sploh precej težav pri pripravi
programa. Najprej nekaj nejasnosti v zvezi s financiranjem gostujočih
skupin, nato pa tudi z ljubljanskim festivalom, ki še ni imel povsem
dorečenega in dogovorjenega programa za leto 1983.
Poleg filmskega pregleda letošnje jugoslovanske proizvodnje, bo v
mesecu avgustu še likovna razstava del, ki so nastala na lanskoletni
slikarski koloniji Poetovio '82. V začetku septembra bo najprej festival
domače zabavne glasbe ali točneje v petek, 2. in v soboto, 3. septembra. 2e
v ponedeljek, 5. septembra pa bo gostovalo Slovensko ljudsko gledališče iz
Celja s satiro Miloša Mikelna Moralno politične kvalifikacije tovariša
Gubca. Predstava bo tokrat v avli srednješolskega centra, ki lahko sprejme
veliko več gledalcev kot pa mnogokrat premalo ptujsko gledališče.
V	ponedeljek, 12. septembra je predvidena mladinska predstava ptuj-
ske gledališke skupine Stopinje in sicer premierna predstavitev igrice za
otroke Mali strah Bau-bau, ki bo lahko že na obnovljenem odru ptujskega
gledališča. Študijska knjižnica bo 15. septembra pripravila literarni večer,
ki bo ob lepem vremenu na križnem hodniku dominikanskega samostana
na Muzejskem trgu. 19. septembra bo v viteški dvorani zanimiv glasbeni
večer, na katerem bo ljubljanska skupina predstavila izvirne ljudske pemi,
ki jih tudi sama zbira. To so Mira in Matija Terlep iz Ljubljane ter pevka
Bogdana Hermanova. Za to skupino je značilno še, da ima instrumente, ki
so stari tudi po 150 let, pesmi pa so še iz prejšnjega stoletja in tudi starejše.
V septembru se bo v srečanja vključil še muzej z likovno razstavo
akademskega slikarja Bojana Golje, nato pa še pihalni orkestri s
področnim srečanjem v Kidričevem. Zadnja septembrska prireditev bo 26.
z gostovanjem gledališča GLEJ iz Ljubljane z dramo Ela. Ta predstava bo
v kleti na Titovem trgu.
V	mesecu oktobru bomo imeli Ptujčani na voljo še lutkovno predstavo
Kozlovska sodba v Višnji gori s katero bodo gostovali Ljubljančani, v
knjižnici bo razstava ob mesecu knjige, v gledališču baletni večer z Vojkom
Vidmarjem ter glasbenikom Tomažem Lorencom in Igorjem šajetom. V
programu kulturnih srečanj je še likovna razstava akademskega slikarja
Vojka Pogačarja in ob zaključku še predstava z letošnjega Borštnikovega
srečanja v Mariboru, za katero pa še ni točnega podatka oziroma selekcije
za to tradicionalno gledališko manifestacijo.	mi<
Je v Srednješolskem centru
še kaj prostora?
... to je bilo vprašanje, ki sino ga zastavili ravnateljici srednješol-
skega centra v Ptuju Meti Puklavčevi. Namreč le še slaba polovica meseca
jc ostala do začetka novega šolskega leta in marsikdo je v tem času bodisi
spremenil odločitev ali pa so ga kakšni objektivni vzroki prisilili v to. To-
rej za tiste, ki te dni še razmišljate — kam z novim šolskim letom, ravna-
teljica centra pravi:
,,Vpisne aktivnosti v juniju smo precej dinamično zaključili koncem
meseca in naše nove kandidate tudi obvestili, da so sprejeti. Teh je bilo
letos 646 v vseh usmeritvah in vzgojnoizobraževalnih programih, ki jih pri
nas izvajamo.
Povedati pa moram, da je v vseh usmeritvah še nekaj prostih mest.
Tako v ekonomski ni povsem zaseden program trgovinske dejavnosti, ne-
kaj prostih mest je še v poslovno finančni dejavnosti. V družboslovno
jezikovnem programu je prijav toliko, da ga bomo izvajali v dveh oddel-
kih, vendar bi za kakšnega kandidata še našli mesto. Nekaj prostora je še
v upravno administrativni smeri, v proizvodnih — kmetijski, metalurški
in kovinarski pa imamo prav tako še prosta mesta za učence srednjega in
skrajšanega programa. Posebej dobrodošli pa bi bili kandidati za meta-
lurško smer, za katero je v slovenskem prostoru tudi izredno veliko zani-
manja. Omenim pa naj še novo smer — elektrotehniško, zanjo dobijo
kandidati pri nas vse potrebne informacije. Tu gre za poklic energetite,
program pa bomo izvajali v okviru mariborske šole elektrotehniške in ra-
čunalniške usmeritve in sicer kot dislocirana enota.
Letošnje novo šolsko leto začenjamo s pomembno pridobitvijo —
delavnicami in specializiranimi učilnicami, žal pa še vedno ne bomo uspeli
povsem urediti prehrane za učence. To je področje, ki tudi drugod ni naj-
bolje urejeno, letos pa bomo to skušali storiti v okviru naše delovne orga-
nizacije, saj TOZD Dom učencev prevzema lokal, ki ga imamo v centru.
Želeli bi vključiti več učencev v toplo malico, res pa je tudi, da upošteva-
joč sedanje cene ne moremo pričakovati večjega odziva. V okviru štipen-
dijske politike v SR Sloveniji se že dalj časa pogovarjamo kako bi regresi-
rali prehrano za študente in učence. Dogovor o regresu za študente je sko-
raj v zaključni fazi, za učence pa pričakujemo rešitev vsaj v novem kole-
darskem letu.
Naš srednješolski center bo dobil dokončno podobo takrat, ko bomo
poskrbeli še za objekte za telesno vzgojo in v teku so že priprave za na-
daljnjo investicijo. Imamo že tudi nekaj elementov za idejni načrt in v
septembru bomo lahko morda že kaj več dorekli o dokončni obliki pro-
storov za telesno vzgojo — kot so telovadnica in zunanji objekti."
mš
Zaradi škode po toči - odpis davka
Občinska komisija za oceno škode, ki jo je povzročiia toča v kmetij-
stvu ptujske občine poziva kmetovalce, da v skladu z zakonom o davkih
občanov posamično prijav i jo škodo upravi za družbene prihodke skupšči-
ne občine Ptuj. Potem, ko bo uprava preverila realnost prijavljene škode,
bo zmanjšala katastrski dohodek zavezanca za ugotovljeno škodo ter
odpisala ustrezni del davka.
Škodo lahko prijavijo kmetovalci, pri katerih znaša škoda po toči
nad 20 odstotkov njihovega katastrskega dohodka. Tiskovine dobite na
vseh krajevnih uradih, kjer vas bodo uslužbenci seznanili z vsemi potreb-
nimi podatki, krajevni uradi bodo vloge posredovali upravi za družbene
prihodke. Prijav ite svojo škodo čimprej!
JB
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
18. avgust 1983 - TEDftf 11(
VSAKDO HI MORE POSTATI PUŠCAVNIK
Grenki kruh
Ponovno se vam oglašam iz vročega Iraka. Tokrat ne bom spre-
govorila o vročini, kuščarjih in kočah ali o presenečenju sredi puščave
Habbaniyi.
Danes se želim ooelobtti v živlienie delavcev, ki so na začasnem delu
v tujini v Iraku. Zakaj se pravzaprav ljudje odločajo za delo v tujini? Veli-
ko truda sem vložila v delo anketiranja. Z ljudmi sem se pogovarjala ne
da bi vedeli s kakšnim namenom. Brez beležke in brez svinčnika je tekel
naš pogovor. Kajti, če bi me zagledali pred seboj s svinčnikom in beležko,
bi kaj hitro izgubila njihovo zaupanje.
Ptujska občina je sicer vpisana ludi med manj razvite občine. K te-
mu zelo veliko pripomorejo Slovenske gorice in Haloze. In prav s teh pre-
delov je tukaj največ ljudi. Zakaj pravzaprav? Po pogovoru spoznaš, da
vsi ti delavci nikoli niso imeli toliko denarja, da bi ga lahko razmetavali
tja v endan, lemvec je dinar 3 krat obrnil, preden se je odločil kaj bo ku-
pil. Zal je takšnih ljudi, še vedno vse preveč, in to predvsem takšnih, ki
jih leta že precej upogibajo.
Imeti denar — ni glavna misel delavcev tukaj. Torej, kaj jih je po-
tegnilo v puščavo in vroče sonce: „Saj je vseeno garam doma kot črna ži-
vina, da se lahko preživim, ali, grem v tuj ino in si prislužim nekaj denarja,
da ne bo moja družina večno živela v revščini." Drugi spet hočejo poma-
gati staršem, mnogi mladi pa si želijo ustvariti boljšo prihodnost. Marlji-
ve roke delajo po več kot 10 ur na dan. Tisti, ki so že dalj časa tukaj, so
že povsem izčrpani, pa vendar vztrajajo. Nikoli ne čuješ nikogar, ki bi dal
predlog prijatelju, da pojde z njim. Pravzaprav si takšnega življenja člo-
vek sploh ne more predstavljati v pravi luči, dokler si ga ne okusi sam.
Morda doma ne damo mlademu človeku dovolj možnosti, da bi upo-
rabil svoje znanje v domači industriji. Je to bojazen, da ne ,,zafura" kak-
šne stvari. Lahko, da se v nekaterih svareh motim, toda tudi del resnice je
v tem. Svoje znanje zelo poceni prodajamo tujcem, koliko bi pa sploh
lahko bilo naše znanje vredno v domači sredini.
Izčrpana delovna sila od somca, sicer dobra hrana, pa kljub temu je v
njej premalo vitaminov in kalorij, os-ter veter in pesek pa težko delo, uniči
še tako dobrega delavca. Vendar vztraja. Vsakdo se veseli povratka med
zelenje, čudovite gore, vinograde, polja.
,,Čudovita si slovenska zemlja, ne znamo te ceniti dovolj," tako je v
spanju spregovoril eden od delavce* povsem izčrpan od vročine in dela.
Mu lahko pritrdimo? Ml, ki smo daleč vstran od nje — gotovo? Pa si?
Trd kruh bo kmalu poslal mehkejši in boljši, ko se vrnemo nazaj?
Morda boste rekli, da sem nekatere stvari napisala skoraj preveč pre-
tirano. Morda? Toda nihče mikoii ne bo vedel, koliko resnice se pravza-
prav skriva za vsem tem.
Zlati rek za nas: ,,Povsod je Gepo, doma je najlepše". Tuja zemlja,
tuji kruh in tujčev pogled na tujce v njihovi domovini, ubija vsakega od
delavcev, čeprav se tega ne zaveda.
Lep pozdrav od vseh delavcev ptujske občine na začasnem delu v Ira-
ku.
Jana Hvaleč
■StuHni > i ™ rji
Zs Biograd se bomo
oboji potrudili
O usodi Biograda in počitniške kolonije v zadnjem času veliko raz-
predamo. Vsi si želimo najboljšo rešitev, — predvsem seveda otroci, ki
jim je Biograd edina pot do morja.
Občinsko stališče (stališče ptujskega izvršnega sveta) nam je povedal
1-ranc K rajne, podpredsednik izvršnega sveta:
,,Z območja ptujske občine letuje letos v Biogradu šest izmen otrok. V
i/meni je od 100 do 105 otrok. Letos je bila pred začetkom sezone v
Biogradu na moru tudi šola v naravi, ki jo je organizirala OS Gorišnica.
Vsa pretekla leta je ta koJonija odigrala svojo vlogo in sicer pod
vodstvom skupnosti otroškega varstva, ki je upravljalec počitniškega
doma. Glede na probleme, ki jih ima občina Biograd na moru pri
urejanju svojega mesta oziroma s sprejemanjem urbanističnega načrta, se
je IS SO Ptuj od leta 1979 vključeval skupaj s skupnostjo v razgovore s
predstavniki biograjske občine, da bi se ta počitniški dom lahko obdržal.
Rezultat razgovorov pred tenošnjio sezono je bil, da ta kolonija letos še
ostane. So pa predvidevanja, da bi se kolonija s tega področja skladno z
urbanističnim načrtom občine Biograd na moru prenesla na drugo
lokacijo.
Izvršni svet skupaj s skupnostjo otroškega varstva ves čas ,,stoji" na
stališču, da za potrebe otroškega varstva, posebej za potrebe počit-
nikovanja otrok v Biogradu na moru, ohrani to kolonijo tudi za bodoče
rodove otrok.
To pa zaradi tega, ker je kolonija btla vsa ta leta oblika letovanja
otrok, posebej še tistega dela otrok, kt drugače ne bi mogli na morje."
Obiskali smo tudi občinsko zvezo prijateljev mladine občine Ormož in
se zanimali za mnenje Ormožaimov o tem problemu. Podala ga je Nada
Kovačič, predsednica komisije za letovanje otrok pri zvezi in dolgoletna
predsednica zveze. Povedala je:
,,Ormožani letujemo v Biogradu že skoraj tri desetletja. Pognali smo
korenine v Biogradu tako, da smo se vsakič, ko smo prihajali v Biograd,
srečali s prijatelji. Občinska zveza prijateljev mladine je že od ustanovitve
(blizu 25 let) organizator letovanja otrok.
Skoraj vsa leta smo letovali v Biogradu, vmes smo sicer nekajkrat
letovali v Poreču in Baški. vendar smmo se znova vračali v Biograd.
Letos letujemo v Biogradu z dvema izmenama otrok. Potrebovali pa bi
še dve izmeni. Občinska zveza je toilla tudi organizator šole v naravi in to
med prvimi v Sloveniji.
Med starši vseh otrok v občimi, društva imamo v vseh krajevnih
skupnostih, se je že g!o»boko zajidla kultura letovanj. Pri nas ni bil nikoli
problem organizirati letovanje. Sodelovale so delovne organizacije s
svojimi prispevki, dalje skupnost otroškega varstva in skupnost
socialnega skrbstva. Tako je tudi letos.. Nekaj otrokom pa smo zagotovili
tudi brezplačno letovanje.
Živimo v obmejnem območju, smo v čudovitih odnosih. V tako lepih
odnosih smo bili z ljudmi v Biogradu. Domačini so nas vedno radi
sprejemali. Zato ne moremo verjeti, odkod in zakaj takšen sklep, ta
odločba o ukinitvi, ki pomeni kociiec naših letovanj.
Smo globoko prizadeti in razočarane. Celo menim, da so ta dejanja
daleč od bratskega sodelovanja, od bratske poti. Mnenja sem tudi, da bi
med nami moralo biti več konkretnega sodelovanja, ne samo v besedah,
temveč tudi v dejanjih.
Pričakujemo, da bodo Ptujčamii im Ormožani skupaj z odgovornimi iz
Biograda vendarle rešili našo kolonijo-"
MG
Vzgojnovarstvena dejavnost v občini Ormož
Z uvedbo takoimenovane ekonomske cene
se je bistveno povečal prispevek staršev k
stroškom predšolske vzgoje in otroškega
varstva Povečanje prispevkov staršev je ob
ostalih vzrokih negativno vplivalo na zasede-
nost obstoječih vzgojnovarstvenih zmogljivo-
sti. Čeprav so v občini Ormož zmogljivosti
vzeoinovarstvenih obiektov skoraj v celoti
zasedene, vendar je zasedenost različna v
posameznih vrtcih oz. krajevnih skupnostih.
V občini Ormož trenutno razpolagajo s 584
mesti v vzgojnovarstvenih ustanovah, če bi
upoštevali tudi tiste prostore, ki so bili na-
mensko zgrajeni za otroško varstvo, pa jih
trenutno uporabljajo osnovne šole. bi imeli
632 mest. V letu 1981 so imeli v organiziranih
oblikah predšolske vzgoje in otroškega var-
stv a 31.9 odstotka otrok, v letu 1982 pa le 26.8
odstotka kar pomeni, da jc število otrok v
organiziranem varstvu padlo za več kot 5
odstotkov. Zajetost otrok v otroških vrtcih, v
starosti od 2 do 7 let. je prav tako upadla od
44.6 v letu 1981 na 4l 8 odstotka v lanskem
letu.
kakovost prostorov za potrebe otroškega
\ arstv a in predšolske vzgoje ustreza, saj je bila
večina prostorov zgrajena v bližnji preteklosti,
razen otroškega v rtca Ormož v Poštni ulici, ki
ne ustreza za organizirano varstvo 60 otrok.
