Seje zborov SOb Velenje ZBOR ZDRUŽENEGA DELA Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Velenje za naslednje leto skupaj z jesensko analizo naj bi bila osrednja točka zadnje seje zborov občinske skupščine. Vendar pa je bil osnutek resolucije umaknjen z dnevnega reda, pa ne zaradi prevelikega števili pripomb, ampak zato ker je predlagatelj (izvršni svet) menil, da bodo nekateri pomembni faktorji, povezani predvsem z izgubo v elektrogospodarstvu, dobili jasnejšo podobo v teh decemberskih dneh. Od njih pa je odvisna tudi vrsta resolucijskih predvidevanj. In da ne bi bila resolucija grajena na preveč trhlih nogah, bodo delegati o njej raje razpravljali na zadnji letošnji seji zborov občinske skupščine. Ta pa bo 26. decembra. Kaj pa jesenska analiza? Če bi sodili po razpravi delegatov zbora združenega dela, potem je šla mimo dokaj neopazno. Ali pa morda čepimo vsak za svojim plotom in nam takšne skupne ugotovitve nič ne sežejo pod ko- žo. Pa je vendar v tej analizi polno poudarkov, precej pelina in zares komaj za prgišče dobrih rezultatov. Ni bila realna ta letošnja resolucija, ali pa, kar bo bolj verjetno, niso bila realna snovanja delovnih kolektivov naše doline? Zaostajamo za predvidevanji, nismo uresničili, to nalogo prenašamo v naslednje leto ... Skratka capljanje na mestu, če je vsaj to in ne celo nazadovanje, pa nič skokovitega napredka. Sicer pa kako, s čim?. S staro tehnologijo, premalo usposobljenimi kadri? Večja delovna intenzivnost našega zaostajanja, za vedno bolj odmikajočim se vozom razviteg asveta, ne more reševati. Gotovo je tudi to spodbudilo predsednika skupščine občine, da je predlagal zboru združe-. nega dela, delegati pa potrdili, da je potrebno sprotno zasledovati kadrovska gibanja v občini Velenje in jih ne le na papirju, ampak tudi v praksi usmerjati tako, da izboljšamo kadrovsko strukturo zaposlenih, ki je celo pod republiškim povprečjem. (dalje na 3. strani) Še deset dni nas loči do koledarskega afetka zime. Po mrazu, ki te dni »reže do kosti«, to slutimo. Le snega noče in noče biti. Vciriar pa, kot napovedujejo nekateri amaterski vremenoslovci, ga bo v drugi polovici decembra dovolj. Počakajmo, kmalu se bomo lahko prepričali. številka 49(853)ev glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje titovo veienje, 11. decembra 1986 Sodelovanje Velenje— Slovenj Gradec Da bi poglobili sodelovanje med občinama Velenje in Slovenj Gradec so se pred nedavnim sestali predstavniki teh dveh družbeno političnih skupnosti. Največ pozornosti so namenili predvsem vprašanjem s področja varstva okolja, ki so ponovno zelo aktualna, saj ravno v tem času pripravljajo lokacije za odlagališča radioaktivnih odpadkov. Stališča občin Velenje in Slovenj Gradec so jasna in tudi na omenjenem razgovoru so poudarili, da dodatnega onesnaževanja v tem prostoru ne bodo dopustili. Veliko so govorili tudi o migraciji delavcev, saj se mnogo delavcev slovenjgraške občine vozi na delo v občino Velenje. Ob tem so govorili o skupnem razreševanju komunalnih vprašanj, cestne povezave in delovanja obrobnih krajevnih skupnosti. Dogovorili pa so se tudi za tesnejše sodelovanje na področju informiranja. Možnosti za tesnejše sodelovanje je veliko, so ugotavljali na zadnjem razgovoru, zato bodo pripravili še več takih srečanj in sicer še bolj konkretnih — o posameznih področjih delovanja. (mz Občinska konferenca SZDL Velenje Občinska konferenca SZDL Mozirje Pomembna vloga organizacij in društev V prostorih skupščine občine Mozirje je bila v petek popoldne programska in volilna seja občinske (konference socialistične zveze. Člani in gostje so najprej temeljito ocenili delo konference in njenih organov v letošnjem letu, ocenili trenutne razmere v občini, v pestri razpravi dopolnili programske usmeritve za prihodnje obdobje in jih sprejeli, za novega sekretarja občinske konference SZDL Mozirje pa izvolili Rajka Pintarja z Ljubnega ob Savinji. Dosedanji in bodoči predsednik občinske konference Zdrav-ko Novak je v uvodnem govoru najprej razčlenil težišče in vsebino delovanja socialistične zveze, njene naloge za boljše gospodarjenje v mozirski občini, omenil je najpomembnejše oblike dejavnosti v preteklem obdobju, posebej pa je spregovoril o delu krajevnih konferenc socialistične zveze v Gornji Savinjski dolini. Osnova njegovih razmišljanj so bile seveda nedavne letne programske seje krajevnih konferenc, ki so jih združili z zbori občanov in volitvami novih organov krajevne samouprave. Povsod so volilne postopke že opravili, zato so na seji občinske konference lahko ocenili opravljeno delo in spregovorili o najbolj perečih problemih. Ti se predvsem nanašajo na kadrovanje v organe skupnosti, predvsem za ključne naloge. V nekaj krajevnih skupnostih so se namreč znova srečali s problemom odklanjanja funkcij. Teh se posameziniki otepajo zaradi strahu pred velikimi obveznostmi in nalogamii. Ob tem so na konferenci posiebej omenili drugo obliko strahtu, to je strah pred pogostimi krittikami, ki so jih najbolj zagnani posameznikli v krajevnih skupnostih često deležni s strani neiobjektivnih posameznikov ali skupin za svoje prostovoljno ini zahtevno delo v krajevni samoiupravi. Ti kritizerji vidijo le svmje zahteve, ob tem pa stojijo ob) strani in niso voljni sodelovati ipri razreševanju problemov. Usppehe in pridobitve hitro (moderno je iz: elkroja je A pozabijo, ob vsakem nerazrešenem problemu pa dvignejo svoj glas. Ob tem in ostalih problemih so na konferenci cenili tudi uspehe in pridobitve, ki jih je bilo v preteklih letih po krajevnih skupnostih zares veliko. To so novi domovi, ceste, postajališča, vodovodi, kanalizacija, lepše okolje in še bi lahko naštevali, ob tem pa so seveda znova naleteli na pereč problem, tokrat gre za denar. Tega je ob neštevilnih prostovoljnih delovnih urah, prispevkih krajanov in drugih virih, za vedno nove naloge premalo. Ob analizi uresničevanja sedanjega referendumskega programa so povsod razmišljali o nujnosti še četrtega samoprispevka. Sredstva samoprispevka samo po sebi seveda ne rešujejo problemov, so pa osnova in spodbuda obenem, ki jo krajani s svojimi prispevki in udarniškim delom nekajkrat oplemenitijo. Med drugim so na konferenci spregovorili tudi o delu družbe- nih organizacij in društev, ki jih je v Gornji Savinjski dolini preko 130, kar je glede na majhno število prebivalcev veliko. Veliko tudi zato, ker je teren močno razprostranjen, naselja odmaknjena, veliko število je vozačev, študentje in dijaki pa so med tednom večinoma izven občine in ločeni od vsakdanjega dela in življenja. Kljub temu te organizacije in društva večinoma dobro delujejo, seveda na osnovi izključno ljubiteljskega dela in na za-nesenjaštvu posameznikov. Ob vse bolj pičlih sredstvih za to dejavnost in ob vseh ostalih težavah je razveseljivo, da ta dejavnost v večini primerov ne upada. Razveseljivo predvsem zato, ker so vrline, ki jih družbene organizacije in društva razvijajo in krepijo, v današnjem delovnem in življenjskem utripu še kako in vedno bolj pomembne. Tudi in predvsem za boljše delo v krajevnih skupnostih, za boljše odnose in za sožitje med prebivalci posameznih krajev in vse doline. Hitrost in (še vedno) počasnost (pri reševanju ekoloških vprašanj) V sredo programska seja Ocena delovanja občinske organizacije Socialistične zveze delovnih ljudi Velenje in predlog smernic delovanja v prihodnjem letu, poročilo o izvedbi programskih sej socialistične zveze ter razprava po poročilo o uvodnem refereatu in programskih smernicah ter sprejem sklepov so po-glavitve točke dnevnega reda programske seje občinske konference. Ta bo prihodnjo sredo ob 17. uri v dvorani skupščine občine. Delegati naj bi med drugim — kot je zapisano v poročilu o delovanju te organizacije — čimbolj objektivno ocenili, »koliko nam je uspelo uresničiti dogovorjene naloge v zadnjem enoletnem obdobju. Predvsem naj bi ugotovili, koliko smo uspeli povečati učinkovitost delovanja socialistične zveze, koliko je postala demokratičnejša, v kolikšni meri se uveljavlja njena frontna vloga, v kakšni meri se odzivamo na probleme v temeljnih okoljih, ali smo izboljšali oblike dela in kako so delovali njeni posamezni organi. Za obravnavano obdobje je bilo značilno nadvse razgibano družbenopolitično delo v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela, kot v celotni družbenopolitični skupnosti.« Tu naj omenimo volitve, priprave na kongrese, volilno programske seje posameznih družbenopolitičnih organizacij, razpravo o kritični anlizi delovanja političnega sistema, z vso od- govornostjo se je občinska organizacija socialistične zveze s svojimi organi vključila tudi v razreševanje vprašanj s področja varstva okolja. Prizadevala si je, da so bile tudi v tem letu z razvijanjem demokratičnih oblik delovanja kar najbolj upoštevane pobude delovnih ljudi in občanov, in da so se dogovori odražali v konkretnih akcijah. Ob upoštevanju sedanjih še vedno zaostrenih gospodarskih in družbenih razmer se bo morala frontna socialistična zveza kot je zapisano v programskih usmeritvah v prihodnje z vsemi oblikami delovanja še bolj usmeriti k ljudem. Zato naj bi med drugim postala še bolj spodbujevalni in povezovalni dejavnik interesov in aktivnosti delovnih ljudi in občanov. Delegacija gospodarske zbornice Črne gore v Gorenju Kako zboljšati sodelovanje? V sredo, 3. decembra, so obiskali sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenje predstavniki Gospodarske zbornice Črne Gore in se z najodgovornejšimi predstavniki tega poslovnega sistema pogovarjali in dogovarjali o sodelovanju in povezovanju Gorenja z gospodarstvom Črne gore. Predstavnike Gospodarske zbornice Črne gore, ki jih je vodil predsednik Žarko Dragojevič, spremljal pa med drugimi podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Andrej Miklavčič, so predstavniki Gorenja seznanili z dosežki letošnjega leta in predvidevanji za leto 1987, spregovorili pa so tudi o razvojno programskih usmerit- vah in smernicah nadaljnjega razvoja poslovnega sistema Gorenja. Središčna tema pogovorov je bilo sodelovanje Gorenja z delovnimi organizacijami iz SR Črne gore, pri čemer so dali poseben poudarek možnosti za okrepitev tega sodelovanja. Gorenje že zdaj najtesneje sodeluje s ce-tinjskim Obodom prav tako pa tudi z Bokeljko, Železarno Nik-šič ter s še več drugimi, predvsem trgovskimi delovnimi organizacijami. Gorenje in Obod pa sta bila tudi med ustanovitelji Poslovne skupnosti jugoslovanske industrije aparatov za