Ti prt »stori so bili uporablieni le kot začasna
rešitev do zgraditve vrtca v Dolgj lesi vendar
je zaradi pomanjkanja sredstev bilo potrebno
lo gradnjo začasno odložiti. Glede na po-
manjkanje potrebnih sredstev ne bo možna
gradnia v lX>lgi lesi tudi ne za zmanjšan
program, zato bo treba problem rešiti z
zgraditvijo prizidka treh igralnic k obstoječe-
mu v rtcu v Ormožu. Ti prostori bodo predvi-
doma zgrajeni že letošnjo jesen saj imajo v
celoti zbrana potrebna sredstva in to: dva
milijona din i/ samoprispevka KS Ormož. 9
milijonov din pa bo zagotovila občinska
skupnt»st otroškega varstva.
V celoletno pripravo na osnovno šolo so v
ormoški občini praktično zajeti skoraj vsi
otroci, saj sta bila v zadnjih dveh letih na
območju občine samo 2 oddelka s 120-urno
pripravo na osnovno šolo. Vsi ostali otroci so
bili zajeti v celodnevno pripravo na osnovno
šolo. Ob prehodu na ekonomske cene je bilo
prav pri pripravi otrok na osnovno šolo
največ težav in nesporazumov, ker nekateri
starši niso dojeli razlike med minimalno z
zakonom predpisano in brezplačno 120-urno
pripravo in celodnevno pripravo na osnovno
šolo Materialne možnosti pa niso dopuščale,
da bi skupnost v celoti financirala stroške
celodnevne priprave otrok na osnovno šolo.
Skupnost je lahko financirala le 70 odstotkov
ekonomske cene. pri financiranju ostaj^
oblik otroškega varstva pa je bila skupno$(
udeležena v poprečju s 60 odstotki ekonom,
ske cene. ostalo so prispevali starši v soraz.
nierju s svojim dohodkom oziroma dohod,
kom na družinskega člana.
V zgojnovarstvena dejavnost je organizira,
na v vzgojnovarstveni organizaciji Ormož *
enotami v Ivanjkovcih in na H umu in v šestih
vzgojnovarstvenih enotah pri osnovnih .šolah
po krajevnih skupnostih, l a organiziranostje
pogojena z razvojem otroškega varstva in
predšolske vzgoje v preteklosti, vendar je
razvoj v zadnjih letih to organiziranost
verjetno že prerasel Razmišljajo o oblikah
združevanja vzgojnovarstvenih ustanov v
občini. Sprejeli so že samoupravni sporazum
skupnem pedagoškem vodenju, vendar žal
konkretnih rezultatov še ni.
Družbenoekonomski položaj delavcev na
področju predšolske vzgoje in otroškega
varstva se. enako kot drugje, tudi v ormoški
občini vedno bolj slabša, delno zaradi skoko-
vitega naraščanja materialnih stroškov, delno
pa tudi zaradi zmanjševanja števila otrok v
varstvu. Zadnji ukrepi o omejitvi porabe le do
13 odstotkov bodo položaj še poslabšali.
Utrinki iz kolonije v Biogradu
I oplo poletje je in vsak išče svoj
način, da bi se ohladil, in da bi
počitnice preživel čim bolje. Pre-
cej mladih najde v letnih počitni-
cah pot na morje in kolonija jeza
mnoge osnov nošolske otroke
ptujske in ormoške občine po-
sebno doživetje. Tako lahko več-
krat \ tedniku prečkamo, kako
mladi preživljajo svoje dni na
moiju. Naj k temu tudi sam do-
dani. kako je doživljala kolinijo
tretja izmena v Biogradu na mo-
rju.
I retj.i izmena ki je bila v Bi-
ogradu od 20. do 30. julija je šiela
okrog sto otrok iz osnovne šole
Majšperk. Ptujska gora. Želale in
Videm. Nekateri otroci redno
obiskujejo kolonijo, medlem kom
manjkalo tudi takih, ki jim je ta
kolonija pr\ i stik z morjem. V laki
druščini se jc našla tudi skoraj
polovica neplavalcev, ki so letos
presenetljivo hitro in dobro ob-
vladali v eščmo pla\ anja. Plav alni
tovariš se je ob taki množici trudil,
da bi dosegel lo. kar so si želeli
starši in otroci, torej, da bi v zad-
njih dneh kolonije bilo čimveč
plavalcev. Ob koncu kolonije je
mnogo otrok sprejelo značke
»delllnčka« . kol potrdilo, da so
bogatejši še za eno spretnost. Tisti,
ki so v ložili najv eč truda in volje so
dobili tudi srebrne in zlate značke.
I akšna šola plav anta pa je le eden
od posegov, da bi osnovnošolce
naučili te veščine. Znano paje. da
je v Halozah in Slovenskih gori-
cah še mnogo neplav alcev in lah-
ko se vprašamo, kdo je kriv. da
niso razv ili le veščine.
Zraven plavalne šole se je v
koloniji odvijala še vrsta akti-
vnosti. zato je bilo življenje in bi-
vanje otrok zelo pestro. Večen so
nudili prav vsem možnosti, da se
izkažejo v svojih interesnih deja-
vnostih lako smo imeli nekaj
proslav. odhode v kino. sprehode
v mesto, nogometno tekmo, ple-
sno šolo. igre brez meja. zabavni
zaključni večer . . . Vedno je bilo
dovolj rekreacije, smeha in za-
bave. tako da so mnogi bili zelo
zadovoljni.
IX »poldan in popoldan ni
manjkalo kopanja in sončenja, saj
je vseh deset dni sonce neusmi-
ljeno pripekalo. Zraven kopanja
sončanja ni manjkalo iger na
vodi ali na plaži in ura je bila ta. ki
nas je vedno preganjala.
Veliko pohvalnega je bilo po-
vedan«* tudi na račun kuhinje in
glavne kuharice, ki je delala noč in
dan. da je lahko nasitila toliko
lačnih želodcev. Hrane je bilo
dovolj in kvaliteta odlična, če pa
pomislimo na pomanjkanje ne-
katerih živil, ki jih tudi ob morju
ni. lahko ocenimo, da bi v v sakem
gospodinjstvu, šoli. gostilni ali
drugje rabili takšne kuharice, ki
naredijo iz malega veliko in do-
bro. Zraven dobre hrane je bilo
vedno poskrbljeno tudi za žejne,
saj je bil vedno na voljo čaj.
Morda še nekaj besed o zdrav-
siv enem stanju skupine. O tem bi
verjetno več povedala medicinska
setra. ki je imela mnogo dela. a ga
je uspešno opravila. Mladi raz-
igrani otroci so vedno znova sta-
knili kakšno malenkost. Tako je
bilo precej presekov nog na
ostrem kamenju, težave z ježki, pa
opekline tistih, ki so soncu preveč
zaupali, na kraju je tudi svoje
prispeval pokvarjeni sladoled, ni
pa tudi manjkalo lažjih prehla-
dov. Toda to so malenkosti, ki so
se odpravljale pod nadzorstvom
medicinske sestre že v enem dne-
vu in prizadeti so bili hitro spet
zdravi.
Za prijetno bivanje v koloniji so
tudi skrbeli tovariši vzgojitelji in
pedagoška, ki so izvajali dežur-
stva in bili vedno na voljo otro-
kom. saj ti dejansko v tem času
zamenjujejo starše in morajo v
tako neterogenih skupinah biti
sposobni odpraviti marsikateri
problem. Teh je bilo zelo malo. po
zaslugi dobrega dela učiteljev, pa
tudi primernega ravnanja in ob-
našanja otrok.
Sedaj bi se lotil tudi prostorov
in ravnanja z njimi. Redke so
skupine, ki so bile pripravljene
paziti na imovino, zatrdimo pa
lahko, da je to storila tretja iz-
mena. Povsod za to je vsekakor
tudi izredno slabo stanje, ki gaje
ta izmena sprejela. Premalo seje
pazilo na inventar, posteljnino,
isto usodo pa so doživeli tudi
športni rekviziti, saj je iz lanske
polne omare ostalo le še nekaj
polomljenih in strganih rekvizi-
tov. Tretja skupina je najprej
očistila prostore, potem pa tudi
usposobila nekatere druge rekvi-
zite. Tudi običajnega mazanja z
zobno pasto in drugimi sredstvi v
zadnjih dneh ni bilo. Otroci so
sami priznali, da to nikamor ne
vodi. da naj vsaj zanamci sprej-
mejo boljše prostore kot smo jfti
mi.
Morda še nekaj o kuhinji, tem
kamnu spotike, zaradi katerega se
vsako leto vsi vprašamo, kaj bo s
kolonijo naslednje leto. Vem. da
odgovora na to ne ve nihče, toda
vodi nas naj misel, da drugje
otrokom dajo vedno več. ali je
prav. da bi jim pri nas vzeli to kar
imajo. Kdo si lahko privošči tako
nazadovanje, ko pa po drugi
strani govorimo, da na mladini
stoji bodočnost. Odpovedati se
koloniji pomeni odpovedati se
bodočnosti, kaj pa otroci? Ti še ne
odločajo, rabijo pa! Prav o tem
problemu pa se nam obeta tudi
' vroča zima. Besedilo in posnetek:
Janez Mere
Skupina iz OŠ Majšperk in Žetale pred dopoldanskim kopa-
njem
PREDSTAVLJAMO OBRTNIKA ALOJZA TRSTENJAKA
ff Izdelal bom zobni rezkalni stroj..."
,,Po poklicu sem elektromehanik
za medicinske aparate in naprave.
Prej sem bil zaposlen v Gorenju,
želel pa sem v obrt. Zato sem začel
z urejanjem lokala." je ob našem
obisku povedal Alojz Trstenjak,
novopečeni redni obrtnik, ki ima
delavnico za popravilo medicinskih
in gostinskih aparatov v Vrazovem
trgu 2 v Ptuju. Tovariš Trstenjak se
je med redne obrtnike zapisal s J. 6.
letos.
Kako ste prišli do obrtneca loka-
la?
,,.la, pomagala mi je krajevna
skupnost in samoupravna stano-
vanjska skupnost. Prej pa sem imel
lokal v Zelenikovi 1 v Ptuju —
takrat sem bil le popoldanski obrt-
nik."
V ureditev lokala je Alojz
Trstenjak vložil okrog 300 tisoč
dinarjev, veliko so mu pri tem
pomagali tudi prijatelji.
Kakšne izkušnje ste si v tem času,
ko sle obrtnik nabrali?
..Obnnik sem le kratek čas, zato
o nekih izkušnjah ne bi mogel
govorili. Siranke so mi ostale."
Pomeni, da za delo ni proble-
mov?
,,0 krizi dela ne bi mogel govo-
riti. Delo je, le rezervni deli so pro-
blem."
Pa družba daje dovolj podpore
obrinikom?
,,To me raje ne bi vprašali. Piše
in govori se dosti o t. im. ,pod-
pori konkretnih rezultatov pa je
malo."
Ste precej obremenjeni (obdav-
čeni)?
...la, kar precej. Ne vem pa,
kako bom to prenesel."
Vaša obrt je deficitarna?
,,I>a."
Torej pričakujete določene
ugodnosti?
„Seveda. Vendar prvi obrok
davka govori drugače."
Delate v svoji delav niči sami?
,,Trenutno sem sam, lahko bi
sicer zaposlil dv a delavca, vendar ni
kadra, ki bi se lahko pri meni zapo-
slil."
Popravljate tudi glasbene avto-
mate?
,.Poleg teh tudi harmonike, oja-
čevalce, dalje caffe avtomate,
igralne av tomate in podobno."
Kakšne načrte pa imate za v
bodoče?
..Slej ko prej bi želel proizvesti
kakšen novi aparat. Sedaj konstrui-
ram zobni rezkalni stroj. Ko bom
tega usposobil za proizvodnjo, se
bom z njo tudi lažje dopolnjeval."
Pomeni to, da ste tudi inovator?
,,Da. Te aparate smo doslej uva-
žali."
Ste se že pogovarjali s kom o od-
kupu vašega aparata?
,,Gotovo. Dobil sem že tudi stro-
kovno podporo od zainteresi-
ranih."
Stranke prihajajo v delavnico
Alojza Trstenjaka od blizu in da-
leč. Alojz Trstenjak daleč naokrog
nima konkurence. Podoben
oprtnik dela v Sloveniji le še v
Ljubljani.
Z njegovim rezkalnim strojem
bomo veliko pridobili. Se en pri-
mer, — svetel namreč, ko bomo
uvoženi stroj nadomestili z doma-
čim, — pri tem pa bo glavno bese-
do odigralo domače znanje. Se vet
— dobili ga bomo za polovično ce-
no: domač stroj bo veljal le 150 tf
soč dinarjev (deviz ne bomo potre-
bovali); doslej pa smo plačevali ČeZ
9 tisoč nemških mark za en aparat-
Le tako naprej!
Iz delavnice Alojza Trstenjaka	foto: Ludvik Ko»r
Prispevne stopnje za SIS družbenih dejavnosti
V skladu z ukrepi zveznega izvršnega sveta so pri-
stojni organi tudi v ptujski občimi pripravili predlog
sprememb prispevnih stopenj za samoupravne intere-
sne skupnosti družbenih dejjavmoMi, ki jih delavci pri-
spevamo od svojega bruto OD. Ker so se v [>rvem
polletju jx»kazali v posameznih SIS viški, poraba pa
je omenjena na višino 13 odstotkov gtede na lansko
leto, zato je bilo treba pršjpone stopnje nekoliko
znižati. Višina novih prispevnih stopenj bo še v tem
mesecu objavljena v Ur. listu SRS, veljale pa bodo
od 1. septembra dalje.
Izvršni svet SO Ptuj je na zadnji seji sklenil, da bo
sproti spremljal priliv sredstev za dejavnost posamez-
nih SIS in v primeru pojavov viška ah manjka tudi
sproti ukrepal.
- u
fEDNIK z 18- av«ust 1983
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 5
NA FESTIVALU
BODO VIŽALI
Tokrat že četrtič predstavljamo ansamble, ki bodo letos predstavili
nove melodije na ptujskem festivalu. Tokrat so pred nami KRVAVSKI
I(V1NTET i/ Cerkelj na Gorenjskem, ki je doslej dvakrat nastopil na
piujskem festivalu iri obakrat osvojil bronasto Orfejevo značko. Prvič se
nam bo predstavil ptujski ansambel, ki je uspešno opravil avdicijo pred
strokovno komisijo. Upajmo, da nas bo domači VOKALNO INSTRU-
MENTALNI ANSAMBEL KOMET razveselil na letošnjem festivalu do-
mačih viž. FANTJE Z VSEH VETROV iz Novega mesta so eden izmed
ic\o priljubljenih ansamblov narodno zabavne glasbe. Ta instrumentalni
[fjo in pevski kvartet se bo ptujskemu občinstvu predstavil tretjič, prvič so
bili srebrni, drugič pa zlati. Pred nami so še ŠTIRJE KOVACl iz Slovenj
Gradca, ansambel, ki je že dolgo v samem vrhu slovenske narodno za
b;i\nc glasbe. Fantje so v Ptuju na festivalu že imeli revijalni nastop.
Krvavški kvintet na ganku
Komet iz Ptuja
Fantje z vseh vetrov ob dolenjskem cvičku
Štirje kovači z enim kladivom in klešči
Duet Poljski cvet
V Žamencih poučno la gobarje
V nedeljo. 14. avgusta je bil v Žamencih (K.S Polenšak) tradicionalni gobarski
Pra/nik. ki ima tudi vzgojni namen, saj nedeljske in drugejtriložnostne gobarie. ki
često spoznavajo užitne gobe iz knjig, praktično seznanja z vsemi vrstami gob. ki
v tem času rasejo v naših gozdovih.
Letošnji gobarski praznik je potekal enako kot ostali doslej. Že ob jutranjem
^v'itu je na znak gasilske sirene odhitelo v okoliške gozdove 30 gasilcev iz G D
Zamena. Gobarsko bero. nabiranje je trajalo nekaj ur. so potem pripravili za
razstavo v gasilskem domu. Nabrali in razstavili so okoli 30 vrst gob iz gozdov na
°bmočju. kjer ravno Ptujsko polje prehaja v valovite Slovenske gorice.
-u
Ženske roke znajo zamahniti s koso
T lo je /.nova potrdilo letošnje že šesto tekmovanje žensk v košnji otave s koso.
Tekmovanje je bilo v nedeljo. 14. avgusta v KS Spuhlja. organizatorji pa so bili
gasi|ci iz te krajevne skupnosti. V košnji je pokazalo svojo spretnost in moč devet
'ekmovalk z območja te primestne krajevne skupnosti. Kot zanimivost naj do-
damo. daje bila poprečna starost tekmovalk okoli 50 let. Zmagala je 51-letna Neža
°°mbek. druga je bila 53-letna Kristina Toplak itd. Tekmovalke se niso izkazale
Sanio s koso. temveč tudi kot dobre pevke ljudskih pesmi ob košnji.
r	-U
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
Na vrhu ograje dvostranske-
ga stopnišča ob severni strani
stolpa proštijske cerkve stoji sku-
pina štirih antičnih spomenikov.
Na vrhu je danes že močno
isprano levje oglavje. kije najver-
jetneje pripadalo ovršju rimskega
nagrobnika, kakršnih je na ptuj-
skem območju najdenih cela vrsta
(primer je Orfejev spomenik).
Levo in desno pod preklado, na kateri stoji lev. sta dva kvadrasta
oltarčka s profilacijo ob robu napisih polj. Desnega je postavil neki
C(aius) Domitius Hermes sončnemu bogu Solu in s tem izpolnil svojo
zaobljubo, levega pa C(aius) Marius Serotius Marmogiu po ukazu
bona.
Med obema oltarjema je spodaj ločno izklesana preklada, ki je
bila verjetno postavljena nad vrati, tako da je bil dvostranski napis
berljiv z obeh strani. Tekst nam omenja nekega Valerija Tettija Fusku-
sa. ki je v Poetoviu opravljal običajne upravne funkcije kot so: questor,
aedil. duovir. iure dicundo. bilje še svečenik-augur, služil pa je tudi v
vojski kot pribočnik vrhovnega poveljnika — praefectum fabrum.
Mestno društvo za napredek in čaščenje larov (rimskih hišnih bogov),
ki je skrbelo tudi za uveljavljanje cesarjevega kulta, je Fuskusa imeno-
valo za častnega predsednika. V zahvalo za izkazano mu čast, je
ustanovil »loca«. kar lahko pomeni skupino sedežev na kakšnem
javnem prireditvenem prostoru, ali pa skupinsko grobnico za člane
društva.
Brane Lamut
Skupina rimskih spomenikov ob severni steni Povodnovega
muzeja
Pogovor
s Poljskim cvetom
1'oljski cvet nosila je v dlaneh
in na obrazu jo spremljal vedno je le
smeh.
(eprav roke bile so fuljave od deta
je vsak večer k sinu domov hitela.
11'oljski evet-Poljski cvet)
Nekaterim bolj. drugim manj
poznani spev. s katerim si duet
Poljski cvet utira pot v slovenski
glasbeni svet. Našli smo šestnajs-
tletno Nives Berlisk in devetnajs-
tlctnega Darka Sužnik. ki se skri-
vam pod tem imenom in ju zdru-
žuje tesno prijateljstvi), predvsem
pa želja po ustvarjanju glasbe.
\ prašali smo ju vse. kar nas je
zanimalo.
Kako je v ajin duet sploh nastal?
Nives: »Ker sva z Darkom oba
učenca Gradbeno tehnične šole.
sva se srečala na proslavah in
Darko je dal pobudo, da bi skupaj
pela. Najprej smo poskušali v trio.
vendar je zaradi neujemanja gla-
sov ostalo le pri duetu.«
Kakšni so bili začetki?
I )arko: »Na šoli sem organiziral
akustični večer, slišali so naju in
povabili na snemanje. Ob pomoči
. Borisa Roškarja. glasbenega ure-
dnika radio Maribor sva naredila
prv e posnetke. Predvajali so jih v
glasbenem radiogramu in po gla-
sovanju poslušalcev sv a že aprila
bila uvrščena na prvo mesto ju-
goslovanske lestv ice. Pesem C isto
prav ti je dekle je bila še maja prva
in dodan je bil nov predlog Tujca
sva si. ki se je tudi uvrstila na
lestvico, lako imava zdaj dve
pesmi med prvimi desetimi in to
na tretjem in sedmem mestu.<>
Odkod pa ime Poljski cvet?
Nives: »Ime nama je predlagal
Roškar. Poljski cvetje naslov prve
pesmi, ki sva.jo posnela na radiu
Maribor in ker sv a bila brc/ ime-
na. nama je potem, kar po pesmi
ostalo tudi ime.«
Darko ti ustvarjaš oboje: bese-
dila in glasbo. Kako pri tebi na-
stane pesem?
»Kitaro igram že pet let. pesmi
pa pisem šele dve leti. Pesmi na-
stajajo takrat, ko sem sam. ko že
vse spi. pozno zvečer ali pa tudi
zgodaj zjutraj. Najprej imam ve-
dno melodijo, na katero napišem
tekst. / Niv es potem poskušava še
skupaj zapeti. Vadiva enkrat ali
dvakrat tedensko tudi po tri do
štiri ure. Včasih pride pri vpraša-
nju kako bova pela tudi do raznih
nesoglasij ampak to mine.«
koliko svojih pesmi pa že imaš?
»Sedemnajst, samo nekatere
sem kar sam cenzuriral, tako da
jih je ostalo okrog deset in te bodo
ostale takšne kot so. Teh ne bom
več popravljal npr. Čisto prav ti je
dekle. lujca sva si. Hodil po cesti
sem tej. Brigade. Ob slovesu.
Sol/a svetla kot zve/da in pa na
pesem Poljski cvet ne smem po-
zabiti.« ,
Kje sta se najprej predstavila
občinstv u?
Nives: 'Najprej so bile ufpro-
slav e po domovih za naše krajane.
Samostojnega koncerta še nisva
imela, načrtujeva ga pa na grad-
beni šoli enkrat oktobra.«
Samostojni koncerti so zaen-
krat le želje. Kaj pa drugi načrti?
Darko: >1 pa m. da nama bo
uspelo posneti še čimv eč pesmi za
radio Maribor. Zaenkrat naju
spremljam kar sam na kitaro, je pa
možnost, da bova posnela še kaj s
studijskimi glasbeniki. Zraven bi
potem bili še bobni, kakšne orgle
in še ena kitara. Rada bi snemala
tudi v Ljubljani, kjer bi se mogoče
dalo priti tudi do plošče. S »sin-
glco< bi bila za začetek kar zado-
voljna.«
Za konec pa le še vprašanje, po
kom se zgledujeta? Imata vzorni-
ka1
< )ba kot na dogovorjeno zna-
menje odkimata. »To kar ustva-
riva sama. nama največ pomeni.
\ erjamev a v svoje pesmi.«
Še naprej se ra/cvetaj — Poljski
cvet!
Rosvita P.
OBVESTILO OBISKOVALCEM MUZEJA
Pokrajinski muzej Ptuj obvešča, da je 8. avgusta, za praznik
občine Ptuj, ponovno odprl zbirko ljudske revolucije, ki bo na
ogled vsak dan, razen ponedeljka od 9. do 16. ure.
Za ogled se priporočajo!
Zbornik občine Slovenska Bistrica
že na domačih knjižnih policah
V teh dneh okoli 150 občanov
občine Slovenska Bistrica že obrača
lisic enega prav gotovo na.iboga-
lejših pisanih dokumentov zgodo-
vinskega razvoja občine Slovenska
Bistrica.
Ob koncu julija so prvič pred-
naročili k i že prejeli na dom knjigo
Zbornik občine Slovenska Bistrica,
ki na skupno okoli 600 straneh v
besedi in fotografiji prikazuje zgo-
dovinski razvoj območja občine lo-
venska Bistrica.
S tem se je končalo štiriletno,
prav gotovo zelo zahtevno delo po-
sebnega izdajateljskega sveta in
uredniškega odbora, p*a tudi vseh,
ki so s svojimi deli prispevali k vse-
bini zbornika. K temu so pripo-
mogli tudi vsi podpisniki samo-
upravnega sporazuma in družbene-
ga dogovora o izidu Zbornika, ki
so ga finančno podprli.
Zbornik osvetljuje obdobje od
12. do 15. stoletja, ko je območje
bistriške občine, s tem pa tudi
njegovo današnje središče, doživ-
ljalo največji razcvet. Dosledno so
opisane tudi etnološke in etnograf-
ske značilnosti življenja pohor-
skega in slovenskogoriškega kmeta.
Zbornik je v prednaročilu veljal
1000 dinarjev, v prosti prodaji pa
velja 1500 dinarjev. Njegova vse-
bina bo bogato dopolnilo vsem lju-
biteljem kulturnega razvoja svoje-
ga življenjskega okolja in tudi po-
membna pomoč študentom in
•vsem, ki bodo raziskovali pretek-
lost tega območja.
Zbornik občine Slovenska Bistri-
ca bo izšel v skupno 4000 izvodih.
Že danes pa ga je mogoče tudi
kupiti v papirnici v Slovenski
Bistrici in pri bistriški kulturni
skupnosti. Da bi se o vrednosti te
pridobitve kar najbolje seznanil
najširši krog občanov, bo izdaja-
teljski svet pripravil skupno z ured-
niškim odborom in drugimi
sodelavci 9. septembra 1983 v vite-
ški dvorani bistriškega gradu pred-
stavitev s kulturnim programom.
Predstavitev pa bodo ponovili še
17. septembra ob letošnjem začetku
srečanj pisateljev na gradu štaten-
berg.
Besedilo in posnetek:
Viktor Horvat
Prvi izvodi Zbornika so že pri prednaročnikih
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
18. avgust 1983 —
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (114)
Povedati in reči
,,Dcrbro bi bilo, da kdai spregovorite o pomenski razliki med
glagoloma reči in pvedati. Posebno mlajši rod teh dveh besed pogosto ne
razlikuje. Pripadniki strejših generacij pa ju večinoma razlikujemo.
Razliko pa vidimo v temle: Tisto, kar kdo reče, je lahko resnično ali pa
tudi ni. Nasprotno pa je glagol povedati v sorodu z glagolom vedeti in
zato tisto, kar nam kdo pove, večinoma je resnično."
Osnovni pomen glagola reči bi lahko opisali kot .izgovoriti besedo,
stavelT. Zgledi za tako rabo so naslednji: reci črv, te besede nisem rekel,
otrok te reče mama. Ne moremo pa reči npr. povej črv in podobno.
Glagol povedati izraža dejstvo, da komu posredujemo neko miselno
vsebino, to, kar kdo ve, kar je kdo doživel, njegov osnovni pomen bi
torej opisali kot 'doseči, da kdo kaj izve, se s čim seznani', npr. povedati
ime, povedati komu za pot, povedali vam bomo, kdaj pridemo, v članku
je povedal dosti novega. Ne gre pa npr. reči ime,. Glagola reči in povedati
sta zamenljiva, ko pomenita, da se kaka miselna vsebina prenese komu z
govorjenjem. Tako npr. rečemo in zapišemo: o tem ne morem
reči/povedati dosti novega, rekel/povedal sem že, da ne grem, zakaj mi
nisi-rekel/povedal, da je tista ženska tvoja žena. V pomenu .prenesti mi-
selrt^p vsebino z govorjenjem' sta združeni osnovni pomenski sestavini gla-
gola povedati in reči, zato je večkrat od sobesedila in namena sporočila
odvisno, katerega od obeh glagolov bomo izbrali. Tako npr. s stavkom
,,Rekel je, da je tista ženska njegova žena" izrazimo zgolj dejstvo, da je
bilo o ženski nekaj izrečeno, s stavkom ,,Povedal je, da je tista ženska
niegova žena" pa sporočimo podatek o ženski. Ta pomenska značilnost
obeh glagolov se da izrabiti tudi za izražanje odnosa govorečega ali kake
skupnosti do tistega, ki kaj sporoča. V časopisnih poročilih o izjavah
predstavnikov kake države, stranke lahko včasih beremo, da je kdo kaj
,,samo" rekel ali pa povedal. Z glagolom povedati je doseženo to, da
bralec sprejema izjavo kot nekaj, kar je bolj povezano z dejstvi,
resničnostjo.
Glagola reči in povedati sta sicer pomensko sorodna, zamenljiva pa
samo v nekaterih sobesedilih, v drugih ju je treba znati ločiti.
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni
rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška
konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7.
Duhoviteži na pomoč
Na naš poziv duhovitežem, da
odgovorijo na vprašanje, kaj pred-
stavlja risba na steni zgradbe me-
stne hranilnice — podružnice ptuj-
ske poslovne enote Kreditne banke
Maribor, je naletel na precejšenj
odmev med bralci. Dobili smo tudi
precej kritičnih pripomb na tisto
risbo. Vendar želeli smo duhovite
odgovore, zato kritičnih pripomb
ne bomo objavljali, razen vpraša-
nja, ki nam ga je poslala Irma iz
Ptuja, ki se glasi: ,,Koliko let bodo
lahko Ptujčani gledali to pusto čr-
no silhueto na tej steni."
Sedaj pa k duhovitim odgovo-
rom. Prejeli smo jih točno 23, iz-
med njih smo izbrali nekaj tistih,
ki so po naši oceni ,,bolj duhovi-
ti". Pri odgovorih, ki so vsebinsko
približno enaki, smo upoštevali ti-
stega, ki smo ga prej prejeli. To-
rej, kaj predstavlja risba na steni?
Če predstavlja potrošnike, potem se nam hudičevo črno obeta!
Stanko iz Haloz
Žalujoči ostali!
Ivan iz Gorišnice
Le kaj šušljajo oni tam zgoraj. Najbrž se bo spet kaj podražilo?!
Maks iz Rogoznice
Izsiljeni sestanek? Ne, štrajk!	Milan iz Ptuja
Slika predstavlja pogrebce!	Irma iz Ptuja
Na tržnici je predrago, gremo v banko dvignit veliko denatja, da bo-
mo lahko zanj v trgovini malo kupili!	Franček iz Ptuja
Gremo v banko po del dohodka za obresti, saj pravijo, da to pomeni
razprodajo združenega dela!	Janko iz Ptuja
NOVI LOVSKI DOM
V MAKOLAH
Člani lovske družine Makole so s posebno svečanostjo pred nedav-
nim predali svojemu namenu nov lovski dom. Graditi so ga pričeli pred
tremi leti. Blizu 40 članov LD Makole je imelo dovolj opore v okolju,
med prebivalci lovnega revirja pa tudi veliko mero odločnosti, da si kon-
čno zgradijo lasten dom.
Lokacijo so dobili v neposredni bližini gradu Statenberg. V gradnjo
doma so samo člani te družine vložili okoli 4000 prostovoljnih delovnih ur
in okoli 400.000 dinarjev v prostovoljnih prispevkih in materialu. Po-
memben delež h gradnji doma so prispevali tudi KS Makole, mladi tabor-
niki osnovne šole Makole, skupščina občine Slovenska Bistrica ter mnoge
organizacije in delovni kolektivi iz bistriške občine.
V novem domu je več uporabnih prostorov, kot so: sejna soba, re-
stavracijski prostor, kuhinja in drugi potrebni prostori za delovanje dru-
žine.
Pri LD Makole so se tudi odločili, da dom ne bo zaprtega tipa, saj bo
odprt za dejavnosti krajevne skupnosti Makole, primeren pa je tudi za or-
ganiziranje manjših seminarjev.
Novi lovski dom je tudi velika pridobitev za uspešnejše delovanje
članov LD Makole, ki v svojem lovnem območju gospodari z okoli 40
divjimi svinjami, nekaj mufloni, okoli 300 srnjadi, velikim številom faza-
nov in zajcev. Bogato je to območje tudi z racami in jerebicami. S tem pa
je stalež zaščitene divjadi na območju LD Makole že dosegel zgornjo do-
pustno mejo.
Pri svojem delu je družina tesno povezana s sosednjimi lovskimi dru-
žanimi v gojitveni bazen Boč. Pri izobraževanju lovcev pa tesno sodeluje-
jo z lovsko zvezo Maribor.
Ob že stalnih nalogah pri skrbi za stalež divjadi na njihovem obmo-
čju pa člani LD Makole načrtujejo še ureditev okolice doma, kjer bodo
obnovili tudi enega od opuščenih ribnikov, uredili sprehajališča in druge
Dbjekte.
Besedilo in posnetek: Viktor Horvat
Lovski dom v Makolah bo odprt tudi drugim uporabnikom.
45 let folklore in 10 let pionirske folklorne
skupine v Markovcih in okolici
Markovčani živimo letos v znamenju
obletnic. Po 15. obletnici moškega pevskega
zbora, 25. obletnici Avto-moto krožka, 50.
obletnici telesne kulture in 60. obletnici
gasilskega društva, bomo Markovčani dodali še
45. obletnico folklore.