gospodinjstvo YU DOM. Gorenje, poslovni sistem z dvajsettisoč zaposlenimi v tovarnah, predstavništvih, razstavno-prodajnih centrih in servisih ši-rom po Jugoslaviji, ima, kot je bilo poudarjeno med pogovori, podrobno izoblikovan program sodelovanja tudi z delovnimi organizacijami na gospodarsko manj razvitih območjih. Izhodišče tega sodelovanja pa so jasni ekonomski odnosi. Takšno stališče pa je med pogovori s predstavniki Gorenja poudaril tudi predsednik Gospodarske zbornice Črne gore Žarko Dragovič. Hkrati pa je izrazil svoje zadovoljstvo nad odkritim in neposrednim pogovorom s predstavniki Gorenja. Občinski svet ZSS Velenie 0 varovanju zdravja delavcev V četrtek, danes teden, bodo člani Občinskega sveta zveze sindikatov Slovenije Velenje, med drugim obravnavali tudi družbeno samozaščito v organizacijah združenega dela. Druga in osrednja točka dnevnega reda bo to. V gradivu, ki ga je pripravil velenjski sindikat in ki nosi naslov »Varovanje zdravja delavcev« pa lahko beremo tudi o skrb zbujajočem stanju na področju bolniških izostankov. Takole je zapisano: V prvih še- stih mesecih smo v občini Velenje izgubili 249.678 delovnih dni ali približno 1800 na dan. Da bi laže razumeli težo tega podatka, povejmo, da je po število to približno enako, kot če recimo Vegrad pol leta sploh ne bi delal! Po teh podatkih je občina Velenje tudi absolutni prvak na področju medobčinske zdravstvene skupnosti Ravne. Pa nič ne kaže, da smo že našli zdravilo za ta velik družbeni problem. To dokazuje tudi odatek, da «e ;<• nrlsto- tek izostankov z dela v primerjavi z enakim lanskim obdobjem (prvih šest mesecev) povečal od 6,22 na 6,33 odstotkov. Največ, 84 odstotkov je izostankov zaradi bolezni, 8 odstotkov zaradi nesreč, 8 odstotkov pa zaradi ostalih vzrokov. Še posebej nas mora skrbeti porast števila nezgod, saj so se te v primerjavi z obdobjem 1980 -1984, povečale za približno 3 odstotke. (mkp) 2 stran * nas cas od četrtka do četrtka titovo velenje ★ 11. decembra 1986 00 Zveze borcev NOV Velenje Listine za izredne zasluge Že v prejšnji številki smo zapisali, daje podelil občinski odbor Zveze borcev pred dnevom republike na predlog krajevnih borčevskih organizacij Listine za izredne zasluge in požrtvovalnost pri prenašanju tradicij narodnoosvobodilnega boja in pri izgradnji naše samoupravne socialistične družbe. Prejele so jih naslednje organizacije in posamezniki: Mladinska organizacija DO ESO, krajevni organizaciji ZB Bele vode in Plešivec, KS Paka, Franc Avberšek iz Cirkovc, Franc Brglez iz Zavodenj, Ivan Dermol iz Šoštanja, Rudi Drev iz Topolšice, Anton Dvornik iz Pa-ške vasi, Stane Filipič iz Titovega Velenja, Ivan Friškovec iz Topolšice, Slavka Gusič iz Šoštanja, Nova zazidalna načrta Stane Hudales iz Titovega Velenja, Alojz Ježovnik iz Velikega vrha, Ciril Joger iz Titovega Velenja, Alojz Korenič iz Titovega Velenja, Maks Kumer iz Gaberk, Jože Lipnik iz Škal, Elica Nagode iz Šoštanja, Karel Napotnik iz Šmartnega ob Paki, Anica No-vinšek iz Titovega Velenja, Cilka Novinšek iz Titovega Velenja, Jože Pirečnik iz Podgorja, Jože Podpečan iz Titovega Velenja, Martin Primožič iz Šoštanja, Rudolf Ramšak iz Bevč, Franc Slapar iz Šoštanja, Karli Stropnik iz Titovega Velenja, Lojzka Stropnik iz Titovega Velenja, Zvone Štemberger iz Titovega Velenja, Martin Tovornik iz Podkraja, Polde Travner iz Titovega Velenja, Franc Vazner iz Titovega Velenja, Mirko Vranjek iz Ložni-ce, Ivan Zaje iz Gaberk in Pepca Zavolovšek iz Titovega Velenja. Izkoristimo možnosti V Titovem Velenju in njegovi okolici nam zmanjkuje prostora za gradnjo obsežnih stanovanjskih sosesk, zato se bomo morali lotiti nekoliko dražje gradnje v samem mestu in izkoristiti površine, ki so v ta namen še na voljo. Eno takšnih je prav gotovo tudi prostor med reko Pako, Jenkovo cesto vse do vrtca in uprave ERE (nekdanje pošte). Za to območje je izdelana idejna rešitev zazidalnega načrta v treh možnih variantah, saj želijo, da poda krajevna skupnost Levi breg in uporabniki družbenih objektov na tem območju pripombe in sugestije že predno pristopijo k izdelavi samega zazidalnega načrta. Idejne rešitve predvidevajo na tem področju od 73 do 84 novih stanovanj. Vse tri variante zazidalnega načrta bodo razobesili za 14 dni v prostorih Zavoda za prostorske urbanizem, občinske uprave in v krajevni skupnosti Levi breg. Ob tem izvršni svet poziva stanovanjsko skupnost, stavbno zemljiško skupnost, Vekos, REK, Gorenje, Ljubljansko banko, SDK, Vzgojno varstveni zavod, ERO, Pako in seveda krajevno skupnost Levi breg, da sporočilo najprimernejšo varianto strokovne rešitve. Člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje so na zadnji seji obravnavali tudi zazidalni načrt Starega Velenja, ki obsega revitalizacijo starega mestnega jedra, predpogoj katere je seveda izgradnja obvoznice mimo Starega Velenja, ki naj bi bila dograjena prihodnje leto. Prostorski izvedbeni zazidalni načrt Starega Velenja so prav tako javno razgrnili in sicer za 30 dni, razobešen pa je v avli občinske skupščine, na Zavodu za urbanizem in v krajevni skupnosti Staro Velenje, (mz) Šentilj Lokacijski načrt V avli občinske skupščine, v prostorih Zavoda za urbanizem ter v krajevnih skupnostih Šentilj in Podkraj Kavče je v 30. dnevni javni razgrnitvi lokacijski načrt vodovodnega sistema Šentilj. Gre za izredno zahtevno in obsežno nalogo, ki se je lotevata samoupravna interesna komunalna skupnost občine Velenje in krajani Šentilja, saj bo potrebno zgraditi v Kavčah nov rezervoar, predmet omenjenega lokacijskega načrta pa je približno 12 kilometrov dolgo omrežje od tega rezervoarja do posameznih zaselkov Šentilja. Glede na to, da se bodo verjetno želeli na novo vodovodno omrežje priključiti tudi nekateri krajani sosednje občine Žalec, je izvršni svpt zadolžil ko- mite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja naše občine, da se poveže z njimi. Takšni dogovori so seveda možni za posamezne koristnike, saj večjih območij na to vodovodno omrežje ne bo mogoče priključevati, saj zmogljivosti niso tolikšne. Ob izgradnji vodovoda v Šentilju, ki bo obsežna in zelo draga investicija, drago pa bo tudi njegovo vzdrževanje, se ponovno zastavlja vprašanje pozidave v tem kraju, kjer je bila že pred leti ustanovljena stanovanjska zadruga Trnova, do pozidave pa ni prišlo pretežno zaradi pomanjkanja vode. Člani izvršnega sveta so menili, da bi to pozidavo zdaj vendarle »speljali«. (mz) Strokovni posvet Društvo varnostnih inženirjev in tehnikov Titovo Velenje in Delavska univerza Titovo Velenje bosta pripravila jutri, v petek, 12. decembra s pričetkom ob 10. uri na Delavski univerzi v Titovem Velenju strokovni seminar s prikazom uporabe merilnih instrumentov. Najprej bo namestnik republiškega inšpektorja dela Vladimir Korun seznanil prisotne z novostmi na področju zakonodaje iz varstva prt delu, nato pa bosta predstavnika Vegrada in Železarne Ravne predstavi-lainstrumente in prikazala njihovo delovanje. Občinski odbor RK Velenje Seminar za poizvedovalno službo Sobota, 13. decembra, bo delovna za člane krajevnih organizacij kot tudi za predsedstvo občinskega odbora Rdečega križa Velenje. Na enodnevnem seminarju bodo ti namreč precej pozornosti namenili novi dejavnosti — poizvedovalni službi. Poleg tega bodo spregovorili o nalogah in pomenu osnovnih organizacij ter Ženevskih konvencijah, zlasti tistih, ki se nanašajo na ranjene, pogrešane, ujetnike, mladino in pogrešane ob elementarnih nesrečah. Sklad za intervencije v kmetijstvu Pridelajmo še več hrane! S pomočjo sredstev sklada za intervencije v kmetijstvo v občini Velenje dobro uresničujemo naloge s področja kmetijstva in pridelujemo velik del potrebne hrane sami. Torej je naša samooskrba vse večja. Ugotavljamo, da kljub neugodnim pogojem za kmetijstvo tržna kmetijska proizvodnja narašča. Kmetijska zemljišča intenzivneje obdelujemo, izboljšana pa je tudi setvena struktura. Intervencijski ukrepi kmetijsko proizvodnjo spodbujajo tudi v hribovitem svetu, pomembna pa je tudi krepitev strokovnega dela v kmetijstvu. Prihodnje leto naj bi ustanovili za to področje delovanja samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in osnovno preskrbo. V obstoječi obliki naj bi intervencijski sklad deloval najkasneje do konca prihodnjega leta. Pa poglejmo, kakšna so izhodišča njihovega nadaljnjega programa. Ker ocenjujejo, da so dosedanji pospeševalni ukrepi dajali rezultate, bodo nadaljevali z vsemi že utečenimi aktivnostmi. S pospeševalnimi aktivnostmi, bodo povečevali obseg družbeno organizirane tržne proizvodnje. Njihova osnovna usmeritev bo še naprej spodbujanje prireje mleka in govejega mesa, postopno pa bodo v kooperaciji širili tudi rejo prašičev. Poljedeljska proizvodnja bo tudi v bodoče v veliki meri podrejena živinoreji, na nižinskem področju pa bodo vzporedno z njo spodbujali pridelovanje pšenice. Tako kot doslej Občinska raziskovalna skupnost Prednost raziskavam skupnega pomena 1. V četrtek, dne 18. decembra, se bodo delegati skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Velenje sestali na svoji 3. seji v tem letu, na njej pa spregovorili o dveh zelo pomembnih vprašanjih, to je predlogu vsebine in načina financiranja programa skupnosti za naslednje leto ter predlogu Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izvajanje skupnih nalog RSS, ORS in PORS, ki se uresničujejo v Raziskovalni skupnosti Slovenije. 2. Predlagani program skupnosti za naslednje leto daje prioriteto raziskavam skupnega pomena za občino, še posebaj s področja ekologije, kjer se skupščini predlaga, da podpre zastavljeni večletni razvojno-raziskovalni projekt »Ekologija v občini Velenje«, s katerim bi se raziskovalna skupnost vključila v kompleksno razreševanje te pereče občinske problematike. 3. Utemeljenost tako zastavljenega programa skupnosti za naslednje leto dokazuje pravkar končana raziskovalna naloga »Realne možnosti razvoja turizma v občini Velenje, ki bo s svojimi zaključki nedvomno pripomogla k načrtovanju nadaljnega razvoja turizma v občini Velenje, kar je bila pred kratkim tudi tema razprave delegatov občinske skupščine. Rezultati te raziskovalne naloge bodo predstavljeni tudi delegatom skupščine raziskovalne skupnosti, iz njih pa je razvidno, da zgrajena turistična infrastruktura, razen kapacitet zdraviliškega turizma in ostalih oblik turizma kot dopolnitev k tej, nima tako visoke vrednosti, da bi privabila že sama po sebi večji turistični tok ter da nadaljni negativni ekološki trendi pred- stavljajo nevarnost za izničenje temeljne substance turizma. 