Osrednja prireditev bo v nedeljo, 28. avgusta
združena z veliko folklorno revijo na letnem
prireditvenem prostoru, na njem bo zaplesalo
kar deset folklornih skupin, med temi tudi
folklorne skupine iz Srbije in zamejstva.
Na predvečer osrednje prireditve v soboto,
27. avgusta bo v novi osnovni šoli odprta
razstava, kjer bo zajeto delovanje folklore v
Markovcih in okolici v prehojenih 45 letih. Ob
20. uri bo v zadružni dvorani srečanje ljudskih
pevcev celotnega območja KS Markovci.
Sodelovali bodo pevci vseh devetih vasi, ki
bodo s pesmijo povezali kmečka dela kot so:
košnja, sušenje sena, žetev, mlačev, kožuhanje,
luščenje bučnic, preja itd., zaplesala pa bo tudi
pionirska folklorna skupina.
Na letošnjo jubilejno prireditev so poleg
drugih skupin povabljeni tudi gostje iz SR
Srbije, točneje iz Šumadije iz vasi Kaludre, ki
bodo tako vrnili naše lanskoletno gostovanje pri
njih. Naša folklorna skupina je namreč lansko
leto v dneh od 20. do 22. avgusta gostovala na
eni največjih tovrstnih prireditev v Srbiji, ki se
prireja vsako leto blizu znamenitih samostanov
,,Kalenič" pod naslovom ,,Prodoh LevaČ —
prodoh Šumadiju", Čeravno se je precej čas
odmaknil od tega gostovanja, spomini še niso
zbledeli, vsaj za tiste ne, ki smo bili deležni
velike pozornosti in nepozabne gostoljubnosti,
ki jo zmorejo, lahko mirno trdimo, le ljudje v
teh krajih.
Vas Kaludra je preprosta vas — podobna
marsikateri naši vasi, le da so tamkaj ljudje
drugačni — vsaj po srcu. To vedo povedati
tudi naši izgnanci, ki so v letih naše najtežje
zgodovinske preizkušnje našli tam začasno topel
dom in prepotreben košček kruha, ki si ga je
bilo velikokrat potrebno v tistih hudih časih
deliti na mnogo lačnih ust.
V vas še ni prispela asfaltna cesta (vsaj
takrat še ne), čeprav so denar za njo že zbrali v
obliki samoprispevka. Tudi voda iz vodovodne
pipe še ni pritekla. Osebni avtomobili so v vasi
še prava redkost, saj tu živijo pretežno kmetje,
ki so se živo zanimali za naše razmere, kako
živimo in delamo mi tu na severu domovine.
In kaj naj zapišemo ob koncu. Potrudimo se
torej, da bomo tudi mi enakovredni gostitelji in
da se jim bomo vsaj delno oddolžili za tisto
toplino, ki smo je bili mi deležni.
fk
Posnetek z gostovanja v Zagrebu pred štirimi leti.
Markovčani v Zagrebu leta 1981.
NA OBALI SANJ IN ŽELJA OB
ŠTATENBERŠKEM JEZERU
Vroči julijski dnevi so bili
vzrok, da so tako mladi kot starejši
iskali ohladitve ob vodah, kjer jih
je sicer le malo kdaj videti. V
krajevni skupnosti Makole žal še
nimajo svojega kopališča, čeprav
so želje prisotne, zato pa imajo v
bližini gradu Štatenberg še neiz-
koriščeni biser. Štatenberško je-
zero je pred leti bilo kraj prije-
tnega popoldanskega izleta. Na
njegovih obalah je predvsem v
poletnih mesecih bilo mogoče
slišati marsikatero besedo tujcev,
ki so si prišli ogledat pred Šta-
tenberg in se istočasno še ohladili
v prijetnem in urejenem jezeru.
Danes je vse to preteklost. Je-
zero je zapuščeno, kopališče je že
zdavnaj pozabljeno. Nanj danes
spominja samo še nekaj lesenih
ostankov in nekaj najbolj vztraj-
nih posameznikov, mladih iz
okolice.
Kljub skromnemu obisku, ki ga
beležita tako grad. Štatenberg, s
tem pa tudijezero, ostaja to pojem
naravne lepote, saj ga obdajajo
bogati gozdovi, mir in svežina, ker
do njega, na neposredno obalo nt
mogoče z avtomobili.
Jezero, kakršnega bi bili veseli v
marsikaterem večjem kraju pa
tukaj žal sameva neizkoriščeno, če
izvzamemo goste gradu. Za tak-
šno stanje je samo eden vzrok.
Lastniku TOZD Planina-Štaten-
berg primanjkuje sredstev za
njegovo ureditev. Tako bo po
predvidevanjih in sedanjih fi-
nančnih pokazateljih jezero osta-
lo tudi v prihodnje nespremertje-
no, seveda na voljo ljubiteljem
samote, naravnega miru in lepot.
V revitalizacijo gradu Staten-
berg je vključena tudi ureditev
bližnjega jezera, načrti so že lep
čas izdelani, kdaj pa bo prišlo do
njegove uresničitve, danes ne
vedo niti tisti, ki jim je bila naloga
obnovitve zaupana, saj sredstev
ni. za udarniško delo pa bi bil to
kar prevelik zalogaj.
Besedilo in posnetek:
Viktor Horvat
Dva kopalca v vodi in eden na »plaži« štatenberikega Jezera je
trenutna poletna podoba tega naravnega bisera.
ŽE TRETJA GASILSKA TROJKA
GASILSKO DRUŠTVO ZAVRČ
Ob jasnem in sončnem vremenu,
na prijaznem griču med vinogradi v
Hrastovcu se je v soboto, 23. julija
zbralo veliko število krajanov in
gostov, da počasti praznik dneva
vstaje slovenskega naroda in sveča-
no predajo orodja gasilski trojki
Hrastovec.
Program se je pričel z otvoritvijo
asfaltne ceste BORL—PLEŠI VI-
ČA—BELSKI VRH. V svojem go-
voru je Ivan Krajnc dejal, da so
redki kraji, kjer se krajani odločijo
za tako veliko akcijo in jo tudi ob
velikih finančnih stroških uspešno
izvedejo do konca. Na koncu se je
zahvalil vsem. ki so s svojo
požrtvovalnostjo prispevali, k
izteku te akcije, veliko zaslug imajo
pri tem predvsem vikendaši, ki s
svojimi vikendi vnesejo v kraj več
življenja.
Program se je nadaljeval z go-
vorom Mirka Obrana o pomenu
dneva vstaje slovenskega naroda,
ko je slovenski narod dvignil orožje
proti sovražniku za boljši, enako-
pravnejši in svobodni jutri.
Osrednja točka te svečanosti je
bila svečana primopredaja orodja
trojki in govor o razvoju in na-
stanku društva.
Predsednik GD Ivan Kotolenko
je orisal razvoj GD, prvi datum, ki
ga zasledimo v zapisih je 8. 9. 1939,
drugi pa 15. 8. 1941. Kronika go-
vori, da so se dne 8. 9. 1939 sestali v
Turškem vrhu v Feguševi zidanici,
takrat še mladi možje, ki so začeli
kovati načrte o gasilstvu v Halo-
zah. Ti možje so bili: Janez Feguš,
ki je še med nami kot gasilski vete-
ran, Franc Toplak, Peter Kureš,
Franc Kokot, Franc Levanič, Ferd
Pungračič, Andrej Štumberger, in
Jože Gol. Najhujši udarec je bila
II. svetovna vojna, ko je fašizem
razgnal vse in 15. 8. 1941 zasnoval
GD po svoje z namenom fašistične
dejavnosti.
Po letu 1945 so se odločili za
gradnjo doma in ga tudi uspešno
dokončali. Društvo se je večalo do
leta 1965, z letom 1966 pa je pričelo
upadati kot posledica Finančne
krize, ki je nastala pri gradnji do-
ma. Leta 1972 je prenehalo z delom
in na pobudo OGZ Ptuj je bilo 5. 1.
1975 zopet vključeno v redno gasil-
sko delo. Pričeli so se kazati uspe-
hi, nabavljen je bil star avto TAM
2000, črpalka Rozenbauer 500
lit/min, Tomos črpalka 300
lit/min, 15. 8. 1976 pa je bil predan
gas. prapor s 17 trakovi in 115 žeb-
ljički. Stari avto je vse težje služil
svojemu namenu in tako je 4. julija
1980 bilo predano novo orodno vo-
zilo. Tudi po nabavi avtomobila
društvo ni mirovalo, ustanavljati so
se začele prve gasilske trojke.
Prva trojka je bila ustanovljena
9. 8. 1980 v vasi Korenjak, druga
pa 3. julija 1982 v vasi Goričak —
Dubrava breg. Prva je že imela dva
požara, vendar ju je ob pravem
času uspešno lokalizirala. V tem vi-
dimo, kako so potebne trojke in
usposobiiepost članov. Predsednik
je govor končal z geslom SAMI
PREPREČUJMO POŽARE.
Po tem govoru je vodja trojke
Hrastovec prevzel orodje in se
zahvalil vsem krajanom za izkaza-
no pomoč pri Financiranju trojke.
Svečanost je bila končana s prak-
tično vajo, gašenjem dimnih bomb,
pri kateri se je videla iznajdljivost
trojk, kako pripeljejo svoje orodje
na požarišče. Trojka Korenjak si
svoje orodje oprta na rame v lesena
nosila in se z mopedi pripelje na
ustrezno mesto, trojka Goričak —
Dubrava breg pa svoje orodje pri-
pelje v traktorju in že se prične ga-
šenje. Seveda pri tej vaji ni manj-
kalo tudi mladinske desetine
pomladek GD, ki se je izkazala kot
najOspešnejša.
Program se je tako končal in za
veselo razpoloženje ob dobri halo-
ški kapljici in domačih jedeh je
skrbel ansambel Toneta Kmetca.
B. Skok
Slavnostni govornik je bil Ivan krajnc.
TEDNIK ~ 18- av9ust 1983
NAŠI DOPISNIKI - 7
Slavko Šlander
Slavko Šlander se je rodil 20.
junija 1909 v Preboldu v Savinj-
ski dolini. Njegov oče je bil
zaveden socialdemokrat in si je
že v rani mladosti pridobil poli-
tično razredno zavest. Tudi sin
Slavko mu je sledil.
Želel je študirati gradbeno
tehniko, a siromaštvo mu je to
onemogočilo, zato se je izučil za
zobnega tehnika. Že v času
učenja je postal aktiven član v
delavskih in kulturnih društvih.
Leta 1932 je postal član KPJ in
zaradi svoje aktivnosti kmalu
tudi član okrožnega odbora oz.
komiteja in pomemben organiza-
tor partije v Savinjskem predelu.
Zaradi svoje široke zasnovane
politične aktivnosti, organizacij-
ske in politične sposobnosti, je
kaj kmalu postal priljubljen med
ljudmi. Zaradi svojih zvez je
mogel uspešno organizirati ile-
galno politično dejavnost. Po
sklepu partije se je Slavko Šlan-
der februaija 1940 umaknil v
ilegalo. Med ilegalo se je izkazal
kot odličen vzgojitelj partijskih
in napradnih kadrov. Postal je
sekretar celjskega partijskega
okrožja. V času strahovitega
nacističnega terorja je Slavko
Šlander s samo njemu lastno
energijo, požrtvovalnostjo in ne-
ustrašenostjo, nadzoroval in vo-
dil partijske organizacije na tere-
nu, ki so strašno trpele pod
fašističnimi udarci. Toda v začet-
ku avgusta 1941. leta je padel v
roke gestapu in bil ustreljen 24.
avgusta 1941 v Mariboru ter je
sedaj pokopan v grobnici narod-
nih herojev v Ljubljani. Slavko
Šlander je odlikovan z redom
narodnega heroja na ukaz ko-
mandanta NOV in POJ, z dne
25. oktobra 1943.
MDB »Slavko Šlander«,
Domžale
ml
BRIGADIRJI
Titovo povjerenje u
mlade
Sunce je, tonuči za vrhove drveča, sve više ličilo na
izgubljeni zlatnik. Činilo se da u odsjanju titra osvit
požara.
Sumrak.
Spuštao se lagano poput težke, plišane, pozorišne
zavjese nad Zagorjem, nad Sutlom. Tajanstveni arhi-
pelazi oblaka nestali su u tmini.
Kumrovačka noč . . . Padala je na oči tamnoko-
som dječaku, poklanjajuči mu zvijezde iza svojih ne-
besnih tkanina. Znaš li, dječače, ti koji tražiš san u
toplom majčinom krilu, znaš li zahvaljujuči kome
rriožeš mirno da sanjaš? Slušaj me, sklopi oči, čuti.
Pričat ču ti o čovjeku koji nam poklanja golubov let,
o čovjeku koji ti poklanja život, On čuva i tebe, i ta-
tu, i mamu. . .
Rodio se skoro prije devet desetlječa, pod istim ne-
bom što nadkriljuje i tebe. Život ga je napajao žalo-
snim djetinstvom i snovima plamenovi velikih revolu-
cija. One su mu donijele oštrinu misli. Na temeljima
iskustva zrelost ga podiže do legendarnih višina.
Tito!
. . . kad srce naroda progovori, ono kaže sve . . .
Na prepunom bulevaru »civilizacije on požanje bat
naših koraka — on nas je učio čvrstoj koračnici. Ne
treba se plašiti tudih neistina i predrasuda. Naš je svi-
jetli put! U ime palih: moramo biti nesavitljivi. U na-
še ime moramo znati: sloboda obavezuje! Revolucija
traja! U ime onih koji dolaze pogled nam mora ostati
u prošlosti da bi nam budučnost bila svijetlija. Mora-
mo se okrečati unazad, da skupimo snage za nove
dalekosežnije napore. Tamo gdje se osječaju kucaji
srca velikih, svijetlih, istorijskih dogadaja, tamo smo
mi i TITO.
Tito! Riječ jednostavna, a kazuje mnogo. Potražiš
li je minulim ratištima herojske borbe, nači češ je na
jarbolima zastava koja još viore. Ime če mu uvjek
ostati u našim temeljima.
MDB, ,sMARKO ŠOLJIČ" Lištica
Jedno srečno leto
Odlazimo...
Odlazimo i kažemo da čemo opet doči
tu smo ostavili jedno leto
jedan de o mladosti sebe ljubavi.
Tu u te nasipe raskrčene šume
ugradili smo svoj znoj, svoje ruke sebe same.
Tu smo možda prvi put osetili drugarstvo
i doživeli prvu veliku ljubav.
Ali to nečemo ostaviti i sahraniti svoje uspomene,
veče čemo ih poneti s sobom
i čuvati i h do idučeg leta.
Zar, ovde se radilo punim srcem
pucali su žuljevi, padale novine
radjale su se najiskrenije ljubavi.
Osetila sam ovdje svaki večeri
neki čudan, prijatan miriš ljubavi
pesme iz zajedničkih spavaona,
ostala sam sreču.
A sreča to je osečanje ko je sam uvek tražila
a nikqda nenalazila. A ovde sam je našla.
Sreča to je kada nas stotinu
zapevamo jednu te istu pesmu iz srca,
to je kada čekaš u istom redu za ručak i marendu,
to je kada pomisliš da če ti se srce rasprasnuti
od silnog osečanja na svoju mladost.
Sreča to je biti brigadir.
Sreča to je kad svoja leta
pokloniš sv o jo j zemlji, akcijama.
Sreča, to je kada pored svoga imena možeš napisati
naziv brigadir,
kad svojim drugovima možeš pričati
o akcijama, o pravom drugarstvu,
0	trasi koju svi brigadiri proklinjemo u 4 i 15,
a u stvari svi je na neki način volimo.
Zato nemojte se čuditi
što vidite suzu u mojim očima,
sada kada se rastajemo.
Svi vi koji ste bili akcijaši
znate šta znači budjenje iz naslednjeg sna
1	zato svima nama na usnama
lebde iste reči
»Do iduče godine na ovoj, ili nekoj drugoj akciji,
na ovom ili drugom mestu«.
[ niko od nas nije rekao zbogom
veča samo »Do iduče godine«
Evo opet ona ista pesma koja me vrača u stvarnost
to je himna nas ratnika današnjice
»Hej Haj brigade, Hej haj ruke mlade«
Do iduče godine!!!
akcijo mladosti moja.
MDB »Milan Ilič-Čiča«
Radni dan brigadira
USTAJAN 'E — još ne sviče rujna zora
JUTRANJA GIMNASTIKA — požurite k6'nji moji
DORUCAK — konobari i kuhari
UREDIVANJE SPAVAONA — ribam danju i noču
VOŽNJA NA TRASU — pakleni vozači
RAD-NA TRASI — sini munio
POVRATAK SA TRASE — rastajemo se mi
RUCAK — bilo bi mi lako da te ne volim
DRUŠTVENE AKTIVNOSTI — trla baba lan
VEČERA — ponovo se zaljubih u tebe
PARTIZANI — streslo se, zadrmalo se, na kamaru sabralo se
POVRATAK IZ PARTIZANA — nočas mi je ruža procvjetala
MDB »Marko Šoljič«
POŠTEDA
Brigadir došao doktoru:
»Doktore, pomozite, govorim u snu.«
»To sigurno smeta tvojim drugovima u sobi«.
»Ma kakvoj sobi, na trasi«.
U KUHINJI
Žali se brigadir kuvaru za vreme ručka:
»Janez, šta radi ova muva u mojoj supi?«
»Davi se,« hladnokrvno odgovori ovaj.
„AUSI" U KUHINJI
Brigadir je dobio odrezak, koji je bio suviše tvrd.
»Kuvaru, ovo je meso nemoguče jesti, toliko je tvrdo, pozovi
Desimira!«
»Ne verujem ni da če ga on hteti«.
MDB »Mika Mitrovič-Jarac«
—	Ko rano rani, taj nije iz naše brigade.
—	Ko drugom jamu kopa, brigadirje na radnoj akciji
—	Dobio je krila i odmah izletio iz naselja.
—	Rad je divna stvar. Satima mogu gledati kako drugi rade
MDB »Marko Soljič«
0 ŽENI I ŽENIDBI
(MOM JEDINOM I NAJVEČEM PRIJATELJU)
Čuo sam da se ženiš pa ti na tome čestitam i
želim ti mnogo sreče. No ipak sam odlučio da ti
napišem par nječi sa iskrenim željama, koje ti piše
filozof dr. ia, a to bi bilo sljedeče.
Oženiš h se mladom ženom, ona je neiskrena i
neiskusna, ako je stara, puno je zla, a što je najgo-
re, ima iskustvo prijatelja. Ako je lijepa onda znaj
da neče biti samo tvoja. Oženiš li siromašnu,
ostačeš siromašan dovijelca, a ako se oženiš boga-
tom, zvat če te cijelog života žgoljom i jadnim i
osječače se superiornom nad tobom, a morati češ
raditi sve ono što ona bude tražila od tebe, jer
inače tvoja kuča neče imati mira. Ako oženiš
čutljivu, povuči češ se od društva za njom, a ako je
lajava oa njene galame nečeš moči ni spavati ni
jesti. Ako oženiš pametniju, govoriti če ti nekoliko
puta na dan. Ako oženiš udoviciu nviiek. če li
hvaliti svog pokoinog muža, kako je bio bolii muž
od tebe, a oženiš 11 se raspuštenicom, vjeruj ako nije
valjala drugom neče ni tebi.
Zato se na vrneme pripremi za ovo najgore. jer
se nikad ne zna kako ce biti. prijatelju moj, dok su
djevojke. sve su maže, a ako te ulove, eto ti ga
vraže. Za svaki slučaj, drži kormilo u svojim
rukama. inače brod tone u mutne vode.
Znaj da postaje samo četiri stvari koje mogu
čovjeka istjerati iz kuče, to su: vatra, dim, srušen
krov nad glavom i zla žena. Lij vodu na vatru,
vatra se gasi. Dok nema vatre, nema ni dima. Par
cigli i dasaka i krov je tu, ali protiv zle žene nema
lijeka. nema prijatelju moj.
Nego kad ti več ovo pišem, usput da te pitam jesi
li čuo za ono kad je jedan sahranio svoju ženu pa
joj na grob napisao: Ovdje leži moja žena, a ja
doma počivam u miru.
Eto. ia toliko u ovom ni.smu. Ea ti čuvaj ovaj
recept t često ga čitaj i kad jesi i kad nisi u nevoljt.
Tvoj prijatelj
MDB »Marko Šoljc« Lištica
TEŽAVE
V RAJU
Sobni starešina moške spalnice
Džulfa je prepovedal komandirki
II. čete Evi vstop v moško spalnico.
Kaj pa zdaj? Eva je morala obve-
ščati brigadirje svoje čete o vseh
stvareh. Naša Eva se je znašla in
Džulfo poprosila za dovoljenje na
takšen način:
Prošnja!
Zgoraj navedena Eva, rojena v
haloških kleteh, številka nad vrati
dol padla, naprošam velespoštova-
nega sobnega starešino Džulfa, če
smem ob obveščanju moje II. čete
vstopat v moško spalnico, kajti na
žalost (srečo) so tudi zlati fantje v
moji četi, brez predhodnega do-
voljenja sobnega starešine ali štaba
akcije. Glede na veliko pomanjka-
nje časa zaradi privatnih obvezno-
sti te naprošam, da mi pri mojem
delu pomagaš s človečanskimi pri-
jemi in te prav vljudno prosim, da
ugodiš moji prošnji. V pričakova-
nju na čimprejšnji odgovor, te prav
iz dna copatov pozdravljam.
Brigadirski Z-D-R-A-V-O!
Džulfa je prošnjo hladnokrvno
zavrnil, saj se drži potrjenih pravil
o redu v naselju.
Torej komandirka Eva ne sme
zahajati v moško spalnico. (Tako
pravi Džulfa, Eva pa seveda tega
ne upošteva, zato so nevarnosti za
osebne obračune).
MDB Jože Lacko
ENKRATNI BRIGADIRSKI
PROBLEM
Začnejo se, ko brigadir pride na
akcijo. Vsak se ima za nedotakljivo
in super intelegentno osebnost s
tem svojim nedotakljivim prepriča-
njem. Samo s tem mišljenjem je
prišlo na akcijo še večje število bri-
gadirjev. Kaj naj naredimo sami
med seboj, da bi se v kolektiv, ki se
imenuje brigada, pa če jo gledamo
tako preprosto, je pa obenem
praktično izvajana faza približnega
izvajanja življenja, ki naj bi bila
bliže komunizmu kot končnemu
družbenemu redu. Zato težimo, da
bi se vsi ti različni interesi, hotenja,
mišljenja, prepričanja vsaj delno
uskladila in se prilagodila
interesom in mišljenju kolektiva —
brigade.
Mladi, ki so zaposleni v nepo-
sredni proizvodnji mogoče lažje
prenašajo fizične napore in delovno
disciplino..Želja nas vseh pa je, da
bi skupno uspešno izvedli tiste na-
loge, ki od nas pričakujejo. Dijaki
in učenci v gospodarstvu pa se pri-
lagajajo temu skupnemu življenju
in se tudi uspešno ukvarjajo z vse-
mi življenskimi problemi in nalo-
gami.
Prva naloga brigade — kolektiva
je, da samoupravno odloča o vseh
skupnih problemih in interesih. Tu
se kuje nova oseba, ki mogoče
prvič v življenju odloča samostojno
ne glede na starost in ima možnost,
da izrazi svoje lastno mišljenje in
hotenje.
Mladi, ko se vrnemo iz akcije se
počutimo v svojem življenjskem
okolju za več izkušenj bogatejši.
Vse izkušnje, ki smo si jih pridobili
na akciji, pa nam pripomorejo, da
se čimbolj uspešno vključimo v naš
samoupravni sistem.
MDB ,.Slavko Šlander",
Domžale
Ruke brigadira
Koliko ruku
mladihi snažnih
kad se u jednu
celinu slože.
Šta se sve tada
uz smeh i pesmu.
Šta se sve tada
uradit može.
$ta se sve tada
uradit može
kad mnogo ruku
ko jedna krenu.
/ kad se sila
mladosti, snage
ko kakva snežna
lavina pokrenu.
Tad niču brane
kanali, puti
nestaju brda
kroti se reka
To mladost naša
ko ogenj ljuti
gradi zemlju
za nova pokoljenja.
To brigadiri
ko kakvi lavi
nežaleč 'svoju
trud i muku
Rodeči vredno
ko pravi mravi
vodovod grade
dar svojih ruku.
MDB »Milan llič-Čliat
ORB Jzvidač" Zagreb-Trnje
ORB »Izvidač« dolazi iz heroja grada Zagreba, glavnog grada SR
Hrvatske. Grad Zagreb je sastavljen od 14 opčina, a jedna od najra-
zvijenijih je i naše Trnje, radnička opčina. To je, najmanja zagrebačka
opčina, ima 55.000 stanovnika, a u Trnju je zaposleno 65.000 ljudi.
Tretina ljudi zaposlenih su mladi do 27 godina. Omladina broji 17.000
ljudi, a 12 % stanovnika su članovi SK^ od čega 36 % su mladi od 27
godina. Naša opčina saraduie sa bratskim opčinama Zemun iz Be-
ograda, Šiška iz Ljubljane, te omladina saraduje sa sveučilišnom kon-
ferenciiom iz Beograda, Grad Zagreb broii 54 brigade, a naša OK SSOH
6 brigada: Janko Gredelj. Matija Gubec. Študent. Veliko Vlahovič.
Demal Biiedič, te Izvidač. koja je oformljena 1975. godine i do sada bila
na 7 SORA. i osvojila mnoštvo značajnih priznanja. Na ovu akciju smo
došli sa ciljem i željom, da gradimo, zbližujemo se, saradujemo, te
sklapamo nova in produžujemo stara prijateljstva. Zovemo vas, dodite
da se družimo.
ORB »Marko Šoljič" Lištica
Brigada je osnovana na incijativu OK SSO Lištice 1978. godine.
Nosi ime istaknutog revolucionara i španskog borca. Brigada je do sada
bila učesnik pet SORA. To su: »ŠAMAC—Sarajevo 78«, »ZVORNIK
80«, »Nova Gradiška 81«, »Sarajevo 82«. Osvojila je značajna priznanja,
od kojih čemo spomenuti samo neka: Plaketa akcije u Zvorniku »5. juli«,
plaketa akcije u Novoj Gradišči — »Posavski partizanski odred«, plaketa
-akcije u Sarajevu—traka »6. april«, zatim največe priznanje SSO —
Povelja »Veljko Vlahovič«, nekoliko zlatnih traka RK SSO BiH, itd.
Rodno mjesto brigade je Lištica, mjesto nadomak više poznatog
Mostara, u srcu zapadne Hercegovine. Gradič izrastao na golom her-
cegovačkom kršu, simbol je pobjede, istrajnosti i rasta u slobodi.
Mada u sjeni večih gradova i pogodena stoljetnom zaostalošču,
Lištica se nije pokorila zlu vremenu, razvile se u mjesto dostojno cfi-
vljenja pri pogledu na protekla vremena. Grad raste uz tok istoimene
rijeke. Uz rijeku teče život, ta rijeka i taj grad vam šalje brigadu u
Dornavu.
Kako se rešiti prijatelja
Oni dan meje na ulici srečal stari prijatelj, ki ga že precej časa nisem
videl.
»Kako ti kaj gre stara sablja?« meje pobaral.
»Noja, moram reči, da mi je dobro sicer boš nevošljiv!«
»Daj no! Saj me poznaš. Vidim, da s teboj ni nekaj v redu!«
»Ah pusti to, raiši mi novei kod sise Dlazil zadnje čase? Veš moja
žena te je vzljubila in sedaj te malo pogreša!«
»Tristo hudičev, ti si to bil ha ...? Nekaj mi je prišlo na ušesa, torej
je res?«
»Kaj je res? Madonca zdaj me boš kaj obdolžil, vedi, da nisem
nikoli nič imel s tvojo ženo, čeprav moram priznati, da mi je malo všeč!«
»Kaj ...? V istem stavku trdiš, da ti je všeč in da nimaš nič z njo. Jaz
pa mislim, da se večkrat videvata!«
»Nikakor, saj sem ti povedal, da sva se oni dan srečala po dolgem
času in prosim te, da se umiriš. Vsi naju gledajo. Veš kaj predlagam, da
greva nekam na pijačo in se v miru pogovoriva! Si zato?«
»Ti gad pokvarjeni, jaz, da bi šef s teboj? Tega ne boš doživel dokler
si živ! Kako sploh upaš reči kaj takega?«
»No vidim, da se s teboj ne da pogovarjati, zato rajši'grem. Saj veš
za tisti izrek, da pametnejši odneha: Pa zdravo ...!«
»Uh ... samo, da se ni spomnil, da mi je lani posodil sto juijev!«
MDB »Slavko Šlaner«, Domžale
Dnevnik krampov in lopat
Nedelja: Prišli. Videli. Večerjali.
Ponedeljek: ob 04.00 Džulfa budi, Krampi pokajo od smeha. 05.00
zajtrk — veličasten. Pol ure kasneje. Še vedno brez žulja. Ob šestih smo
začeli »delati« pašnike za govedo. Več bikov, večji napredek. Tako radi
pomagamo družbi!
Popoldne. 134 sestankov. Enega so preložili na naslednji dan.
Torek: Skoraj vse lopate so bile danes dežurne. Oh, kakšen mir na
trasi. Krampi so bili glavni. Danes so nam predstavili mesto Žužemberk.
Romantičen večer. Ptički se ženijo ...
Sreda: Vse bolj zaupamo Diani (komandantki), letnik 1962. Tudi v
najhuših trenutkih nas ne pusti na cedilu. Čuk (trasko) se še ni oženil!
Novica dneva: Sedeči Bik je obljubil, da si bo opral nogavice.
Četrtek: Ob pol štirih je začelo deževati. Krampi in lopate so držali
pesti, da bi po dolgem času spet namočilo Suho krajino. Naj imajo vodo!
Dva sta si pri tem stiskanju pesti zlomila prste. Ob petih je nehalo
deževati. Nič ni pomagalo. Morali smo iti na traso. Zvečer smo igrali šah
z brigadami. Mirko zelo uobro zaigra z damo!
Petek: Spet smo imeli sestanek. Na njem smo se dogovorili o datumu
za naslednji sestanek, na katerem bi se naj pogovarjali o tem, zakaj
imamo toliko sestankov.
Sobota: Domicelj nas je tako ogrel na koncertu, kot noben kres na
trasi.
Nedelja: Vzdihljaj brigadirjev: Zakaj še ni vsaj pet, šest podobnih
dni v tednu.
Iz MDB Jože Lacko
8 - NAŠI DOPISNIKI
18. avgust 1983 - TEDNIK
Taborjenje na morju
Letos smo se sošolki in midve odločile, da bomo poleg tabornikov
in MČ šli na morje, na letovanje v Kaštel Stari blizu Splita. Me smo bile
vodnice, saj so vsfoslali še bili osnovnošolci. Na morju smo ostaTi IOdnl.
Vreme je bilo vse dni lepo, niti enkrat ni deževalo; hrana je bila dobra in
obilna, taborniki pa pridni in pripravljeni pomagati pri izvajanju pro-
grama — prostovoljcev za izvajanje smešnih iger in drugih norčij res ni
primanjkovalo.
Dnevni red: ob 8. vstajanje.jutranja telovadba, umivanje; 8.30zbor,
zajtrk, pospravljanje šotorov; 9.15 ocenjevanje šotorov, 9.30 kopanje;
13.00 kosilo; 13.30 počitek; 15. kopanje; 16.30 malica; 18. delo po vodih;
20. večerja; 20.30 družabne igre; 22. nočni počitek.
Naslednji dan smo uredili pano. povabili lzvidače iz Kaštela ter
pisali razglednice za vse znane in neznane osebnosti. Pripravili smo tudi
program za proslavo »Dan vstaje«. VsaTc vodje prispeval nekaj točk.
Vod Galebje vključeval naše najmlajše (stopajoče v 4. razred).
Vodila jih je Maja ali Vanda-Mirjam. ki je poleg »galebčkov« skrbela
tudi za jutranjo telovadbo; nekoliko starejši so bili Morska solata,
njihova vodnica je bila Mina, Filozof, Bombica-Marija, ki je sestavljala
program, saj je bila kulturni referent. Ti so bili v zgornjem taboru, kjer
smo imele šotore tudi me vodnice. V spodnjem taboru pa so si šotore
delili Krompiržulci — najstarejši, z Edito oz. Lili na čelu. kije bila naša
bolničarka in skrbela, da nasježki niso pikali, z nekoliko mlajšimi Sinjimi
galebi, ki so stopali za Dano-Danico. ki je skušala vse spraviti na papir in
obesiti na glasno desko.