4. V odvisnosti od tako zastavljenega programa skupnosti je pripravljen tudi predlog načina finansiranja s tem, da se bo določen del sredstev še nadalje namenjal za pospeševanje razvojno-raziskovalne in inventivne dejavnosti v OZD, raziskovalnega dela mladih in financiranje manjših raziskav splošnega pomena. 5. Seveda pa je potrebno na tem mestu še izrecno izpostaviti, da raziskovalna skupnost v primerjavi z ostalimi interesnimi skupnostmi na področju družbe-, nih dejavnosti v občini, razpolaga z najmanj sredstev ter da zato ni sposobna sočasno sofinansira-ti večjega števila raziskav skupnega občinskega pomena na eni strani ter namenjati več sredstev za druge dejavnosti na drugi strani. Neglede na to pa ne smemo pozabiti, da so OZD v prvi vrsti dolžne same skrbeti za svoj lastni razvoj, ki pa ga brez večjih vlaganj v razvojno-raziskovalno delo ni mogoče zamisliti. 6. Razen tega bodo delegati skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Velenje na tej seji obravnavali tudi poročilo o delu organov skupnosti med obema sejama skupščine, sporazum, s katerim se urejajo medsebojni odnosi med interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti in delovno skupnostjo skupnih strokovnih služb, merila za nagrajevanje recezentov, realizacijo programa in finančnega načrta skupnosti za leto 1986, okvirni program dela skupščine skupnosti za naslednje leto ter poročilo o stanju na področju inventivne dejavnosti v občini Velenje za leto 1985. bodo tudi v bodoče dodeljevali višinskim kmetom večja denarna nadomestila, saj je proizvodnja na teh področjih zahtevnejša in dražja. Sofinancirali bodo tudi pospeševalno službo ter druge pospeševalne akcije s katerimi bodo skušali ustvariti kar najboljše pogoje za kmetijsko pridelavo in zagotoviti zdravstveno varstvo živali. M. Zakošek Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VELENJE IZVRŠNI SVET Izvršni svet Skupščine občine Velenje je na 25. seji, dne 3. 12. 1986 na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostro (Uradni list SRS, št. 14/82) sprejel naslednje SKLEPE: O JAVNI RAZGRNITVI LOKACIJSKEGA NAČRTA ZA VODOOSKRBO ŠENTILJ 1. Izvršni svet Skupščine občine Velenje je obravnaval in sprejel osnutek lokacijskega načrta vodovodnega sistema Šentilj in ga daje v 30-dnevno javno razgrnitev. 2. Javna razgrnitev osnutka lokacijskega načrta vodovodnega sistema Šentilj se izvede v avli Skupščine občine Velenje. Zavodu za urbanizem, Krajevni skupnosti Šentilj in Podkraj Kavče. 3. Izvršni svet poziva vse OZD, druge organizacije in skupnosti zlasti pa Krajevno skupnost Šentilj in Krajevno skupnost Podkraj Kavče, da organizirajo javno razpravo o razgrnjenem lokacijskem načrtu skupaj z vsemi soglasje dajalci. 4. Rok za pričetek javne razprave prične teči od dneva objave sklepa o javni razgrnitvi v sredstvih javnega obveščanja 5. Izvršni svet soglaša z ugotovitvami in sklepi Občinskega Komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja z dne 4. 11. 1986. O JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA VARIANTNIH STROKOVNIH REŠITEV ZAZIDALNEGA NAČRTA MLIN i. Izvršni svet je obravnaval in sprejel osnutek variantnih strokovnih rešitev zazidalnega načrta Mlin P-580 september 1986 in jih daje v 14-dnevno javno razpravo. 2. 14-dnevni rok javne razprave začne teči od dneva objave sklepa v sredstvih javnega obveščanja. 3. Javna razgrnitev osnutka variantnih strokovnih rešitev zazidalnega načrta Mlin se izvede v avli Skupščine občine Velenje. Zavodu za urbanizem in Krajevni skupnosti Velenje center — Levi breg. 4. Izvršni svet poziva Samoupravno interesno skupnost, Samoupravni sklad za urejanje stavbnih zemljišč, Samoupravno komunalno interesno skupnost, DO Vekos. SOZD Rek, in SOZD Gorenje, Ljubljansko banko Temeljno banko Velenje. SDK. Vzgojno varstveni zavod, DO ERA. DO Gostinstvo Paka, Krajevno skupnost Velenje center — Levi breg, da obravnavajo osnutek variantnih strokovnih rešitev in svoja stališča o najprimernejši rešitvi s predlogi za dopolnitve posredujejo na Izvršni svet Skupščine občine Velenje. O JAVNI RAZGRNITVI IZVEDBENEGA ZAZIDALNEGA NAČRTA STARO VELENJE i Izvršni svet Skupščine občine Velenje je obravnaval in sprejel predlog prostorskega izvedbenega zazidalnega načrta za Staro Velenje P-376 IZN maj 1986 in ga daje v javno razpravo in razgrnitev. 2. Izvršni svet določa 30-dnevni rok za javno razgrnitev in javno razpravo o predlogu prostorskega izvedbenega zazidalnega načrta za Staro Velenje. 3. V času javne razgrnitve k predlogu prostorskega izvedbenega zazidalnega načrta za Staro Velenje lahko podajo svoje pripombe in predloge OZD in druge organizacije ter skupnosti in občani. 4. Predlog prostorskega izvedbenega zazidalnega načrta za Staro Velenje se razgrne v avli Skupščine občine Velenje, Zavodu za urbanizem, in Krajevni skupnosti Staro Velenje. 30-dnevni rok za javno razgrnitev prične teči od dneva objave tega sklepa v sredstvih javnega obveščanja. PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO VELENJE Miran ARZENŠEK Občinska skupnost za zaposlovanje Objave potreb po delavcih občine Velenje DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE DI NČ ROK DČ P OD ŠT. del. GORENJE-SERVIS dipl.l ing. strojništva vodja projekta logistike 5 nč 8 265.370 1 GORENJE-SERVIS ing. elektrotehnike samostojni referent oskrbe 3 nč 8 170.000 1 GIP VEGRAD ing. gradbeništva vodenje priprave dela 3 nč 8 200 000 1 LJUBLJANSKA BANKA ekonomist vodja odseke likvidnosti in blag 3 nč 8 190.000 1 LJUBLJANSKA BANKA višji upravni delavec tajnik organov samoupravljanja 3 nč 8 160.000 1 GIP VEGRAD gradbeni tehnik vodenje obrata kooperacije 3 nč 8 170.000 1 DO INŽENIRING strojni tehnik vodja projekta prodaje II. 2/3 nč 8 180.000 1 GORENJE-INTERNA BANKA ekonomski tehnik statistik 1 nč 8 106.520 1 LJUBLJANSKA BANKA ekonomski tehnik ali gimnazijski kontrolni terminalist (na Rudarski in maturant Šaleški) 3 nč 8 150.000 2 referent za likvidnost 3/2 nč 8 550.000 1 GORENJE ELEKTRONIKA elektrikar iskalec napak X nč 8 96.686 2 GORENJE ELEKTRONIKA delavec brez poklica vstavljalec manj zahtevnih platin X nč 8 79.660 15 LEGENDA: DI = delovne izkušnje, NČ = nedoločen čas, DČ = določen čas, ROK P = rok prijave, OD = osebni dohodek, ŠT. DEL. = število delavcev »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center /.a informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega uredni- ka), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Ples-nik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 110 dinarjev. Mesečna naročnina 410 dinarjev, letna naročnina za individualne naročnike je 4.920 dinarjev, za tujino 9.100 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 11. decembra 1986 ★ titovo velenje V SREDIŠČU POZORNOSTI nas cas ★ stran Seje zborov skupščine občine Velenje 0 jesenski analizi in resoluciji (nadaljevanje s 1. strani) ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI Delegati zbora krajevnih skupnosti na svoji 7. seji niso imeli bistvenih pripomb na določbe oziroma predloge, zapisana stališča, ugotovitve, predlagateljev posameznih zadev. Tako je »šel« brez posebnega ugovarjanja »skozi« predlog Aneksa k dogovoru o usklajevanju davčne politike v SR Sloveniji za obdobje 1986—1990, predlog odloka o spremembi odloka in dopolnitvah odloka o davkih občanov, dokaj razveselili so jih rezultati pri uresničevanju družbenega plana kmetijske proizvodnje v letu 1986, finančnega načrta sklada za devet mesecev tega leta, zato so z vsemi močmi podprli tudi usmeritve v letu 1987. Pri obravnavanju osnutka odloka o spremembi odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu občine Velenje in zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 so bili nekoliko skeptični le pri predlogu o ustanovitvi nove samoupravne interesne skupnosti za to področje. Poleg omenjenih točk dnevnega reda so brez pripomb sprejeli še poročilo o izvajanju programa blagovnih rezerv, osnutek odloka o spremembi odloka o zagotavljanju sredstev za blagovne rezerve za prihodnje leto, osnutek odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti v velenjski občini, predlog odloka o podstanovanjskih razmerjih na območju občine Velenje, predlog odloka o pokopališkem redu na območju naše občine pa bi moral predvsem bolj obvezujoče »spomniti« delovno organizacijo Vekos na njene dolžnosti na tem področju. Nekaj več časa so delegati zbora krajevnih skupnosti namenili uresničevanju srednjeročnega družbenega plana občine Velenje za obdobje 1986—1990 v letu 1986, tako imenovani jesenski analizi. Menili so, da bi morali poiskati globje vzroke za neizpolnjevanje načrtovanih ciljev, torej za slabo gospodarjenje. Osebni dohodki nikakor niso odraz dohodka, ampak inflacijskih tokov, ki jih ne znamo in ne moremo presekati. Komu v občini ustreza ekstenzivno zaposlovanje nekvalificirane delovne sile? Mnogo smo si obetali od raziskav, nove tehnologije — prav tu pa so v občini rezultati najslabši. Zaskrbljujoč ni samo padec proizvodnje, ampak tudi iz-trošena oprema, s katero bomo težko dosegli načrtovano 4 odstotno realno rast družbenega proizvoda. Ob doseženih letošnjih rezultatih resnično ne moremo stopiti v prihodnje leto s trdnimi in spodbudnimi koraki. Še največ razpravljalcev pa se je pri tej točki dnevnega reda »spotaknilo« pri varstvu okolja. Vse kaže, da so bile javne tribune, okrogle mize na to temo zaman. Gotovo bi morali, če bi hoteli premakniti vso zadevo malo naprej, drugače obravnavati odgovornost organizacij združenega dela do varstva okolja, do njihovih zadolžitev, ne pa da se najčešče zadovoljimo le z ugotovitvami, pri katerih tudi obstanemo. Zato so ob koncu razprave o uresničevanju družbenega plana velenjske občine v tem letu sprejeli sklep, da mora v začetku prihodnjega leta na eni od skupščin posebna komisija za varstvo dati oceno opravljenega svojega dela. DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR Jesenski analizi in informaciji o pripravi osnutka resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Velenje za prihodnje leto se največ pozornosti namenili tudi delegati družbenopolitičnega zbora. Menili so, da bi bilo potrebno po majski analizi, ko srna sprejeli kar šestnajst sklepov in ukrepov kako izboljšati stanje, sedaj vsaj pogledati, kaj smo uresničili in kaj ne. Zato so tudi izpostavili odgovornost za sprejete sklepe ob majski analizi. Za odstopanja, ki so temeljita, je treba ànali-zirati vzroke, prav tako pa zaostriti odgovornost poslovodnih struktur za politiki zaposlovanja. Glede osnutka resolucije, ki je bil umaknjen z dnevnega reda, pa so menili, da do takrat, ko ne bo dokončno znano kako bo z REKLI SO Aleksander Kneževič na zasedanju družbenopolitičnega zbora: »Jesenski analizi manjka zaključek. Kdo je odgovoren za kaj? Komu delamo plane? Menim, da niso problem samo organizacije združenega dela, ki so v izgubi, problem so tudi tiste, ki dajejo poprečne rezultate, pa bi lahko dajale večje.