3. dan smo uredili oglasno desko ob »Dnevu vstaje«, šli smo na izlet
na Marjan in v Split ter priredili proslavo, ki so ji prisostovali tudi
Izvidači. 4. dan smo vozlali in vadili pikado ter izvedli prvi del mno-
goboja (taborniškega tekmovanja), ki je vključeval tronožni tek ter
vozlanje (lisice-štafetno). 5. dan smo risali risbe za stenčas, vadili dru-
žabno igro »spomin« ter izvedli drugi del mnogoboja: pikado ter zade-
vanje žogice v koš. Ob 20. smo imeli prost izhod. M C in TT so se morali
vrniti do 22.. do te so ponavadi šli v slaščičarno ali v hotel Palače za ples.
Šestega dne smo začeli z odštevanjem dnevov. Šli smo na izlet na otok
Ciovj). kjer smo se kopali. Peljali smo se z ladjo-taksijem. Naslednji dan
smo priredili tekmovanje v plavanju, kviz in modno revijo. Osmega dne
smo osvajali veščino »plavalec* ' '—nčali mnogoboje z disciplinami:
skakanje v vrečah, piramida ter spomin. Obiskali so nas tudi Izvidači iz
Kaštela in iz Bosanskega Broda ter povabili na praznovanje 27. julija.
Predzadnji večer smo imeli »taborniški večer«. Vsak vodje pripravil
nekaj smešnih točk: skečev. pesmi, iger ... Vsi smo se od srca nasmejali.
Potem smo dali obljubo. Po včerji smo se udeležili še programa Izvidačev
ter tudi sami prispevali nekaj točk. Za tem je bil ples. Po plesu smo odšli
»domov« in kot ubiti zaspali; le me vodnice smo stražile, na zadnji straži.
Zadnji dan smo se pripravili za na pot. Se zadnji skok v vodo. zadnje
pospravljenje šotorov in že smo z vlakom drveli proti Sloveniji.
Na zadnji postaji še zadnji taborniški pozdrav in z lepimi spomini ter
s težkim srcem smo odkorakali staršem nasproti, ki so nas že nestrpno
pričakovali.
Dani, Mini — taborniški vodnici,
na OŠ Franc Osojnik
Kvedrov odred
Med gosti in kopalci Ptujskih toplic!
Letošnja kopalna sezona se počasi bliža svo-
jemu koncu, zato je prav da v našem Tedniku
napišemo o mnenju in vtisih obiskovalcev in go-
stov, ki preživljajo svoj letni dopust v Ptujskih
toplicah.
Med stalnimi gosti, ki imajo ob kopališču po-
stavljene bivalne kamp prikolice, je nekaj tudi
takih, ki so last delovnih organizacij.
Obiskal sem družino Ketiš, ki svoj letni
dopust preživlja v bivalni prikolici DO Surovina
Maribor, v razgovoru z Milanom Ketišem sem
zvedel, da je z bivanjem v Ptujskih toplicah sam
zadovoljen — zlasti glede rekreacije in športa,
vendar pogreša, kot so mi povedali tudi kasneje
drugi gosti, večerne zabave, saj je na plese, ali na
druge zabave treba iti v pol ure oddaljeni Ptuj.
Osebje, ki skrbi za dobro počutje gostov so
kooperanti, to so lastniki okoliških kmetij, od
katerih imajo gostje dovod elektrike, vode in vse
ostale usluge. Vsi ti so pokazali veliko razume-
vanja in dobre volje, saj so poleg že navedenih
uslug, nudili tudi osnovna živila po razmeroma
dostopnih cenah.
Hčerka Sonja je navdušena z bivanjem v Ptu-
ju in tudi mnogih prijateljstev, ki jih je tukaj
sklenila, ne bo pozabila. Tudi kopa se rada in ji
je všeč, da lahko izbira med mrzlo in toplo vodo.
Dodala je še, da bi zvečer rada večkrat odšla na
ples v Ptuj, vendar se boji vračati nazaj v poznih
večernih urah, saj je potrebno precejšen del poti
po nerazsvetljeni cesti. Škoda, da so luči, ki so že
nekaj let postavljene ob obrežju Drave, tako v
zapuščenem stanju in bi se jih z malo denarja in
dobre volje dalo popraviti, da bi služile svojemu
namenu. Upam, da bo drugo leto tudi to urejeno
in bo ob obrežju Drave nastala prijetna spreha-
jalna pot.
Skratka družina Ketiš je bila z bivanjem v
Ptujskih toplicah zadovoljna, razen seveda
manjših pomanjkljivosti, ki so najbrž prisotna v
vseh kopališčih.
Ze nekaj let so gosti toplic družine iz sosednje
Avstrije. Všeč jim je in niso imeli posebnih pri-
pomb, povedali so le to, da je najbližja trgovina
samopostrežba na Bregu slabo založena z artikli,
ki jih potrebujejo turisti, tudi dnevna oskrba
šepa in je potrebno po najosnovnejša sredstva v
trgovino v Ptuj. Povedali so mi, da se bodo
drugo leto zopet vrnili in upajo, da bo do takrat
tudi s preskrbo vse v redu.
Tudi nekaj kopalcev, ki se kopajo ob sončnih
dnevih v toplicah in prihajajo iz okoliških krajev
in iz Maribora, smo vprašali, kako so zadovoljni
s kopanjem in gostinskimi uslugami. Milena Ne-
žmah, Kidričevo: ,,Sem prihajam vsako leto.
Všeč mi je, ker je vsako leto kopališče bolj ureje-
no. Škoda da na prostoru za sončenje ni več dre-
ves, saj ko je sonce prevroče ne moreš malo v
senco. Gostinske usluge so na nivoju, samo cene
se mi zdijo malo previsoke."
Breda Perger, Maribor: ,,Nimam kaj poseb-
nega povedati, v toplice prihajam zaradi zdrav-
ljenja. Škoda, da ni uspel poseben kopalni vlak
iz Maribora. Mislim, da je bil aranžma do-
stopen, tako pa se zdaj moramo drenjati v avto-
busih, ko je že zjutraj tako vroče."
Marjan Korošec iz Ptuja: ,.Zaradi zasoljenih
cen in aranžmajev na morju smo letos ostali kar
doma. Kopamo se kar tu, saj je najbližje in tudi
gorivo prihranimo. Kaj naj rečem glede gostin-
skih uslug — povprečno niso slabše kot v drugih
kopališčih. Cene so visoke, sicer pa, če greš na
oddih in izlet že moraš nekaj tudi vzeti s seboj.
Ceneje je kot ob morju!"
Takšna so mnenja gostov in kopalcev ptuj-
skih toplic. Letos jih je bilo veliko več kot prej-
šnja leta, saj je k boljšemu obisku mnogo prispe-
valo lepo in sončno vreme.
Bilanco o finančnem uspehu prepustimo
strokovnim službam.
Vendar pa nam ostajajo mnenja gostov, ki so
osnovni faktor poslovanj in je prav, da prislu-
hnemo njihovim izjavam, željam in odstranimo
pomanjkljivost, ter ugodimo njihovim željam,
saj je prav to zagotovilo, da se bodo naslednje
poletje spet vrnili!	Viki Par
Predlagam novinarjem Tednika da...
Pred letom in pol sem se priselil iz Kopra v
Ptuj. Tu sem si dobil delo in bom ostal do konca
svojega življenja, seveda, če ne pride še kaj
vmes. Star sem 40 let in v prostem času rad
berem časopise, tudi Tednik, zlasti še. ker je to
časopis domačega kraja. V njem sem ugotovil
nekatere malenkosti, ki me motijo. Na Pri-
morskem izhaja časopis Primorske novice, ki so
se mi zdele po vrednosti in vsebini enake s
ptujskim Tednikom, vendar imajo več rubrik,
kijih v Tedniku ne zasledim, torej so po vsebini
nekoliko boljše.
V roki držim Tednik od 4. avgusta in opa-
žam. da je ta številka po vsebini boljša od vseh
ostalih, zlasti zato. ker je praznična izdaja.
Posebno dobra je stran »Iz naših krajev«, kjer
prikazujete odnos delavcev do gostov v ptuj-
skih gostinskih lokalih. Mi bralci si želimo več
takih rubrik.
Predlagam, da stopite novinarji tudi na našo
lepo pošto, kjer sem se osebno srečal z nevlju-
dnimi ljudmi in sem bil zelo presenečen nad
njihovim odnosom do strank, posebno še pri
pisemskem okencu. Res, da so tam sami mladi
ljudje, vendar tudi oni bi morali dajati boljši
vzgled za dobre človeške odnose s strankami.
Nadalje bi želel opozoriti tudi na ptujsko
avtobusno postajo in njeno telefonsko govo-
rilnico. kije edina, saj daleč naokrog ni nobene
več. razen pri bolnišnici. Problemjevtem.daše
ti dve ne delata prav takrat, kočlovek želi nujno
telefonirati. Na železniški postaji pa javne te-
lefonske govorilnice sploh ni. Vprašujem, za-
kaj morajo novi naročniki na telefon toliko
prispevati za razširjeno reprodukcijo za SIS,
vendar se to praktično nikjer ne pozna. Kam
gre ves ta denar, vplačniki nismo obveščeni. Ob
tem želim opozoriti še na preobremenjenost
telefonske centrale, saj je v Ptuju zadnje čase v
dopoldanskem času zelo težko telefonirati, ker
človek zgublja živce in zapravlja čas.
Prav tako bi želel novinarje opozoriti, da
pretipajo odnose do strank v naših lepih trgo-
vinah in mesnicah, tudi kako se mi potrošniki
vedemo do n jih in oni do nas.
Opozoril bi tudi na kakovost mlečnih pro-
izvodov iz naše ptujske mlekarne. Ti proizvodi
so bili zelo dobro sprejeti pri potrošnikih, tudi
kupci iz Kopra so se o njih pohvalno izražali.
Zadnje čase pa v Ptuju slišimo precej kritike od
potrošnikov, da so ti proizvodi vse slabši.
Tudi stran v Tedniku »kultura in izobraže-
vanje« je zelo v redu. morda bi jo kazalo še bolj
izpopolniti in razširiti.
Veliko pripomb pa imam na stran »oglasi in
objave«, kije zelo pomanjkljiva . . .
Želim vam obilo novinarskega uspeha pri
ustvarjanju v ašega in našega časopisa. Prisrčno
se vam zahvaljujem, če ste moj prispevek pre-
brali in lep tovariški pozdrav!
Marjan Petrovič,
Kraigherjeva 21, Ptuj
P. S. Bralec nam podrobno navaja in tudi
utemeljuje, kaj vse bi naj objavljali na
oglasni strani. Marsikaj od tega bi tudi mi že
zdavnaj objavljali, če bi bil prostor, marsi-
kaj pa je v predlogu bralca novega. Zato ga
že sedaj vljudno vabimo na javno razpravo
o naši vsebinski zasnovi za leto 1984. ki bo
predvidoma v oktobru letos. S svojimi za-
nimivimi idejami bo prav gotovo obogatil
razpravo in prispeval k boljši vsebinski
zasnovi Tednika. Takih in podobnih pisem
si od bralcev še kako želimo.
Uredništvo
50 let skupnega
življenja
Pred dnevi je bila v Zg. Brežici pri Laporju, v občini Slovenska Bi-
strica svečanost ob jubileju skupnega zakonskega življenja Franca in
Francke Bezget. Francka jih letos šteje 74, Franc pa je leto mlajši. Na
skupno življenjsko pot sta stopila 16. julija 1933, to je v obdobju težke
gospodarske krize. Kot bi usoda to želela, sta svoj visoki skupni življenj-
ski jubilej, po 50 letih proslavila v prav tako težkih gospodarskih časih.
Spomini tako Francke kot tudi Francija na prehojeno življenjsko
pot, prcdno sta prvič izrekla svoj odločni DA, so bogata zakladnica do-
godkov in razgibanega življenja, ki je prinašalo veliko težavnih pa tudi
nekaj srečnih trenutkov.
Tako Francka kot tudi Franci Bezget sta kljub že lepim letom življe-
nja še vedno delavna, seveda v okvirnih možnosti in zdravja. To pa že
dolgo ni več mladeniško, leta pač prinesejo svoje težave. Franc je upoko-
jenec Tovarne železniških vozil iz Maribora, medtem ko je Francka vse-
skozi gospodinjila in obdelovala zemljo, pri čemer pa ji je rad pomagal
tudi mož.
V zakonu se jima je rodil sin edinček, ki kljub temu, da si je že pred
leti ustvaril lastno družino in dom, še vedno pomaga staršem. Pridružijo
pa se mu še žena, dva vnuka in tudi pravnuček.
Besedilo in posnetek: Viktor Horvat
Po petdesetih letih sta Franc in Francka Bezget z nageljni v gumbnici po-
novno stopila pred matičarja in potrdila skupno pot tudi v teh letih, ko
sta drug drugemu prav tako v veliko oporo.
Taborniki letos prvič na OŠ Franc Osojnik
Na OŠ Franc Osojnik so 82. leta ustanovili
taborniško organizacijo. Vodi jih tov. Erika ša-
franko. Predlagala nama je (preko mamice), če
bi bili pripravljeni biti vodnici. Predlog sva z
veseljem sprejeli. Iz našega razreda sva pritegnili
še tri punce. Od tov. Erike smo dobile nekaj lite-
rature ter se udeleževale sestankov, na katerih
smo zvedele najvažnejše o tabornikih. Potem pa
smo morale same preučiti program dela. Ni bilo
lahko, a je že nekako šlo; še posebej, ker smo
bile tudi same ,,novopečene tabornice".
Novembra smo imele že prve vodove se-
stanke. Midve sva dobili učence tretjih razredov.
Prvo srečanje je bilo prisrčno in veselo. Predsta-
vili smo se, potem pa sva jih seznanili z naloga-
mi in z vlogo tabornikov. Tudi igrali smo se.
Dogovorili smo se še za datum naslednjega se-
stanka in se razšli.
Na sestankih, ki jih imamo najmanj enkrat
tedensko, smo se učili o taborniški organizaciji:
o njeni organiziranosti, nalogah, vlogi, o
taborniškem kraju (uniformi) taborniških sim-
bolih. Predvsem pa jih prek igre navajava na red
in disciplino; krepijo si sluh in vid ter se učijo
opazovati in se orientirati v naravi. Počasi jih
pripravljava na to, da bodo znali preživeti, če se
slučajno znajdejo sami in zapuščeni v naravi,
brez najosnovnejših sredstev za življenje. Pri-
pravljali sva jih tudi na mnogoboje. To so tabor-
niška tekmovanja v lokostrelstvu, postavljanjem
ognjev in šotorov, v igri med dvema ognjema,
lovu na lisico, premagovanju ovir, orientacij-
skem pohodu itd; pač v panogah, ki so predpisa-
ne za posamezno starostno skupino. Tako ima-
mo od 7 do 12 let medvedke in čebelice (MČ) in
sicer „mlajše MČ" in ,.starejše MČ", ki nosijo v
kroju rdečo rutico (starostna oznaka); do 7 let so
murni z rumenimi ruticami; od 12 do 18 leta so
TT (taborniki in tabornice) z zelenimi rutami in
nad 18 let so že klubovci z modrimi ruticami.
MČ naj bi opravili prvo, drugo in tretjo preiz-
kušnjo, kar lahko razbereš iz oznak na kroju, ki
jih imajo prišite na določenih delih kroja. Za
vsako preizkušnjo moraš narediti določeno števi-
lo veščin ter imeti še nekaj splošnega znanja, pač
kakor je zapisano v programu, TT pa imajo na-
mesto preizkušenj zvezde.
Nekateri najini MČ so že dosegli prvo preiz-
kušnjo, čeprav smo letos komaj začeli z delom.
Letos jih bova pripravljali že za drugo. Upava,
da jo bodo vsi dosegli. Ne bova pa jih pozabili
pripravljati na mnogoboje, saj sta najini ekipi;
prva ekipa medvedki (fantje) in druga čebelice
(dekleta) bili prvi v okviru Kvedrovega odreda.
V ptujski občini imamo namreč več odredov,
med drugim Lackovega, Kvedrovega . . .
Letos čaka najine starejše MČ trdo delo, saj
je program zelo obširen in zahteven, zato bomo
morali biti zelo pridni in disciplinirani.