« energetiko, ne moremo realno planirati. Odveč pa je v občinsko resolucijo vnašati stvari, ki jih vsebuje že republiška ali zvezna resolucija. Kot dodatno točko pa so na dnevni red zasedanja družbenopolitičnega zbora uvrstili tudi obravnavo problematike prometne varnosti v cestnem prometu v Gorenje Glin Nazarje Največja letna proizvodnja ivernih plošč V obdobju januar—november so v Gorenju Glin, Lesni industriji Nazarje, izdelali 80.000 kubičnih metrov ivernih plošč in s to proizvodnjo že izpolnili letni načrt. Letošnja proizvodnja bo rekordna, saj bodo naredili, kot pričakujejo, okrog 87.000 kubičnih metrov ivernih plošč, pred dvema letoma pa so jih izdelali 78.000 kubičnih metrov. Okrog 60 odstotkov vse proizvodnje ivernih plošč uporabijo v Gorenju Glin za proizvodnjo končnih izdelkov. Sistemsko pohištvo Adam najprej za tuje kupce Letos so začeli v Gorenju Glin, Lesni industriji Nazarje, tudi s proizvodnjo pohištva za opremo stanovanjskih in javnih prostorov. Prvih 65.000 elementov, ki jih bodo naredili letos, bodo v glavnem namenili za prodajo v Zvezno republiko Nemčijo. Za prihodnje leto načrtujejo proizvodnjo okrog 130.000 elementov sistemskega pohištva Adam, pri čemer jih želijo izvoziti okrog 90.000. Sistemsko pohištvo Adam, izdelano v nazar-skem Gorenju Glin, bo torej v prihodnjem letu v večji meri na voljo tudi domačim kupcem. Zimska služba Enako kot lani Bistvenih sprememb pri organizaciji Vekosove zimske službe v primerjavi z lanskim letom letos ne bo. Še vedno jim primanjkuje posebno vozilo za pluženje snega za velenjsko »posebnost«, saj so nekatere ulice široke le dva in pol metra. Z običajnimi kamioni takšnih ulic seveda ne morejo plužiti. Vso drugo potrebno mehanizacijo, sol in pesek imajo pripravljeno, zato ne bi smelo priti do večjih težav in zastojev, pa tudi z dežurstvom so že pričeli. Sicer pa je Julijan Slemenšek o pripravah Vekosove zimske službe povedal naslednje: »Obseg posipanja in pluženja cest in ulic je skoraj nespremenjen. Nove so le ceste na Gorici, Griču in v Šaleku III. Za te pravzaprav še ne vemo, kako bo na njih z zimskimi opravili, saj izvajalci gradbenih del na teh odsekih neprestano razkopavajo, zapirajo ceste in preusmerjajo promet, kar nam bo zanesljivo povzročalo težave. Za ovire pri pluženju menim, da bodo enake kot prejšnja leta, kar velja predvsem za nepravilno parkirana vozila. Če se bodo tudi letos pojavljali trmasti občani, kakršen je bil lani lastnik katrce na Gubčevi cesti, enostavno ne bomo plužili. Seveda bomo ob takšnih primerih na pomoč pri- klicali tudi delavce milice, po potrebi pa tudi »pajka«. Največje ovire so za nas brez dvoma še vedno urbanistično neurejeno mesto, ozke ulice in slepe ceste, na katerih ni mogoče obračati s plugom in podobno. Težave so tudi s tem, ko nimamo kam odrivati snega in nam tako ostane le odvoz, kar pa seveda delo močno podraži. In še to. Da občani ob morebitnih težavah v zvezi z zimsko službo ne bi venomer klicali le radia Velenje, naj povem, da se lahko ob vsakem času z vprašanji obrnejo kar na nas po telefonu 854-321.« B. Mugerle V Titovvem Velenju je veliko blokov z ravnimi strehami, ki pa so pokazale vrsto pomanjkljivosti. Zato jith popravljajo. Hkrati s tem pa bodo nekateri prišli tudi do novih stanovanj. občini Velenje — o tem pišemo posebej — delegati so se še posebno zavezali za to, da bi bilo potrebno ponovno proučiti možnosti o uvedbi tehničnih pregledov za osebna vozila v Titovem Velenju. Izjemne pokojnine Iz poročila sekretariata za kadrovska vprašanja pri republiškem izvršnem svetu — to je bil torej pravi naslov za delegatsko vprašanje o prejemnikih izjemnih pokojnin — je razvidno, da v naši občini prejema izjemne pokojnine šest občanov. Kot gotovo veste je bilo to vprašanje postavljeno na zasedanju družbenopolitičnega zbora, postavila pa ga je delegacija Zveze združenj borcev NOV Velenje. Prav je, da ga je postavila, tako vsaj lahko ob tem povemo še nekaj. De te izjemne pokojnine niso tako izjemne, kot smo si pod »izjemnostno« verjetno vsi predstavljali. Vsote — izjemne — so recimo takele: 75 tisoč dinarjev, 94 tisoč dinarjev, 102 tisoč, ena pa je res 204 tisoč dinarjev. Glede na to, da nihče od delegatov družbenopolitičnega zbora ob teh podatkih ni imel dodatnih vprašanj ali pripomb, si jih prejemniki verjetno zaslužijo. (mkp) Pod prho Zakaj takšna brezbrižnost? Otroci so naše največje bogastvo. Radi se s tem pohvalimo, radi poudarjamo, kako skrbimo zanje, kako so-nam dragi. Pa vendar pogosto odpovemo pri tistem najosnovnejšem kar bi jim morali nuditi, pri skrbi za zdravje. Brezbrižnost je prav gotovo pravi izraz, s katerim lahko ožigosamo na primer vse tiste starše (podobnih primerov pa je še veliko) otrok drugih razredov osnovne šole Antona Aškerca, ki se pred nedavnim niso udeležili predavanja o preventivnem zdravstvenem varstvu. Čeprav so bili nanj in na roditeljski sestanek vabljeni s posebnim vabilom, na katerem so potrdili ali zanikali svojo udeležbo (večina jih je napisala, da pride), je bila akcija povsem neuspešna. Od več kot sto vabljenih se je namreč odzvalo le 14. Kot običajno pa so bili med njimi pretežno takšni, ki tudi zares namenjajo skrbi za otroke veliko pozornosti. Povejmo ob tem, da namenja zobozdravstvena služba velenjskega zdravstva v zadnjem času veliko pozornosti preventivnemu delu, še posebej seveda z mladimi. Prišli so namreč do spoznanja, da je bolezni zobovja pametneje preprečevati kot pa zdraviti, to seveda pomeni ohraniti zdrave zobe. Na preventivnem področju dosegajo uspehe, še posebej pri neposrednem delu z otroki. Na najbolj neposreden in primeren način jih poučujejo, kako ohraniti zobe zdrave. Otroci jim radi prisluhnejo in njihova navodila tudi upoštevajo. Vendar pa celotnega preventivnega dela ni mogoče uresničiti brez sodelovanja staršev. Tu pa že vsa leta naleti zobozdravstvena služba na več ali manj gluha ušesa staršev, ki jim je očitno vseeno, če bodo imeli njihovi otroci slabe zobe, če se bodo podobno kot oni drenjali v prenatrpanih čakalnicah in trepetali pred zobozdravnikom. Nočejo in nočejo doumeti, da je mogoče ohraniti zobe tudi zdrave. Preventivno delo na tem področju ostaja torej pretežno na ramenih zobozdravnikov (v akcije se poleg njih vključujejo še pedagoški delavci) in upamo lahko le, da jim brezbrižnost staršev ne bo »pobrala« volje za aktivnosti na tem področju. MIRA ZAKOŠEK Komite za družbene dejavnosti Prispevne stopnje Prispevne stopnje samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v prihodnjem letu ne bodo višje od poprečnih prispevnih stopenj v letošnjem letu. Doživele pa bodo, tako kot v preteklih obdobjih, spremembe v notranji delitvi. Takšna usmeritev je v skladu z osnutkoma resolucije SR Slovenije in občine Velenje za leto 1987. Na četrtkovi seji so se zanjo zavzeli tudi člani občinskega komiteja za družbene dejavnosti. Poprečna globalna prispevna stopnja je v tem letu znašala 23,28. Prav takšna bo veljala tudi za prve tri mesece leta 1987. Da bomo lahko v občini zadovoljevali potrebam na področju družbenih dejavnosti, pa bo potrebno umno zaposlovanje in seveda precej boljše uresničevanje zastavljenih nalog predvsem v gospodarstvu. Zaradi manjšega priliva sredstev od načrtovanih (po načrtih bi morali dobiti sisi 92 odstotkov, do sedaj pa so za svojo dejavnost ti prejeli Matični urad le v Titovem Velenju? Na območju velenjske občine delujeta dva krajevna urada (Šmartno ob Paki in Šoštanj) ter trije matični uradi (Titovo Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki). Z ustanovitvijo krajevnih skupnosti so krajevni uradi svojo vlogo izgubili, saj je prešla večina njihovih pristojnosti na samoupravne organe krajevnih skupnosti, razen dela matične službe. Občina Velenje je sorazmerno majhna, takšna organiziranost matičnih služb pa mnogo predraga. Matični uradi vodijo po naseljih matične knjige, ki pa so glede na to, da se rojevajo otroci v bolnišnicah vse bolj prazne. Tako so imeli na primer v Šmartnem ob Paki 93 primerov vpisov smrti, rojstev pa ni bilo. V Šoštanju sta v matičnem uradu zaposleni dve delavki, v tem letu pa sta trikrat zabeležili rojstvo ter 214 primerov smrti, od tega 192 iz bolnišnice Topolšica. Izdali pa so seveda še različne izpiske, od tega večji del po pošti ali telefonu. Občinski oddelek za notranje zadeve že nekaj časa ugotavlja neracionalno organiziranost matičnih služb, še posebej, ker v matičnih uradih v Šmartnem ob Paki in v Šoštanju občani pogosto zadev ne morejo urediti v celoti. Prav zaradi tega predlagajo, da matična urada v Šmartnem ob Paki in Šoštanju z novim letom, ko bo tudi začel veljati nov zakon o enotni matični knjigi, ukinejo. Seveda pa bodo pripravili v tem času še razgovore s predstavniki vseh prizadetih naselij in se skušali dogovoriti za kar najracionalnejšo organiziranost. Povejmo, da teče podobna akcija povsod v Sloveniji, kar 70 odstotkov občin je krajevne matične urade že ukinilo, drugje pa se o tem, podobno kot mi, dogovarjajo, (mz) Turizem v mozirski občini Primerne oblike propagande V četrtek in petek je Gornjo Savinjsko dolino obiskalo 25 zaposlenih v poslovalnicah zagrebške turistične agencije Atlas, s katero mozirska poslovalnica Kompasa že dalj časa uspešno deluje. Zagrebški turistični delavci so z obiskom mozirske občine pričeli svoje študijsko potovanje po Sloveniji. Namen obiska je seveda bil, da se turistični delavci podrobno seznanijo s ponudbo in zmogljivostmi, ki jih bodo kasneje v svojih poslovalnicah lažje prodajali. Gostje iz zagrebške agencije so si ogledali celotno Gornjo Savinjsko dolino, se seznanili z njeno ponudbo in lepotami, povsod so se pogovarjali z nosilci turistične ponudbe, ki so bili dobri gostitelji, svoj obisk pa so sklenili na Golteh. Ob tem je pomembno še nekaj. Gostitelji, se pravi najpomembnejši nosilci turizma v dolini, so tokrat združili svoja prizadevanja, če omenimo samo stroške obiska, kar je lep in obetaven primer za naprej. le 87,6 odstotkov sredstev), pa so naslovili delovnim organizacijam velenjske občine prošnjo, da ob izplačilu osebnih dohodkov, ki bodo izplačani do konca tega leta, nakažejo do tega roka tudi vse prispevke iz dohodka in bruto osebnih dohodkov. Pri obravnavi zadev s področja družbenih dejavnosti, ki naj bi jih imeli na dnevnem redu vsi trije zbori občinske skupščine prihodnje leto, so člani komiteja odločno menili, da bi morali tudi tu izdelati program racionalizacije. Teme se namreč podvajajo, delegati pa jih niso vfcč pripravljeni poslušati na večih ravneh. Skupnost socialnega varstva 2. seja skupščine Na jutrišnji seji bodo delegati skupščine občinske skupnosti socialnega varstva Velenje obravnavali samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih ter svobodni menjavi dela med skupščinami sisov in delovno skupnostjo Skupne službe sis družbenih dejavnosti občine Velenje, poročilo o opravljenem delu in realizaciji finančnega načrta te skupnosti za obdobje 1. januar — 30. september 1986, osnutek delovnega načrta skupnosti v prihodnjem letu, na dnevnem redu pa imajo še obravnavo gradiva za republiško skupščino socialnega varstva Slovenije ter nekatera kadrovska vprašanja. Novoletni sejem v Pulju Gospodarsko in turistično sodelovanje Leto dni je tega, kar je Kompas na novoletnem turističnem sejmu v Pulju predstavil turistično ponudbo Gorenje Savinjske doline. Ob tej zanimivi predstavitvi so predstavniki obeh področij navezali tudi stike za tesnejše sodelovanje gospodarstva Šaleške in Gorenje Savinjske doline z gospodarstvom širšega območja Pulja. Na podlagi obilice možnosti so se stiki doslej precej okrepili in za letošnji se-< jem v Pulju Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica pripravlja razstavni prostor na 80. kvadratnih metrih površine. Na njih bodo predstavili gospodarstvo velenjske in mozirske občine in turistično ponudbo obeh področij. 4. stran * nSS C8S v središču pozornosti titovo velenje -k 11. decembra 1986 Odmeven posvet Ni res, da je sindikalnim aktivistom potrebno samo takšno izobraževanje, ki jih usposablja za donkihotsko mečevanje z birokracijo in vsemi mogočimi in nemogočimi »izmi«. To je dokazal posvet, ki ga je v petek, 21. novembra 1986 pripravil Občinski svet ZSS Velenje v Topolšici. Osrednja oseba je bil član Predsedstva SR Slovenije, tov. Janez Stanovnik, ki je v svojem znanem slogu očaral približno 150 prisotnih. Njegova vedno sveža misel je več kot dve uri držala v napetosti tovariše in tovariši-ce, ki v tem strašnem stabilizacijskem tempu nimamo časa in volje razmišljati o usodnih stvareh, ki se dogajajo na obeh straneh naših meja — pa našo usodo bistveno določajo! Da je večino poslušalcev tov. Stanovnik prebudil iz otopelosti, so dokazala tudi vprašanja, ki so po predavanju deževala na njegov naslov. Samo zato, da ploden pogovor ne bi padel v pozabo, bom po spominu na kratko obnovil nekaj vprašanj poslušalcev in odgovorov tov. Stanovnika. VPRAŠANJE: Kakšen je danes položaj SRS v Jugoslaviji? ODGOVOR: V Sloveniji smo relativno manj obnavljali opremo kot drugod. Vrednost kapitalne opremljenosti industrije na delavca v Sloveniji je manjša kot vrednost kapitalne opreme gospodinjstev! Ob tem je Slovenija približno za 30 % bolj produktivna in akumulativna od jugoslovanskega povprečja, realni osebni dohodki pa so približno 10% nad jugoslovanskim povprečjem. Naprej: izgube v Jugoslaviji predstavljajo približno 7 % celotnega družbenega proizvoda, izgube v SRS pa 3,5 %, vendar se v zadnjem času nevarno povečujejo. Postavlja se seveda čudno vprašanje. Kako lahko SRS z 80% odpisano opremo dosega takšno nad-poprečno produktivnost? Odgovor je : reakcija na tržne razmere je v SRS mnogo večja kot v drugih predelih Jugoslavije, kar je seveda tudi posledica industrijske tradicije. Tako npr. tudi kmetijski sektor pri nas odgovarja na tržne mehanizme. Slovenija ima podedovane industrijske delovne navade, ki povečujejo poslovnost, učinkovitost ... toda to ni vodnjak brez dna. Prišli smo do točke, kjer s takim tehnološkim zaostankom ne moremo več na-prej! VPRAŠANJE: Kdo je odgovoren za nerealni tečaj dinarja? ODGOVOR: Po ustavi in zakonih je to zvezni sekretar za finance. Toda vprašanje je, kako se ta tečaj določa. Slišite lahko npr. uradne izjave, da tečaj je realen. Tudi osnutek resolucije 1987 govori, da bomo nadaljevali politiko realnega tečaja. Toda najprej je treba odgovoriti na vprašanje, kaj to realni tečaj sploh je. Preprosto povedano, je realni tečaj v dinarjih izražen povprečni Strošek za proizvodnjo blaga, za katerega dobimo npr. eno DM. Problem je bil nekako rešljiv, ko so podjetja deloma sama razpolagala z devizami. Te so prodajala na črno in tako povečevala dohodek. To zdaj ni več mogoče po novem deviznem zakonu. Nerealni tečaj je seveda inflatoren, saj zaradi kompenzacij izvoznih izgub podjetja povečujejo cene blaga za domačo prodajo, oziroma se sredstva za izvozne spodbude finansirajo inf-latorno iz emisije. VPRAŠANJE: Kakšne koristi imajo izvozniki in uvozniki od realnega oziroma nerealnega tečaja dinarja? ODGOVOR: Na kratek rok škoduje nerealni tečaj predvsem izvoznikom, na daljši pa obema. S tem so se-. veda povezane tečajne razlike. Politika nerealnega tečaja je nekaj najbolj krivičnega, saj socializira izgube, jemlje sposobnim in daje nesposobnim. Izhod? Eden možnih izhodov je, da bi tudi določenim uvoznikom dajali subvencije. To bi bilo ob real- nem tečaju manj krivično in gospodarsko manj škodljivo. VPRAŠANJE: Odgovornost! Ali ste kje razpravljali o odgovornosti in konkretnih imenih? ODGOVOR: To je osrednje vprašanje našega sistema! Na konceptu družbene lastnine nismo zgradili načela individualne odgovornosti, ampak le kolektivne. Toda individualna odgovornost terja tudi individualne zadolžitve, biti mora moralna in materialna. Vključuje pa tudi pravico do ostavke: v trenutku, ko vidim, da določenih nalog ne bom mogel izvršiti, moram imeti možnost oditi s položaja. VPRAŠANJE: Delitev OD: ali bo nov način delitve OD realno vpeljati v prakso? ODGOVOR: Vrsta postavk je še neraziskanih! Tako je naprimer rentabilnost kapitala v Jugoslaviji različna, to vemo. Toda ne vemo, kakšna je rentabilnost glede na to, ali je bila določena naložba dobra ali slaba. Če bi se pogovarjali o tem, da bi nagrajevali minulo delo glede na vloženi družbeni kapital, bi to bilo zgrešeno. Sem proti temu, da bi se drugi del dohodka vezal na akumula-tivnost. To je namreč povezano s smotrnostjo investicijskih odločitev, toda po navadi teh niso sprejemali neposredni proizvajalci, ampak politične strukture. Kritičen sem do tega, da moramo iti v SDK, da nam dovolijo deliti dohodek. Nosilec suverenosti mora biti delovni kolektiv, ki naj samoupravno odloči, komu koliko pripada. To je povezano s tistim drugim delom OD! VPRAŠANJE: Socializacija izgub! Kako je s pokrivanjem izgub Feni-ja? ODGOVOR: Problem finančne solventnosti Makedonije, Črne gore in Kosova bomo nekako morali rešiti. Kar bom povedal je moje osebno mnenje: Postopati bomo morali na enak način, kot to zvezna resolucija predlaga za sanacijo OZD. Predvideva namreč, da imajo določene obveze in pravice pri sanaciji tudi upniki, saj morajo prevzeti nase tudi uvedbo ukrepov za rešitev. Mislim, da bi na enak način morali reševati tudi problem nesolventnosti v federalnih enotah. To pa seveda pomeni, da bi republike — upnice imele pravico in dolžnost reči kako in kaj. Položaj omenjenih republik in pokrajine kaže na to, da upravljanje ni bilo dobro. Potrebujejo torej tudi pomoč, kako se z (poklonjenim) dinarjem upravlja. To pa seveda predstavlja popolno reorganizacijo sistema pomoči v državi. Ko so npr. začeli graditi FENI, so Slovenijo povabili k sodelovanju. Na pot je odšla cela misija Gospodarske zbornice Slovenije, ki je zahtevala natančne podatke o geoloških raziskavah o količini feroniklja. Zahteva je bila odbita, zato SRS pri projektu ni sodelovala. Vidite, nasvet je bil odbit, odgovornost pa naj bi se sedaj socializirala. S tem je povezano tudi vprašanje enotnosti, enotnih stopenj obdavčevanja. Enotne stopnje preprosto niso mogoče v pogojih različne razvitosti republik in pokrajin. V eni republiki je naprimer glavni problem ustvarjanje materialne osnove (stroji), v drugi pa vlaganje v znanost; problem obdavčevanja je torej potrebno gledati v sklopu celotne strukture stroškov, zato tega v Jugoslaviji ni mogoče unilateralno reševati. Moje osnovno načelo je, da je potrebno problem nerazvitosti reševati ekonomsko in ne socialno. VPRAŠANJE: Do katere stopnje so posledice eksploa-tacije premoga v Šaleški dolini problem naše občine in kdaj bi to moral postati problem celotne Slovenije? t ODGOVOR: Z odgovorom verjetno ne boste preveč zadovoljni: v dolgih letih mednarodnega delovanja sem spoznal, da je najbolj nujno, da sam onesnaževalec nosi tudi stroške odpravljanja ekoloških posledic. To vas je gotovo šokiralo. Toda mislim, da mora biti cena za varovanje okolja všteta v ceno produkta. Dokler bo torej cena električne energije tako globoko nerealna, družba od REK ne more zahtevati da naj sam skrbi za okolje. Termoelektrarna onesnažuje celotno Slovenijo in dokler v ceno električne energije ne bo vključen tudi strošek varovanja okolja, bo to problem celotne Slovenije in ne le velenjske občine. VPRAŠANJE: Kakšno je stališče Predsedstva SRS do položaja v elektrogospodarstvu? ODGOVOR: To lahko preberete v enem zadnjih Poročevalcev skupščine SRS. Moj osebni komentar pa je takle: odnos do električne energije v SRS je nepravilen, saj prevladuje prepričanje, da je elektrika skupna dobrina, kot npr. zrak. V praksi to izgleda takole: Izvršnemu svetu se sporoči potreba po električni energiji, ta nalogo prenese na Elektrogospodarstvo, to pa naj postavlja nove elektrarne na Muri, nove nu-klearke ... Tako ne gre! Vedeti je namreč treba tudi to, da pri nas porabimo 3 x več električne energije na enoto proizvoda, kot v razvitih industrijskih deželah. Zakaj? Ker je elektrika podcenjena! Mi se ne zavedamo, kako redka dobrina je električna energija — predvsem v SRS je silno draga. Poizkus beža-nja k nuklearkam je popolnoma nerealen, saj bo po Černobilu nuklearna energija neprimerno dražja, kot je bila doslej. Že danes je električna energija, pridobljena v npr. termoelektrarnah cenejša od tiste iz nukleark, v prihodnje pa bo še bolj!