Dani, Mini — taborniški vodnici,
na OŠ Franc Osojnik, Kvedrov odred
PLANINSKI TABOR NA BAVŠČICI
Bil sem na osmem republiškem
taboru pionirjev planincev ,,Bav-
ščica 83". Domačin Jelko Flajs
nam je o Bavščici povedal, daje to
ena izmed slovenskih alpskih dolin,
.vsa obdana z gorami, odpira pa se
le proti bavški kotlini. Vas sama je
od Bovca oddaljena osem kilome-
trov. Bavščica je podobna drugim
dolinam, poleg obsežnih gozdov so
tu travniki in pašniki. Danes tu živi
samo šest prebivalcev. Pred pribli-
žno petnajstimi leti so ta kraj od-
krili tudi vikendaši, ki $o poleg
izletnikov češči obiskovalci te doli-
ne.
Prva tura na našem taboru v
Bavščici je bila v torek, 26. julija,
ko nas je pot vodila iz tabora do
lovske koče na planini Bukovec in
naprej vedno višje do Nizkega
vrha, od tam pa smo se strmo
spustili navzdol v dolino Bale in
preko planine z istim imenom nazaj
v tabor. A nismo bili tako hitro na-
okrog, kot je tukaj napisano. Še
malo ne, kar devet ur je preteklo od
odhoda do vrnitve.
Dva dni kasneje smo imeli drugi
izlet, na Rombon. To je gora, kije
visoka 2208 metrov in se dviga ob
jugoslovansko-italijanski meji. Z
avtobusom smo se ob sedmih odpe-
ljali iz tabora. Iz Bovca smo se hi-
tro vzpeli z gondolsko žičnico na
Kanin. Pot je vodila po Kaninskem
pogorju — pod Prestreljenikom,
Lopo in Cornelskimi Vršiči. Med
hojo smo opazovali mogočne gore
kot so: Mangart, Jalovec (kot naj-
lepšo goro v Jugoslaviji), Bavški
Grintavec in druge. Po petih urah
naporne hoje je bil Rombon osvo-
jen. Po nekaj minutah počitka smo
se spustili žejni in izčrpani nazaj. V
Bovcu nas je čakal avtobus za Bav-
ščico. Tako se je končal naš drugi
izlet.
Tudi v prostih dneh se nismo
dolgočasili. Imeli smo različne inte-
resne dejavnosti: orientacijsko, li-
terarno in botanično. Jaz sem se
udeleževal botanične. Tam smo se
učili o zdravilnih in drugih rastli-
nah. Imeli smo tudi tekmovanja v
dneve so popestrila tudi najrazli-
čnejša predavanja. O lepoti naših
gora nam je govoril Jože Čop, ki
nam je med drugim dejal:,,Najlep-
še darilo za druge, ki bodo šli za
tabo v gore je, da pustiš naravo
takšno, kakršna je."
Ostal nam je še zadnji izlet na
Bavški Grintavec, ki je visok 2344
metrov. Na pot smo se odpravili že
ob petih zjutraj. Po eni uri in pol
smo prišli do planine Bukovec.
Tam smo se odžejali. Hoja je bila
prijetna, saj ni bilo tistega ubijajo-
čega sonca. Pod vrhom smo šli po-
časi, saj je ta del poti bil najstrmej-
ši. Vodnica Tanja se je nekoliko
bala, zato nam je dala pomožne
vrvice. Na vrh smo vsi srečno pri-
speli. Spust je bil po drugi strani
grebena. Po dvanajstih urah smo
prišli v tabor. To je bil zame najlep-
ši izlet.
Republiški tabor planincev mi je
bil zelo všeč, čeprav je bilo malo
vode. Spoznal sem mnogo prija-
teljev in tudi nauči! sem se marsi-
kaj. Slovo je bilo kar žalostno.
Gregor Lačen,
OŠ Olga Meglič
Zakaj sva se vključili v taborniško organizacijo
Ze od malega sva si želeli, da bi bili tabornici
ali pa, da bi bili med planinci. A žal to ni bilo
mogoče, saj na naši šoli niso delovali ne tabor-
niki niti planinci.
S sestro sva zelo radi v naravi; večkrat greva v
gozd po maline, borovnice ali gobe; radi se
sprehajava; skratka, ljubiva naravo in ceniva
to, kar nam daje.
Nekega dne naju je mamica vprašala, če bi bili
pripravljeni voditi tabornike na OŠ Franc Osoj-
nik. Takoj sva bili za to. Vendar to ni bila lah-
ka odločitev, saj sva se zavedali, da nimava še
nobenega znanja o tem, kakšen je program dela
tabornikov in tudi nobenih izkušenj pri delu z
otroki. Zavedali sva se, da sva nase sprejeli od-
govorno nalogo, saj vzgajati otroke v koristne
ljudi in poštene državljane ni lahka naloga.
Prišlo je do prvega srečanja z njimi. Potem
smo se dobivali najmanj enkrat tedensko. Med
drugim sva jih pripravljali na življenje v naravi,
ter jih učili, kako si pomagaš, če se slučajno
znajdeš kje brez vsega, tudi brez najosnovnejših
življenjskih potrebščin.
Z igro si ostrijo sluh, vid, učijo se opazovati,
skratka veliko pridobijo preko igre. Verjetno se
tega niti sami ne zavedajo. Tudi v toplice hodi-
mo, imamo izlete v bližnjo okolico (enkrat na
mesec), v prihodnje pa bova skušali izpeljati
daljše in po možnosti vsaj dvodnevne izlete.
A to bo zelo težko, saj še ne služiva denarja,
štipendije pa ne dobivava. Veliko denarja po-
trošiva za avtobus, ko greva na sestanek ali izlet
s taborniki; ter za hrano, saj ne moreva ostati
cel dan s praznim želodcem. Zjutraj greva v šo-
lo, po pouku pa imava še tabornike. Tako večji
del svojega prostega časa izkoristiva za delo s
taborniki. A to delo naju navdaja z zadovolj-
stvom, da opravljava nekaj humanega, kori-
stnega in težko bi nama bilo, če bi morali opu-
stiti taborništvo.
Dani, Mini — taborniški
vod. na Oš
Franc Osojnik
Kvedrov odred
TEDNIK ~ 18-avQUSt 1983
TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9
STRELSKO
TEKMOVANJE
OB PRAZNIKU
KS HAJDINA
Strelska družina Draženci je v
počastitev praznika krajevne skup-
nosti Hajdina v nedeljo, 14. avgu-
sta v strelišču Mladika izvedla tek-
movanje v streljanju z zračno pu-
ško za pokal krajevne skupnosti.
Nastopilo je 32 strelcev iz teles no-
vzgojnih organizacij, ki delujejo v
tej krajevni skupnosti. Med posa-
mezniki je z 172 krogi zmagal Jože
Kokovnik iz Draženc, drugi je bil
Roman Segula (Draženci), tretji
Bine Pehar da (Draženci), četrti
Janko Gojkošek (Gerečja vas) in
peti Matevž Mohorko (Draženci).
Med ekipami je zmagala vrsta TVD
Partizan sekcija Draženci pred SD
Draženci in Gerečjo vasjo.
Pokale, medalje in diplome bodo
najboljšim podelili to soboto, torej
20. avgusta na posebni prireditvi v
domu občanov v Draženeib. Ob tej
priložnosti so domači strelci za lju-
bitelje strelstva in krajane pripravili
veseli večer, ta katerega vas seveda
vljudno vabijo! Prireditev bodo za-
čeli ob 17. uri.	L kotar
ČLANSKA EKIPA
V	ROKOMETU
V	ponedeljek so se na prvem se-
stanku dobili rokometaši, ki bodo
sestavljali člansko ekipo rokomet-
nega kluba Drava. Za začetek jih je
bilo 11, vendar se bo število po do-
pustih gotovo povečalo. Ekipo bo-
sta pripravljala in vodila Boris Per-
ger in Milan Bezjak, do kvalifikacij
za vstop v drugo republiško ligo pa
bo nastopala v mariborski medob-
činski ligi ter vmes odigravala prija-
teljska srečanja s sosednimi ekipa-
mi, v goste pa bodo povabili tudi
naša zvezna ligaša, Kolinsko-Slova-
raa in Aero-Celje. V prvem delu bo-
do dani vadili dvakrat na teden in
sicer v torek in četrtek.
L k.
Z vesti od Maribora
do Ptuja
Veslaška sekcija Brodarskega
društva RANČA iz Ptuja organizi-
ra v nedeljo, 21. avgusta regato po
Dravi od Maribora do Ptuja.
Vsi interesenti naj pokličejo na
številko 772-221 int. 12 Ljuba Ču-
čka zaradi skupneea prevoza plo-
vil.
Prevoz plovil bo za vse interesen-
tte s tovornim avtomobilom v ne-
deljo ob 7. uri s Hrvaškega trga v
Ptuju.
JADRA NA PTUJSKEM JEZERU
Člani sekcije za jadranje in ve-
slanje brodarskega društva Ranča
so v nedeljo na ptujskem jezeru iz-
vedli regato v jadranju na deski za
pokal Slovenije. Kljub težavam z
vremenom (premalo vetra) in neko-
liko nerodno izbranem mestu za
start in cilj (daleč od gledalcev) so
v Ranči prvo tovrstno in tako za-
htevno preizkušnjo dobro prestali.
S tem so si odprli možnost, da se v
prihodnje lotijo organizacije večjih
prireditev, kot je na primer držav-
no prvenstvo.
Na nedeljski regati, izvedli so en
start od treh predvidenih, je nasto-
pilo 34 tekmovalk in tekmovalcev
iz osmih klubov. Razdeljeni so bili
v tri kategorije, žensko ter lahko in
težko moško. Med predstavnicami
lepšega spola je zmagala Bernarda
Barbarič iz §TRK Murska Sobota
pred klubsko tovarišico Jožico
Seruga. V lahki moški kategoriji je
bil najhitrejši Stojan Vidakovič (Si-
dro Maribor) pred Igorjem
Dernovškom (Snežinka Ljublja-
na) in Borutom Novakom (Sidro).
V težki kategoriji je zmagal Andrej
Voršek iz Domžal pred bratom Pla-
ninšec iz mariborskega Sidra.
1. kotar
Jadralcem, ki jih je tudi na ptujskem jezeru vedno vet, je v pravi regati manjkalo vetra	(foto I. kotar)
V nedeljo,
21. avgusta na
Destrnik!
Prizadevni turistični delavci na
Desirniku se te dni pridno pripra-
vljajo na svojo sedaj že tradicio-
nalno prireditev, tretji kmečki
praznik. Turistično društvo je sicer
po stažu zelo mlado, ustanovljeno
je bilo maja 1981 in šteje 58 čla-
nov, po aktivnostih pa se lahko
meri z ostalimi.
Za letošnjo prireditev so se še
posebej potrudili, v program so
uvrstili tudi prikaz kmečke gostije.
Poleg tega bo nastopila kmečka
godba, predice, sledil pa-bo prikaz
starih obrti, ki še žive na podeže-
lju. Turistično društvo bo nagradi-
lo tudi najbolj prizadevne krajane
v okviru aktivnosti za urejeno
okolje.
Organizatorji sestavljajo tudi bo-
gat jedilnik; zagotavljajo, da bo
vse pristno domače. Enako velja
tudi za žlahtno kapljico. Za zaba-
vo bo skrbel ansambel ,,Podrav-
ci".
Če bo vreme slabo, bo prireditev
naslednjo lepo nedeljo. Začetek
prireditve je določen za 14. uro.
MG
V SOBOTO V PTUJU
Turnir bratskih
občin v rokometu
Zadnja prireditev ob letošnjem prazniku občine Ptuj
bo sobotni turnir v rokometu ženskihekip iz bratskih občin
SR Hrvatske in Slovenije, ki je tudi v programu letošnjih
srečanj Bratstva in prijateljstva. Turnir so pod pokrovi-
teljstvom Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije
Ptuj pripravili člani rokometnega kluba Drava. Na šestem
tradicionalnem turnirju bodo nastopile naslednje ekipe:
Zrinski iz Čakovca in Podravka iz Kopriv niče — člana 1. B
zvezne rokometne lige ter republiški iigaši Polana iz Velike
Polane, VIS iz Varaždina, Zagorac iz Krapine in domača
Drava. Ekipe bodo razdeljene v dve skupini.
Otvoritev bo ob 9. uri v vojašnici Dušan K veder, kjer bo
igrala prva skupina, druga pa na igrišču pri bivši Kovi-
narski šoli. Finalni del bo popoldan ob 16.30 dalje na sta-
dionu Drava. Gledalci si bodo lahko ogledali odločitve za
peto, tretje in prvo mesto ter zaključek turnirja s podelit-
vijo pokalov, priznanj in priložnostnih daril.	L k.
DIRKA V KARTINGU
Nedeljska preiskušnja na kartodromu v Hajdošah je lepo uspela.
Pripravilo in izpeljalo jo je blizu 100 ljudi, ki so svoje naloge dobro
opravili.
Pred tekmovanjem v boksih za stroje in tekmovalce. Med
pripravljanjem so nekaterim tekmovalcem pomagali domači
erodci.
Pred dirko so počastili spomin na prizadevnega delavca v moto
športu, zlasti jugoslovanskem kartingu, Viktorja Krajca,
Vožnje so bite tudi tokrat zelo zanimive. Borbene in na tre-
nutke zelo ostre
Irena Lavrič je navdušila gledalce, tekmecem močnejšega
spola pa zagrenila sicer prijeten nedeljski popoldan.
Organizatorji so gledalcem ponudili srečelov s Številnimi
dobitki, zasebni gostinci pa so poskrbeli, da nihče ni odfclfcfaa.
L kotar
KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA BUKOVCI
V okviru prosvetnega društva Bukovci deluje
tudi pihalni orkester. V lanskem letu je le-ta pra-
- /r&oval 60-letnico svojega delovanja. Na ta jubi-
lej so se vestno pripravljale vse sekcije društva in
vsi Sani. Obisk koncerta, ki so ga pripravili člani
pihalnega orkestra Bukovci v sodelovanju s pi-
halnim orkestrom Ptuj, je pričal, da vaščani
Bukove in okoliških krajev radi prisluhnejo
melodijam, ki jih iz instrumentov izvabijo člani
pihalnega orkestra.
Zato so se odločili, da bodo vsako leto ob
tem času pripravili koncert, tokrat v družbi mo-
škega pevskega zbora PD ,,Alojz Štrafela" Mar-
kovci, oba pod vodstvom ambicioznega doma-
čina Janeza Bezjaka. Orkester je pod njegovim
vodstvom pokazal dobršno mero usklajenega in
dovršenega igranja, kar predstavlja pomemben
napredek tudi v delu prosvetnega društva, ki si-
cer nima najboljših pogojev za aktivnosti. Se
sreča, da je v njem toliko entuziazma in da se vsi
glasbeniki zavedajo pomembnosti kulturnega ži-
vljenja na vasi.
Pihalni orkester sodeluje na vseh proslavah
in prireditvah v okviru KS Markovci in na širšem
obnpčju občine Ptuj. V letošnjem letu je zasto-
pal občino Ptuj na reviji pihalnih orkestrov v
okviru srečanj bratstva in prijateljstva SRH in
SRS v Krapi ni.
Za svoje dosedanje delo je pihalni orkester
prejel že več priznanj, med drugim ,,01jenko",
priznanje Kulturne skupnosti občine Ptuj, posa-
mezni godbeniki pa so prejeli bronaste, srebrne
ali zlate Gallusove značke in priznanja ZKO Slo-
venije za večletno sodelov anje v orkestru.
Uspešnega delovanja pihalnega orkestra pa si
vsekakor ne moremo zamisliti brez finančne in
moralne podpore KS Markovci in ZKO Ptuj ter
nekaterih posameznikov, predvsem zasebnih
obrtnikov.
Torej, v neddjo 21. avgusta ob 15. uri, se
bodo člani pihalnega orkestra Bukovci in mo-
škega pev skega zbora Markovci ponovno pred-
stavili zvestim poslušalcem s samostojnim kon-
certom. Po koncertu bo prosta zabava s plesom.
Za veselo razpoloženje bo poskrbel CELJSKI
INSTRUMENTALNI KVINTET s pevko Zinko
Gluvič in znanim pevcem zabavne glasbe Fran-
ajem Piršem. Tudi domačih specialitet in dobre
kapljice ne bo zmanjkalo. VABLJENI V BU-
KOVCE!
M. B.
Razpeli smo peruti
Vem da nimam prav, pa vseeno
mi verjemite, da ni nič lepšega na
svetu kot modro nebo nad našim
skoraj 2000 let starim mestorr
posuto z belimi oblački, za katere
sem nekoč mislila da so ovčice, se-
daj pa vem da so kumulusi. Viso-
ko pod njimi letijo ptice; toda če
pogledaš boljše, vidiš, da ne ma-
hajo s krili; to so jadralna letala
aerokluba Ptuj, v katerih ptujskih
letalci in letalke osvjajajo višine in
daljave.
Ko« vsako leto se je tudi letos ve-
čje število ptujskih mladincev in
mladink odločilo, da postanejo le-
taki. V zimskih mesecih smo obi-
skovali predavanja iz snovi, ki jo
mora vsak letalec — dobro pozna-
ti: aerodinamika, meteorologija,
navigacija, poznavanje gradnje le-
tal in instrumentov, pravila in
predpisi, padala, prisilni postopki
in še in še. Selekcija je bila huda,
saj je od osemnajstih vpisanih pri-
šlo na izpit samo deset, uspešno pa
nas je izpite opravilo le šest. Za
tem je sledil stroe zdravniški preg-
led pri posebni letalski zdravniški
komisiji v Mariboru, sestanek z
vodstvom aerokluba in k K) pr-
vi dan, ko smo s padalom na hrbtu
sedli v jadralno letalo.
Osem učencev, šest iz Ptuja in
dva iz na novo ustanovljenega
aerokluba Slovenske Konjice, dva
učitelja pripravnika in vodja teča-
ja, smo mesec dni, dan za dnem
,,peglali" mirni jutranji ali večerni
zrak nad letališčem v Moškanjcih.
Zgodaj zjutraj nam je nagajala
megla, in rosa je prišla še skozi ta-
ko nepremočljive čevlje, popoldne
pa so nam nagajale nevihte in te-
ma, ki je prišla vedno prezgodaj.
In ko si tam nekje pri desetem po-
letu z učiteljem že mislil, da znaš
leteti, je ta izpustil krmilno palico,
in hitro si se prepričal da se še mo-
raš veliko naučiti.
Štirideset poletov z učiteljem,
kakšen več ali manj in prišel je
dan, ko smo eden za drugim prvič
sami poleteli pod sinje nebo nad
ptujskim letališčem. Letalski krst
je podoben planinskemu. Krepak
stisk roke in brca v zadnjico od
vseh tistih, ki so po rangu višji od
tebe. Teh je v Ptuju kar precej.
Tečaj je uspešno opravilo vseh
osem učencev-pilotov, ki se bomc
sedaj izpopolnjevali v svojem klu-
bu.
Lepi so bili trenutki s sotovariši:
Bojanom, tremi Marjani, Jože-
tom, Siivotom in Zoranom. Tova-
riša učitelia Milena Cestnik in Pol-
da Amorožič sta bila stroga, ven-
dar prava tovariša in vzgojitelja,
vodja tečaja pa še bolj.
Nepozabni trenutki, ki smo jih
doživljali v tem mesecu, nas bodo
povezovali še dolgo, tako dolgo
dokler bomo leteli.
In — ne .da bi se hvalila, Bojan in
jaz sva že sama jadrala več kot eno
uro in tako osvojila prvo priznanje
v letalstvu — jadralno ,,A" zna-
čko. Na koncu pa še hvala našima
starima pločevinastima škatlama
Blaniku YU-5330 in YU-5374, ki
sta potrpežljivo prenašala vse naše
napake.
Maia Botolin
Učenci piloti, ki so letos končali jadralni tečaj z vodjem tečaja Jožetom
Botolinom.
MALI NOGOMET
OO ZSM Leskovec prireja turnir v malem nogometu, ki se bo odvijal
v nedeljo, 21. avgusta s pričetkom ob 8. uri. Turnir bo na igrišču MK
Leskovec.
Turnir v malem nogometu bo tradicionalen v spomin na Janka Ivan-
čiča, po katerem se tudi imenuje. Tudi Janko je rad igral nogomet, pa je
žal lani tragično preminil in OO ZSM v spomin na pridnega osnovnošolca
prireja prvi turnir v nogometu. Prve tri ekipe dobijo pokale s tem, da
prva ekipa dobi tudi prehodni pokal.
Tudi za žejne in lačne bo poskrbel prireditelj. Torej ljubitelji malega
nogometa, vidimo se v Leskovcu.	Janez Mere
10 - ZA RAZVEDRILO
18. avgust 1983 - TEDNIK
TEDNIK - avgust 1983
OGLASI IN OBJAVE - 11
UPOKOJENCI iN DIABETIKI SE PRIPRAVLJAJO
NA IZLET
„LEPA JESEN JE
PRED NAMI..."
V krajevni skupnosti Boris Ziherl v Ptuju pripravljajo izlet za
upokojence in vabijo na izlet tudi diabetike-upokojence iz drugih kra-
jevnih skupnosti. Izlet bo pod geslom: »Lepa jesen je pred nami, spo-
znajmo se med seboj, lepše in lažje nam bo«.
Izlet načrtujejo za v torek, 6. septembra, smer: Bori. Ormož, Jeru-
zalem. Ljutomer. Murska Sobota, Lendava, Radenci, G. Radgona in
nato obisk kmečkega turizma v Slovenskih goricah, kjer bo tudi kosilo.
Nato pa čez Lenart in Maribor vrnitev domov.
Za izlet se lahko prijavijo člani društva upokojencev iz KS in člani
društva diabetikov-upokojencev iz drugih KS. Zbirališče bo za domače
krajane pri »Rimski peči«, za ostale pa na avtobusni postaji v Ptuju. Cena
za izlet (prevoz, hrana in pijača)je 700 din plača pa se ob prijavi. Prijave
zbira tajnik sveta KS Rudi Košir ob četrtkih in to že danes, 18. avgusta
v sobi KS Ziherlova 5 med 10. in 11. ter 17. in 18. uro. Ob enakem času
pa tudi 25. avgusta ter 1., 2. in 3. septembra, ko je zadnji rok prijave.
Nadvse uspela krvodajalska akcija
V torek, 9. avgusta (in ne v ponedeljek, kot smo
zaradi nepopolne informacije v prejšnji številki
napačno zapisali) so na območju občine Ormož
začeli izvajati 3-dnevno krvodajalsko akcijo, ki je
nadvse uspela. Odvzem krvi so opravljali zdrav-
stveni delavci iz Zavoda SRS za transfuzijo krvi
Ljubljana, seveda ob pomoči domačih zdravstvenih
delavcev. Za uspeh akcije pa so zaslužni predvsem
številni aktivisti Rdečega križa tako občinske kot
krajevnih organizacij RK v KS Ivanjkovci. Miklavž,
Ormož. Podgorci. Tomaž, in Velika Nedelja (ob-
močja KS Kog in Središče spadajo po dogovoru pod
odd. za transfuzijo krvi v ptujski bolnišnici).
Republiški zavod za transfuzijo krvi opravlja
odvzem krvi na območju občine Ormož le enkrat
letno, navadno v poletnem času. to je v času letnih
dopustov, ko je število rednih krvodajalcev najnižje,
zato so potrebe bolnišnic tudi največje.
Prvi dan akcije je prišlo v Ormožu na odvzem krvi
181 občanov, v sredo 250 in v četrtek 194 občanov.
Tako seje skupno odzvalo krvodajalski akciji 625
občanov. »Glede na razmere v občini v tem letnem
času. zlasti še. ker je celotni kolektiv DO Tovarne
sladkorja v Ormožu na dopustu, je bila akcija prav
gotovo uspešna«, nam je povedala Gabriela Kuhar,
sekretarka občinske organizacije RK Ormož. — u
NOVE DELAVNICE IN SPECIALIZIRANE
UČILNICE D01. OKTOBRA
O tem — ali bodo nove delavnice
in specializirane učilnice pri sred-
nješolskem centru končane do ro-
ka, oziroma do začetka novega
šolskega leta — je bilo veliko ugi-
banj in razprav. Sedaj pa že kaže,
da se bo lahko 1. oktobra začel v
njih pouk, oziroma, da bodo ok-
rog 15. septembra delavci ptujskih
Gradenj pospravili orodje in odšli.
Za podrobnejšo informacijo smo
zaprosili predsednika gradbenega
odbora dip. ing. Vlada Potočnika,
ki nam je takole predstavil doseda-
nje aktivnosti in opravljeno delo:
,,Objekt je eden izmed tistih, ki
jih gradimo s samoprispevkom in
je prvi na prioritetni listi. Investi-
tor jc srednješolski center, izvajalci
pa več ali manj domača podjetja
— Gradnje in Elektrokovinar.
Gradbeno obrtniška in inštalater-
ska dela se v tem trenutku bližajo
h koncu in upam, da bo nekje do
1. oktobra vse prevzeto in pregle-
dano.
Kljub temu, da je izvajalec
obljubil, da bo svoje pogodbene
obveznosti končal do konca junija,
tega iz objektivnih in subjektivnih
ra/logov ni storil. Ni izkoristi,
ugodne zimske gradbene sezone in
tudi v jeku gradbenih del ni anga-
žiral dovolj gradbene operative ta-
ko, da jc prišlo do zakasnitve še
pri listih, ki so jih najeli za instala-
cije in druga potrebna dela. Zaradi
lega tudi takšna zamuda pri preda-
ji objekta.
Investitor še nima zaključenih si-
tuacij in je doslej še vse v okviru
predračunske vsote, ki je bila 10,9
milijarde starih denarjev. Po zako-
nu o obligacijah pričakujemo, da
bodo izvajalci prišli z podražitva-
mi, vendar je investitor sklepal iz-
redno ugodne pogodbe z izvajalci.
ki jim je dal bogate avanse brez
obrestovanja in bomo morali zato,
ker- imamo omejena sredstva tudi
vztrajati pri dogovorjenem, da po-
dražitev ni.
Sama gradnja je zaradi vrste
sprememb prinesla precej težav in
dodatnih stroškov. Tudi to pot ne
moremo reči, da je bilo sodelova-
nje s projektantsko organizacijo
vzorno prav zaradi sprememb, ki
so naslajale in delno tudi ovirale
normalen potek dela ter podraže-
valc objekt. Verjetno bo investitor
v bodoče izbiral med enim in dru-
gim in najel takega izvajalca, ki
opravlja tudi projektantske usluge.
S tem se bo izognil številnim pro-
blemom, ki nastajajo pri nepopol-
ni projektni dokumentaciji." '
O novih delavnicah in specializi-
ranih učilnicah je tekla tudi beseda
z ravnateljem TOZD kovinarske,
metalurške in kmetijske usmeritve
Milanom Cimermanom:
,,Nove delavnice in učilnice smo
gradili z namenom, da bi lahko
kompleksno izvajali usmerjeno
izobraževanje v vseh treh usmeri-
tvah, ki jim letos priključujemo še
elektrotehniško. S preselitvijo v
nov e prostore pa še ne bomo mogli
izprazniti stare kovinarske šole.
Ostali bosta dve delavnici, ki sta
ločeni od vrtca za tretji letnik ko-
vinarske usmeritve in tudi delavni-
ce v starem objektu še uporabljali
predvsem v nayi — elektro usmeri-
tvi.
Večino opreme smo že kupili, ne-
katere dobave pa še dogovarjamo.
Celotne površine bomo pridobili
za 1870 kvadratnih metrov. Os te-
ga bo nekaj nad 1000 za kovinar-
sko, okrog 250 kvadratnih metrov
učilnic in ostalo za kmetijsko
strojništvo."
mš
Tak je v tem trenutku pogled na nove delavnice in specializirane učilnice
oh Srednješolskem centru v Ptuju
Zlati jubilej nogometnega
kluba Drava
Jutri bo velik dan za vse nekdanje in današnje člane nogomet-
nega kluba Drava ter ljubitelje nogometa na tem območju. V klu-
bu bodo proslavili petdeset let dela.
Jutrišnje svečanosti bodo na stadionu Drava začeli ob 15,40 z
doskokom padalca aerokluba Ptuj. Prinesel bo žogo, saj se bo pet
minut kasneje začela nogometna tekma, v kateri se bodo pomerili
veterani mariborskega Branika in Drave.
Ob 16. uri in 15 minut bo odkritje spominske plošče padlim
borcem NO V iz vrst kluba.
Centralna proslava s podelitvijo priznanj in pohval ter slavno-
stnim govorom se bo na pomožnem igrišču stadiona pričela ob 17.
uri, za tem pa si bodo udeleženci v domu Franc Kramberger ogle-
dali razstavo o petdesetletni poti ptujskega nogometa.
Po končanem programu so nogometaši za občane pripravili ve-
liko zabavo s plesom, na kateri bodo za dobro voljo skrbeli Veseli
planšarji, ansambel Savana in humorist Dodo.
I. kotar
„Spet bom podaril
tri aparate..."
Mislim, da se mi ni treba posebej predstavljati bralcem Tednika, saj so
o meni zvedeli iz članka z dne 9. junija letos, ko sem v domovino podaril tri
aparate za dializo. Spet sem se odločil, da bom podaril v domovino tri
aparate za umetne ledvice — kompletno z vsemi priključki in rezervnimi
deli ameriške proizvodnje Drace - Wilock.
Ti aparati bodo namenjeni tistim bolnikom, ki želijo in imajo tudi mo-
žnost imeti dializo doma, zlasti tisti, ki imajo zelo daleč do dializnega cen-
tra.
Pred kratkim sem spet poslal na Ptuj in v Gornjo Radgono nekaj zdra-
vil in zdravstvenih pripomočkov. Ob tem naj še omenim, da mi veliko ljudi
piše, prosijo me, ne le za zdravila, temveč tudi, da bi jim poslal po par tisoč
mark. Žal takih uslug pa res ne morem delati in tudi nimam odkod. Zaradi
slabega zdravja tudi nisem več v službi in sedaj dobivam pokojnino.
V kratkem se želim za stalno preseliti domov k Negovskemu jezeru.
Kolikor pa bo v mojih močeh, bom še naprej pomagal bolnim ljudem. Bol-
niki, ki so zainteresirani za umetne ledvice, mi lahko pišejo do konca sep-
tembra letos na naslov: Kramberger Ivan, Grunenvvaldstr. 100, — 4100
Duisburg 1, BRD.
Zelo bi me veselilo, če bi to pismo objavili v Tedniku. Prilagam tudi
nekaj izrezkov iz nemških časopisov, ki pišejo o mojem delu.
Lep pozdrav!	Ivan Kramberger
Ivan Kramberger pri svojem aparatu za umetne ledvice
V gledališču so
obnovili oder
Dvorana ptujskega gledališča ie skupaj z odrom, celotnim svet-
lobnim parkom in ozvočenjem potrebna temeljite obnove, čeprav seje v
minulih letih skrbelo za najnujnejše. S prevzemom kulturnih prostorov
se Zvezi kulturnih organizacij ponuja tudi nekoliko več možnosti za
postopno obnovo gledališke stavbe, kije takih del tudi najpotrebnejša.
S tristo tisočaki, kolikor jih je bilo na voljo, so se v gledališču lotili
poprav ila odra. ki te dni že dobiva povsem novo konstrukcijo in tla. Tudi
najstarejši se ne spominjajo, da bi ga kdaj prej obnavljali. Lani je
gledališka sekcija poskrbela za novi svetolobni regulator in v jeseni bi
radi zbrali še denar za najnujnejšo električno napeljavo. V načrtu imajo
še ozvočenje odra in z leti postopno, vendar temeljito obnovo ptujske hiše
kulture.
mš
Takole je bilo v petek na ptujskem gledališkem odru, kjer so
delavci zaključevali z deli. Foto: L. Kotar
Priznanje gasilcem
V letošnjem izredno sušnem juliju je nastal tudi problem oskrbe s
pitno vodo nanekaterihobmočjih HaiozinSlovenskihgoric. Prebivalstvu
so priskočili na pomoč gasilci in na ogrožena območja dovažali vodo v
cisternah. Čeprav so lj udje vodo plačali po enaki ceni kot drugi porabniki
vode iz vodovoda, dodatno pa še stroške prevoza po 40 din za km. so bili
gasilcem hvaležni. To zgovorno dokazuje, kaj pomeni biti brez vode v
sušnem obdobju.
C) tem problemu je na zadnji seji razpravljal tudi izvršni svet SO Ptuj
in ugotovil, da so gasilci opravili pomembno delo pri preskrbi prebi-
valstva s pitno vodo. Ob tem so priporočili pristojnim službam, da
gasilskih društev pri tej .dejavnosti ne bi omejevali glede višine stroškov,
ki jih imajo s to človekoljubno dejavnostjo. Gasilcem so tudi priporočili,
da naj vodijo posebno evidenco o prepeljanih količinah vode in o
porabljenem gorivu.
FF