- Izhod je samo eden: sprijazniti se z nujo, da postanejo cene energije in še posebej električne energije realne. Pa še nekaj: energetika ni enostavno ena med panogami, ampak je osnova, je energetska osnova ostali industriji in gospodarstvu. Najprej pa moramo seveda načeti z varčevanjem pri potrošnji energije. * VPRAŠANJE: Kako je mogoče, da v REK Velenje plan dosegamo, obenem pa smo nelikvidni? ODGOVOR: Jasno, cena energije ni realna. Problema dolgoročno ne moremo reše- vati s subvencioniranjem ne-1 likvidnosti, ampak z realno ceno premoga. VPRAŠANJE: Obresti? Zakaj se ne povečajo obresti na dinarske vloge? ODGOVOR: Dve tretjini varčevanja je pri nas v devizah, sedaj pa še preostala tretjina dinarskih varčevalcev beži k devizam. Zakaj nič ne storimo? Sam predsednik ZIS, tovariš Mikulič je rekel, da je bila politika po letošnjem juliju napačna (planirana inflacija, planirane obresti, nerealni tečaj itd.). Ugotoviti moramo, da do danes realne obrestne mere še niso bile uveljavljene. Morda se bo to zgodilo 1. januarja 1987. Dodati pa je potrebno še nekaj: po moje morajo biti realne obresti, kot povsod v svetu, obdavčene. Obresti so namreč »nedelovni« prihodek, ne glede na to, ali je glavnica v devizah ali v dinarjih. Seveda pa obdavčitev predpostavlja realne obresti, v našem primeru realne obresti na dinarske vloge. VPRAŠANJE: Kakšna bo inflacija v letu 1987? ODGOVOR: Kakorkoli bi rekel, bi bilo čisto ugibanje, dokler ne vemo, kakšna bo gospodarska politika v 1987. VPRAŠANJE: Na poti k realnemu tečaju dinarja bodo seveda strašni odpori...? ODGOVOR: Izkušnje z realnim tečajem imamo! Spomnite se na leto 1984 in prvo polovico leta 1985. Takrat smo doživeli znatno rast izvoza. Seveda pa mora ob realnem tečaju funkcionirati tudi planiranje, kar velja tudi za devizni tečaj. Določenim vejam gospodarstva je potrebno dati spodbude, toda nikakor le posameznim podjetjem. VPRAŠANJE: Kako gledate na ukinitev denarja v Libiji? ODGOVOR: Polkovnik Gadafi ne bo dobil Nobelove nagrade za ekonomijo, bojim pa se, da je tudi naši ustvarjalci koncepta programirane inflacije ne bodo! VPRAŠANJE: Kako daleč smo s tiskanjem bankovcev z večjo nominalno vrednostjo? ODGOVOR: Vse dežele, ki jim je uspelo znižati inflacijo, imajo skupno le eno: nobenega povečevanja denarja in povečevanja državnega proračuna. Vedeti pa moramo, da emisije ne povečujejo v tiskarni denarja na Topčideru, ampak drugje! Narodna banka Jugoslavije je npr. dežela tisočerih čudes, saj samostojno selektivno deli določena sredstva, ki nimajo podlage v povečani proizvodnji. V tej zvezi še tole: spoštovanje zakonov je najbolj osnovno načelo, ki ga moramo spoštovati. Za pravno državo je pomembno, da zakon velja tudi za zakonodajalca in seveda tudi za Narodno banko SFRJ. VPRAŠANJE: Kakšna je po vaše vloga sindikata v teh težkih časih? ODGOVOR: Sodim, daje vloga sindikata predvsem v vodenju samoupravnih procesov v OZD, torej predvsem ekonomska in manj politična. VaneGOŠNIK Gospodarjenje v občini Mozirje Varljiva polna zaposlenost V mozirski občini si močno prizadevajo, da bi do bližnjega konca leta uresničili zastavljene cilje, saj za njimi na nekaterih področjih zaostajajo. Tako vsaj kažejo podatki za prvih devet mesecev. Sicer so za letošnje leto značilna velika prizadevanja delovnih organizacij na področjih prestrukturiranja proizvodnje, za doseganje boljših rezultatov, za usklajeno delitev, za večjo količinsko proizvodnjo in podobno. V občini ocenjujejo, da so usklajena prizadevanja delovnih organizacij, izvršnega sveta, družbe-no-političnih organizacij in drugih rodila ugodne rezultate v devetmesečnem obdobju. Kljub temu seveda ne zanemarjajo pomanjkljivosti. Ob devetih mesecih so zaostajali za predvideno rastjo količinske proizvodnje, predvsem na račun manjše proizvodnje v gozdnem gospodarstvu, ta pa je predvsem posledica nedoseganja načrtov v zasebni proizvodnji, ker lastniki gozdov ne kažejo zanimanja za doseganje letnih etatov. Ta problem bodo seveda morali razrešiti, saj neizpolnjevanje načrtov na tem področju neposredno vpliva na slabše rezultate v lesni industriji. Neuspešni so tudi v Vegra-dovi temeljni organizaciji Gradbenik na Ljubnem. Količina njihovih del je odvisna predvsem od naložb v mozirski občini, v temeljni in delovni organizaciji pa so premalo storili, da bi se lju-benska temeljna organizacija vključila na trg izven občine. Premalo je bilo narejenega na razvojnem področju, predvsem glede dopolnilne dejavnosti, to pa je program ostrešij. Če primerjamo dosežene kazalce s prejšnjimi obdobji, so ti ob devetih mesecih precej bolj ugodni. Ob rasti dohodka je razveseljivo, da višjo rast od občinskega povprečja dosegajo največje delovne organizacije, zaskrbljujoče pa je, da za povprečjem zaostajajo vedno iste delovne organizacije, predvsem Gradbenik in Gozdno gospodarstvo. V delitvi dohodka delovne organizacije povečujejo sredstva za skupno porabo in za obveznosti do delovnih skupnosti skupnih služb. Razmerje v delitvi čistega dohodka se je povečalo v korist akumulacije, zmanjšal pa se je njen delež v dohodku in s tem akumulativna sposobnost. Zaloge so se glede na enako lansko obdobje vrednostno povečale za 19 odstotkov, to pomeni, da velikega količinskega porasta ni in položaj glede na rast cen ni zaskrbljujoč. Nezaposlenih je v mozirski občini 30, pa še ti niso uporabni za iskana delovna mesta. Polna zaposlenost je sicer spodbudna, vendar se na drugi strani že pojavlja kot zavora za doseganje količinske proizvodnje. To velja predvsem za El-kroj, kjer iščejo 70 do 80 delavcev. Najmanj ugodni so dosežki na izvoznem področju, kjer precej zaostajajo za lanskim izvozom, še bolj pa za letošnjimi načrti. Vzrok za to je verjetno zaostanek pri uvajanju novih programov za izvoz, za predvideni- mi izvoznimi načrti pa zaostaja tudi Elkroj. Delno zaradi pomanjkanja delavcev v matičnih tovarnah, delno pa zaradi manjše proizvodnje kooperantov po vsej Jugoslaviji. Ob vsem tem velja nekaj pozitivnih ugotovitev. V zadnjih treh mesecih se bistveno povečuje rast industrijske proizvodnje. Če ne bo prezgodnjih snežnih padavin, to seveda velja za gozdno gospodarstvo, bodo rast industrijske proizvodnje v celoti dosegli. V rasti prihodka, celotnega prihodka in dohodka so sledili rasti inflacije, čeprav so se cene izdelkov njihovih delovnih organizacij povečevale počasneje, kot se je večala rast celotnega prihodka, kar kaže na večjo storilnost. Povečala so se sredstva za akumulacijo, zaloge se količinsko niso povečale, problem pa je zaposlovanje, saj ob sicer spodbudni polni zaposlenosti, vsako novo in potrebno zaposlovanje terja uvoz delovne sile. Seveda so tu še slabosti. Z izvozom ne morejo biti zadovoljni, čeprav delovne organizacije predvidevajo, da bodo zaostanek do konca leta nadoknadile. Obresti za obratna sredstva se hitro večajo, terjatve do kupcev so za 73 odstotkov večje od obveznosti do dobaviteljev, rast brutto osebnih dohodkov še ni usklajena z rastjo dohodka, čeprav je odstopanje minimalno, pa še to gre na račun temeljnih organizacij s sedežem izven občine. Prav tako še vedno rastejo obremenitve gospodarstva, s tem pa se slabšajo kakovostni kazalci gospodarjenja. Zaradi tega bodo v resolucijo za prihodnje leto odločno zapisali, da se obremenitev gospodarstva ne sme povečati. Zato so okrepljena prizadeva- ! nja za prestrukturiranje proizvodnje še toliko bolj utemeljena. To velja za program pohištva v nazarski lesni industriji, namenjenega tujemu in domačemu tržišču, Elkroj krepi izvozne usmeritve, pri prestrukturiranju proizvodnje so letos dosegli odlične uspehe v ljubenskem Kovinar-stvu, izvozni in drugi rezultati pa bodo predvsem vidni prihodnje leto. Gozdno gospodarstvo racionalizira proizvodnjo in s tem ob manjšem številu delavcev dosega enako proizvodnjo, Grad-benikova ostrešja pa bo treba vključiti v celovit končni izdelek, seveda s pomočjo gornjegrajske Smreke in Vegrada. Ob vseh naporih je seveda jasno, da takšna prizadevanja ne rodijo sadov preko noči, dosedanji uspehi pa le obetajo in pospešiti jih bo treba. Predvsem pa ob ocenjevanju gospodarskih dosežkov v mozirski občini posebej poudarjajo, da bo treba več storiti na področju odnosa do dela, pri ustvarjanju dohodka in delitvi, uskladiti delitev osebnih dohodkov z doseženimi rezultati in doseči ostale cilje. a......... «IM» ll||| '1 i jt ., , m ** 'i / 11. decembra 1986 * titovo velenje MLADI DOPISNIKI * stran 5 Pevci MPZ »Svoboda« Šoštanj gostovali na Madžarskem Srečanje pionirjev Po aktivnih pripravah na gostovanje v sosednji Madžarski smo pevci Mešanega pevskega zbora »Svoboda« Šoštanj v petek, 21. novembra 1986 že ob 4. zjutraj pričeli vstopati v udoben Izletnikov avtobus. Naš zbor sestavljajo pevci iz več krajev Šaleške doline, zato so vstopali v Florjanu, Šoštanju, Lokovici, v Pesju in Titovem Velenju. Tako smo vsem pevcem olajšali odhod na težko pričakovano gostovanje. V goste nas je povabil Mešani pevski zbor »VÀROSI VEGY-ES KAR HÓDMEZ0VÀSÀR-HELYI«, ki letos praznuje 10-le-tnico delovanja. V Celju se nam je pridružila tovarišica TER1 KOKALJ, ki je z zborom gostiteljev navezala prve stike. Tov. Teri je prejela Madžarsko odlikovanje za navezovanje stikov med madžarskimi in našimi zbori, folklornimi skupinami, športniki ipd. Vso pot nam je predstavljala pokrajinske in zgodovinske znamenitosti krajev, skozi katere nas je vodila pot. Za nami so ostajale strjene in urejene kmetijske površine, ki jasno kažejo, da so kmetje združeni v zadruge. Potovali smo ob severni obali Blatnega jezera, ki je v tem letnem času dokaj mrtvo. Seznanili smo se z madžarsko kuhinjo, ki je zelo okusna, predvsem pa za nas cenejša od naše. Ob prihodu v Budimpešto smo ugotovili, da nas megla le ne more prikrajšati za vse lepote, ki jih mesto ponuja. Povzpeli smo se do Citadele, od koder je čudovit razgled na mesto, med krožno vožnjo smo občudovali mostove na Donavi, Trg herojev, Štefanovo cerkev in Parlament. Veliko doživetje za nas in druge turiste, je bil ogled notranjščine Matjaževe cerkve, kjer smo njeno aku-stičnost preizkusili s Sweelincho-vim: ADORAMUS. Ogled mesta je bil le bežen, vendar dovolj, da se je marsikomu porodila želja, da ga obišče še kot turist. Pot nas je vodila proti kraju gostovanja, kljub mraku pa smo se za kratek čas ustavili v SZE-GEDLI — festivalskem mestu, kjer se v letnem času odvijajo najrazličnejše gledališke in glasbene prireditve. Po približno 700 prevoženih kilometrih smo prišli v HOD-MEZOVASARHELY, kjer so nas gostoljubno sprejeli direktor Kulturnega centra SZOBOSLÀI ZSÖLT, ter skupina pevcev, ki so bili ves čas našega gostovanja z nami. Po nastanitvi in večerji smo se odpravili na nočni ogled mesta, ki pa zaradi utrujenosti od poti in varovanja moči za naslednje dni ni bil dolg. V soboto dopoldne smo imeli prosto za ogled mesta in nakupe, že ob 14. uri smo pričeli z intenzivno vajo na odru kulturnega centra, slavnostni koncert pa se je pričel ob 18. uri. Pred koncertom nas je obiskal GJÖRY MI-HALKA, svetovno znan strokovnjak na področju zborovskega petja. Njegov nasmeh in prisrčen pozdrav je v nas porodil trden sklep, zapeti pripravljen program tako, kot ga najbolje znamo. Po nastopu kmečkega zbora in citrašev iz Hodmezovasarhelya, ki ga sestavljajo krajani vseh starosti, smo se predstavili zahtevnemu občinstvu z desetimi pesmimi domačih in tujih avtorjev, za nami sta nastopila še Mešani pevski zbor iz Budimpešte, ki ga vadita G. HORVÀTH JÓZSEF in BORSZÉLA in LÄNYI LA-JOS. V odmoru je nas pevce in zbo-rovodkinjo ANKO VERDNIK prijetno presenetila dobra ocena dr. MIHALKE. Vse štiri zbore je v mogočni mestni hiši sprejela županja (mesto gostitelj je županija), ki je na tej slovesnosti pevcem jubilantom podelila priznanja, predstavnika našega zbora sta ob tej priliki izročila darili zboru in županji, zbor pa je mogočno zapel dve madžarski pesmi. V nedeljo so naši gostitelji v čast jugoslovanskega zbora pripravili sprejem na občinski skupščini, podpredsednik nam je orisal mesto in življenje ljudi v njem, ter nam pokazal skupščinske prostore z mogočno sejno in Mladi novinarji na OŠ Gustava Šiliha Več zanimanja dejavnost Zajeten kup spisov v našem uredništvu z najrazličnejšo vsebino nas je spodbudilo, da smo obiskali mlade novinarje na osnovni šoli Gustava Šiliha v Titovem Velenju. Na šoli pravzaprav ne deluje novinarski krožek v pravem pomenu besede, ampak so se učenci predvsem šestega, sedmega in osmega razreda odločili za literarno-dopisniško interesno dejavnost. Približno 13 učencev vsako drugo sredo popoldne ustvarja po mili volji. »Pišejo, opisujejo tisto, kar čutijo, kar imajo v sebi. V svojih sestavkih se največkrat lotevajo svojega življenja doma in v šoli, predstavljajo druge interesne dejavnosti,... pridno pa pišejo tudi za razne natečaje in jugoslovanske pionirske igre,« je pripovedovala mentorica literarno-dopisniškega za to krožka na osnovni šoli Gustava Šiliha Magda Kra-šovec. Med drugim nam je povedala tudi to, da je za ta krožek v tem šolskem letu več zanimanja kot v preteklih, precej več pa je v njem pesnikov. Poleg objavljanja svojih prispevkov v našem tedniku, Pionirskem listu ... pridno polnijo učenci tega krožka strani šolskega glasila Vrtiljak. Na šoli imajo urejen tudi literarni kotiček. Pisanje spisov, pesmi, intervjujev, dogodkov ni edina naloga teh krožkarjev. Na skrbi imajo še šolski radio, proslave, poleg tega pripravijo v knjižnici kulturnega centra Ivana Napotnika literarni večer, »njihov« pa je tudi kulturni dan šole. Skratka: »Ustvarjamo, pišemo, predvsem pa pesnimo. Zadnje ure smo v literarno-dopisniškem krožku namenili vso pozornost interesnim dejavnostim na šoli ter jugoslovanskim pionirskim igram. Naslednjič bo na »sporedu« znova prosta tema,« je končala pogovor Magda Krašovec. Smeh ni greh Nezgode nekega popoldneva Bilo je nekoč, ko je še trava rasla in sonce sijalo, bilo je, ko sem še rada spala do 9.00 ure. Tistega dne, točneje po kosilu in natančneje ob 16,07, je ležala cela familija razmetana po foteljih in kavču. Brezdelje in čudovito tišino je prekinil glas: »Spekla bom jabolčni zavitek!« Ta ozna-nitev je lep in miren sobotni dan spremenila v kaos, ki ga je spremljala čistilna akcija kuhinje in njene okolice. Mama in brat sta že nekaj časa delala, ko sem svoj pogled poklonila kuhinji. Na mizi sem videla jajca in spomnila sem se strašne Tomijeve »finte«. Poklicala sem očeta in mu dejala: »Čuj, če ti streš jajce na Tomijev način, kupim pet jajc. Staviva?« »Najprej ti,« je rekel. Prijela sem jajce na dveh najožjih koncih in najprej rahlo, nato pa močneje pritisnila. Počilo je, beljak je poškropil gledalce, mene pa še bolj in sluzast rumenjak se je po-cedil na mizo, na očetove copate. hlače in na tla. Oče je zmajal z glavo, namrščil obrvi, nato pa se spomnil, da je pravzaprav dober oče in se gromko nasmejal. Na eno nogo bos je odskakal iz kuhinje, jaz pa sem prijela krpo in svečano otvorila čistilno akcijo. Mama je med tem pripravila za peko, pa tudi pekač je še namazala z maslom. Pekač je položila na očetov stol. Ko je oče videl, da se je čiščenje končalo, je spet prišel v kuhinjo in nič hudega sluteč sedel na svoj stol. Ko je maslo že prodrlo skozi hlače, in ga je že začutil, je začudeno izbu-ljil oči in nekaj časa negibno strmel. Nato se je počasi, počasi dvignil in pogledal najprej stol, potem nas, ki smo se zvijali od smeha. »S.....!« je že hotel reči, nato pa se je spomnil, da je pravzaprav dober oče in še boljši mož, in se gromko zasmejal. Ostali del popoldneva smo prijetno preživeli ob sladkanju z zavitkom. Vesna Šikman 8. b Stari očak se čudi Nekega dne se je po dolgem spanju prebudil Velenjski grad. Pomel si je oči in pogledal naokoli: »Oh, poglej! Kaj pa se je zgodilo z: mojo vasico? In v daljavi se razprostira neko jezero! Le kdaj je nastalo? Ali sem res tako dolgo spal?« je zabrundal z globokimi glasom. »Boter Šalek, kako je s tabo?« »Oh, slabo, slabo! Ko s i spal, sem pogorel, pa me ni nihče obnovil! Kar poglej, kakšen sem. Še malo, pa bo konec z mamo!« »Si pa res nekam vdelan videti!« »Ja, ja„ takšen sem že dolga leta, pa me; ni nihče prenovil!« »Ti, poivej mi, kaj je z mojo vasico. Tukkaj so samo nekakšne čudne liliw, m so višje kot jaz! Pa tudi travniki in polja so izginili!« »Si pa res dolgo spal, da tega ne veš. Jaz sem s temi stvarmi čisto na tekočem. Tvoje vasice že dolgo ni več, tu je nastalo veliko in moderno mesto. Lahko ti ga raz-kažem, če želiš?« »Ja, ja, prosim, prosim!« »Poglej, tamle je velik kulturni dom, tisto tamle in tole so osnovne šole, tam je občina, tamle pa disco, v daljavi vidiš kino, pa rudnik, pa......!« »Počakaj, počakaj, ne morem slediti. To je zame čisto preveč. Toliko stvari v enem dnevu! Ah, spet sem zaspan. Spi se mi... spi se mi ... spi..... Tina Kuzman 8. a razred Dež »Kaj to prši? Kako to šelesti, ko kapljica s kapljico med listjem govori?« »Kaj tega še ne veš? Saj to je vendar dež!« Tako je veverički razložil boter jež. Kus Klavdija 8. a razred poročno dvorano. Prisrčno smo bili sprejeti v gimnaziji, kjer je profesor zgodovine in ruščine v njihovi knjižnici pripravil vse knjige slovenskih oziroma jugoslovanskih avtorjev in odlomke tujih del, ki opisujejo našo domovino od Valvazorja dalje. Pokazali so nam tudi dela sodobnih umetnikov in umetnikov iz preteklosti, ki so zbrana v Panonski galeriji. Samo mesto in dejavnosti v njej smo videli s pomočjo filma, iz katerega je bilo moč razbrati, da se ukvarjajo predvsem s kmetijstvom in izdelovanjem keramičnih izdelkov. Popoldne smo imeli še en koncert v nekoliko oddaljenem kraju SZEKKUTÀSR. Tako prvi kot drugi večer smo spoznali čudovito občinstvo države, ki živi z glasbo. Navdušile so jih naše pesmi, kar je dokazalo ploskanje in skandiranje brez konca. To je enkraten, čudovit občutek, ki ga ni moč opisati. Nehote so se nam orosile oči in ves trud je bil poplačan. Bili smo ponosni, saj nismo predstavljali le Slovenije, temveč Jugoslavijo, kot je bilo večkrat omenjeno med nastopi. Prekmalu so minili trije prijetni dnevi našega gostovanja na Madžarskem. Kljub vsem naporom v teh dneh, smo se odločili odpotovati domov še isti večer. Lepim cestam po Madžarski in dobremu šoferju se moramo zahvaliti, da smo domov prišli že v zgodnjih urah prebujajočega deževnega ponedeljka. Se dolgo ne bomo pozabili pozornosti naših gostiteljev (pevcev, poslušalcev in vseh krajanov), ki smo je bili deležni na tem gostovanju. Ze naslednje leto od 16. do 21. avgusta bomo imeli priložnost, da jim gostoljubnost vrnemo. Zbor bo po gostovanju v Šoštanju odpotoval še v Padovo in Nizzo. Naša velika naloga je organizirati njihovo bivanje pri nas tako, da se bodo domov vračali z enakimi občutki kot smo se mi. Milena Jan Zofka Majcen Rdeča vrtnica Tam v daljavi v mehki travi, vrtnica rdeča rase, v jutranjem zaspanem soncu, kot, da rase sama zase. Po njenih nežnih cvetnih listih, rosne kapljice polže, tedaj ptički so zapeli in drobni zvončki zazveneli. Trudne očke je odprla, se v rosne kapljice zazrla. Na nežnih listih se je razlil smehljaj vesel in ljubezniv. Harnik Tina 6. d Popeljala bi vas po našem mestu Ko se pripeljete po cesti iz Celja ali Slovenj Gradca, se ne začudite preveč, ko zagledate mesto. Peljali bi se naprej, če nas ne bi pri vhodu privabila tabla z napisom — Titovo Velenje. Rečete si: »To je tisto mesto, ki nosi Titovo ime. Nič kaj ni veliko pa tudi videti mu ni, da bi lahko nosilo to častno ime.« Peljete se naprej in navdušen ženin glas vas ustavi: »Poglej, kakšen grad! Ni lep? Kaj če bi si ga ogledala!« In kot ubogljiv očka in mož se odpravite na lov za tablami, kako priti do gradu. Ko vam to končno uspe, se pred vami prikaže nič kaj lep prizor čiste okolice. Malo ste presenečeni, vendar dober vtis, ki ga napravi na vas bla-gajničarka, vse to popravi. Ogled gradu vas preseneti in zato prosite vodičko, naj vam pove nekaj o zgodovini mesta. Od začetka ne kaj naklada o zgodovini gradu in Staremu Velenju in vaša puber-tetna hči jo kar požira z očmi. Potem preide na vašo najpriljub-nejšo temo NOB. Pove, da je današnji dan, 8. oktober, njihov občinski praznik, saj je bil na ta dan napad na Šoštanj, ki je popolnoma uspel. Šaleški partizani so napadli mesto in ga za nekaj ur zavzeli, vendar so se Nemci potem maščevali in pobili deset talcev. Doda še nekaj o zdajšnjem Titovem Velenju, o zname- nitostih in vam predlaga, da si jih sami ogledate. Kot detektiv jih pričnete iskati, saj vam je nekdo pred nosom vzel knjižico, ki je bila namenjena vam. Prvi spomenik je spomenik talcem, ki so bili ustreljeni zaradi napada na Šoštanj. Potem se po nasvetih vodičke odpravite v center mesta, na Titov trg. Tam ste tako presenečeni, ko zagledate Titov spomenik, da vas hči hitro opet-najsti za nove hlače, kot majhen spominček. Ker ste nepoznava-lec umetnosti, si ogledate še razstavo slik, ki tako navduši ženo, da jo morate izvleči iz knjižnice, ker bi drugače še njej morali kupiti lep, majhen spominček, v obliki slike. Potem si hočete ogledat center srednjih šol, vendar vaša najmlajša temu ostro nasprotuje, ker na dopustu že ne bo gledala nekakšnih šol. Spusti vas do reke Pake, naprej pa sami tudi ne greste, ker vas kot zagrizenemu glasovalcu za čistilne naprave vrže, ko vidite čistočo reke. Z lepim spominom odkorakate v avto in ker je že poldne, se odločite za kosilo. Odpeljete se na Jezero in tu se vam zdi najlepše. Čista polovica jezera in okusna hrana vas tako očara, da čisto pozabite, da še ni petnajsti. Ko se vsedete v avto s polnim želodcem in prazno denarnico, ste tako navdušeni, da se odločite, da si drugič ogledate ostalo. Janja Košica 8. b razred dopisnikov Končuje se sektor, mesec razcveta jeseni. Približal se je datum, ko se navadno srečamo slovenski dopisniki . . . Tiho upanje, da se že tretjič udeležim srečanja, se je uresničilo . . . V petek sva s tovarišico knjižničarko v avtobusu že brzela proti Ljubljani. Vreme se je kisalo, pršil je dež, nad polji in gozdovi je visela megla. Kmalu se je avtobus potopil v vrvež ljubljanskih ulic in se ustavil na postaji. Oborožena z velikimi torbami sva stopila do hotela Turist, kjer je tovarišica odložila prtljago. Po kosilu sva med mogočnimi ljubljanskimi stavbami poiskala Gospodarsko razstavišče in Festivalno dvorano. V stavbi ob njem. V napetem pričakovanju sem se pomešal med množico otrok in se naenkrat znašel pred mizo, kjer so mi v roko potisnili prospekt Ljubljane in dve broški. Razdelili so nas na »občine«, spadal sem v »občino« Vič. Pokazali so mi mojega gostitelja. Nosil je zelen pulover, svetle hlače in nasmeh na obrazu. Pozdravila sva se, sesedel sem se na stol. Pod veselim izrazom na obrazu so se mi misli razvrstile v dolgo vrsto vprašajev: kdo je to, kakšen je po značaju, kaj ga veseli . ..??? Ura se je nagnila proti tretji, odšli smo v kino Bežigrad na ogled priznanega mladinskega filma Poletje v školjki. Po njem so se nam predstavili tudi njegovi najpomembnejši ustvarjalci: Vitan Mal, Tudo Štiglic in glavna junaka David in Kaja. Zasuli smo jih z vprašanji, na katera so nam odgovorili, in s prošnjami za avtograme. Spet smo stopili na prosto. Mračilo se je že in močno deževalo. Mestne ulice so se spremenile v nemirne reke dežnikov in švigajočih avtomobilov. Voda nam je pronicala v čevlje, vpijala jo je obleka, dež je močil prtljago. Z lučmi in bliski osvetljena Ljubljana se mi je zdela nekam neresnična. Iz sanjarjenja me je prebudil mrzel val vode, s katerim nas je žalil avtobus. Mokri kot miši smo čakali na »trolo« številka 3 in se z njo odpeljali proti barju. Tu je stanoval moj gostitelj. Predstavil me je staršem, bratu; povečerjal sem in zaspal kot ubit. Zbudil sem se zgodaj in gostiteljev oče naju je odpeljal pred stavbo Cankarjeve založbe. Tu sem se si . ial z ustvarjalci Pionirja — stricem Pipo, Damjanom Ovscem, in predstavnikom CZ in nekaterimi mladimi dopisniki te revije. Spoznali smo nastanek, razvoj in namen CZ, padce in vzpone avtorjev knjig. Življenje knjig nam je s svojim globokim glasom in dišečo pipico predstavil stric Pipa. O Piornirju smo se pogovarjali z urednikom, ki nas je obdaril z vezanimi letniki Pionirja. Nato smo se z avtobusom odpeljali do tiskarne Mladinske knjige, kjer nas je sprejel tov. Kette. Po stopnicah smo se dvi- r I I I I I I L gnili v labirint hodnikov in sob. Skozi vrata smo stopili v prostor nasičen z ostrim vonjem. Tu smo spoznali nastajanje fotografije v knjigah z modernimi postopki in stroji. Drugje smo videli nastajanje tiska in oblikovanje strani. Spustili smo se v halo, kjer so brneli tiskarski stroji. Pole papirja so tekle čez valje in se potiskane, zgubane in razrezane vračale na dan. Ostrmeli smo nad mogočnostjo strojev in napredka človeške tehnike. Po delčkih smo spoznali tudi nastajanje Pionirja. Polni nenavadnih vtisov smo odtavali iz tiskarne. Dolgo mi je v glavi brnel kup strojev in vonj barv. Pri Pionirskem domu smo , se spet srečali s pionirji — gostitelji, ki so nas odpeljali na kosilo v osnovne šole. Po kosilu je bil predviden ogled Ljubljane. Damjan pa seje odločil, da mi svoje mesto pokaže iz ptičje perspektiva — z gradu. Tja sva se odpeljala kot motorizirana enota — z motorjem. Daleč sva se ognila policijski postaji in ko je motor dvakrat »zakuhal«, se nama je končno le odprl pogled na glavno mesto SRS. Z neba je sijalo sonce in se ogledovalo v Ljubljanici. Pod gradom se je stiskalo staro mestno jedro, obkroženo z novimi, modernimi stavbami. Za barjem so se vzdigovali jesensko obarvani griči in za njimi visoke gore, pobeljene s prvim snegom. Spustila sva se z gradu in preživela skupaj lep večer. Napočil je zadnji dan srečanja v Ljubljani. Že zgodaj sem se poslovil od prijazne gospodinje in z avtom smo odbrzeli na Trg osvoboditve. Tu sva si stisnila roke tudi z gostiteljem. Obljubila sva si, da si bova pisala in se spet srečala ... Strpali smo se v avtobuse in se odpeljali proti Rašici, Trubarjevemu rojstnemu kraju. Tam sta nas sprejeli mraz in slana. Kljub temu smo veselo stopili v Trubarjevo spominsko sobo. V Vitrinah smo si ogledali kopije knjig — del Primoža Trubarja. Z oken so zrli na nas obrazi mož, pomembnih v njegovem življenju, na stenah pa smo lahko prebrali citate iz njegovih del. Zunaj smo si ogledali tudi mlin in žago. Popeljali smo se v Velike Lašče. Tu smo si na osnovni šoli ogledali razstavo šolskih glasil, prisluhnili utemeljitvam za nagrade najboljšim šolskim glasilom in pomalicali. Na povratku v Ljubljano je v avtobusu valovila pesem, nato smo se razšli. Z mentarico sva se vrnila v Titovo Velenje. Za vedno bo v meni ostal prisrčen spomin na 18. srečanje pionirjev — dopisnikov, prijazne gostitelje v Ljubljani, lepo urejeno Trubarjevo rojstno vas ... Se bom prijel za pero ... morda se spet srečamo na 19. srečanju. Rok Poles, 7. a. OS Veljko Vlahovič Titovo Velenje n rdeča dvorana p.o. delovna organizacija za izvedbo prireditev, propagande in turistične dejavnost RDEČA DVORANA TITOVO VELENJE prireja NOVOLETNI SEJEM od 15. do 21. decembra 1986 Sodelujejo trgovske organizacije, proizvajalci opreme gostinci ter obrtniki. Pod ugodnimi prodajnimi pogoji so vam izvajalci pripravili pestro ponudbo: bele tehnike, oblazinjenega ter stavbnega pohištva, športne opreme, konfekcije, drobnih obrtniških izdelkov, darilnih paketov, arhivskih vin, slaščičarske izdelke, gostinsko ponudbo ter degustacije. Vabljeni vsak dan od 11. do 19. ure. Otvoritev sejma bo v ponedeljek, 15. decembra, ob 14. uri. J 6. stran * QflS C3S titovo velenje * 11. decembra 1986 krajev! Srečanje Opisali bi jo lahko le z nekaj besedami — je gasilka od nog do glave, že 50 let, zadnji dve leti pa tudi »turistična« delavka. Njen osnovni poklic je sedaj gospodinja. To je Rozalija Mlakar iz Šoštanja. »Pri hiši smo vsi gasilci, razen hčere. Še ko sem bila zelo mlada, se mi je zdela ta dejavnost zanimiva in pestra. »Vnela« sem se zanjo, pa sem še danes gasilka,« nam je pripovedovala ob našem obisku. Rozalija ni članica šoštanjskega gasilskega društva le na papirju, ampak ima v njem posebne naloge. Je referent za žene, ima strojniški izpit, je . . . »Vse bi šlo gladko, če bi le imeli za svoje delo dovolj denarja. Tako pa si moramo pomagati na najrazličnejše načine. Kdaj pa kdaj pač moramo potrkati na ta ali ona vrata.« S prostovoljnim delom so šoštanjski gasilci, po njenih besedah, že marsikaj naredili s prostovoljnim delom. Sedaj se bodo lotili izgradnje prizidka k obstoječemu domu. »Delali bomo največ udarniško, kakopak«. Rozalija pravi, da so skoraj vsi člani društva prizadevni. Vedno in povsod pa se najde kdo, ki stvari opazuje od strani. Mlakar opravljanju svojega poslanstva tudi člani upravnega odbora nemočni.« Kako pa gleda na družbenopolitično delo v krajevni skupnosti? Po njenem mnenju je to potrebno in sestavni del vsakega občana. Vsaka dejavnost je po svoje zanimiva in tudi dela je veliko, če le hočeš biti marljiv. Ugibali smo, zakaj je vedno manj takšnih, ki bi bili pripravljeni prevzeti kakšno funkcijo. Ali so ljudje »prekomod«, brez kančka dobre volje in pripravljenosti, ali res nimajo časa, ali. . ?« Sama povsod delam iz golega zadovoljstva. Vesela sem, če lahko kje pomagam. Zadovoljstvo pa je seveda še toliko večje, kadar so tudi uspehi«. V gasilskem in turističnem društvu bo zato Rozalija delala dokler bo lahko. Čeprav je gospodinja, je tudi zanjo češče dan prekratek. Okoli štedilnika, po stanovanju se vedno najde delo. Nekaj časa pa kdaj rada »ukrade« za svoje konjičke. Rada plete, dela go-blene, veze ... poleg gasilstva in turizma seveda. Rozalija Mlakar prizadevno dela od ustanovitve dalje. Po svojih najboljših močeh uresničujejo zadane naloge ter se trudijo poživiti Šoštanj predvsem člani upravnega odbora. »Marsikaj smo že poskušali, da bi pritegnili naše krajane. Celo s prireditvami, ki pa tudi niso tako »užgale« kot smo si želeli. Ni in ni pravega zanimanja za dejavnost turističnega društva med Šoštanjčani. Brez njihove pomoči pa smo pri I Krajevna ■ skupnost " Šmartno I Titovo Velenje Cestno prometna varnost občine Velenje Samo na ožjem območju mesta 12 črnih točk 520 predlogov sodniku za prekrške zaradi kršitve prometnih predpisov v letošnjih devetih mesecih oziroma trije evidentirani prekrški na dan, (lani so delavci velenjske postaje milice predlagali v postopek celo leto 468 kršilcev), sedem smrtnih žrtev, 43 hudo poškodovanih, 63 lažje poškodovanih udeležencev v prometu, v dveh nesrečah pa je nastala velika materialna škoda so podatki, ki so sami sebi dovolj zgovorni. Nizka kulturna raven kaže svoj obraz na vsakem koraku, pa naj gre za pohojene in neurejene zelenice, razpadajoča neregistrirana vozila na parkir-ih prostorih, razbite in odstra-jene prometne znake vse do zu-.anjega izgleda zgradb, ki tvori-o prometno površino. Res je, da o projektanti in načrtovalci iz-edno hitrf širitve mesta Titove-;a Velenja, prav tu je prometna /arnost najslabša, nekoliko zanemarili notranji del, ni za zakskr-bljujoče stanje na tem področju nič manjša krivda človeka samega. S svojim ravnanjem in obnašanjem v cestnem prometu je prav ta največkrat povzročitelj prometnih nesreč. Kot vse kaže, tudi prometna vzgoja pri najmlajših prav malo zaleže, saj je med udeleženci prometnih nesreč vedno več otrok. Med splošnimi težavami na področju prometne varnosti so na prvem mestu ozka cestišča, brez urejenih pločnikov in nepreglednimi prometnimi površinami. Neustavljivi so pri kršitvah udeleženci s kolesi, kolesi z motorji, v mestnih naseljih pa vse pogosteje drvijo tudi težja motorna vozila. Zlasti slednje kaže na neučinkovite administrativne ukrepe, odloke, ki niso kos ved- no večjemu prometnemu neredu. Neurejeno je tudi parkiranje na za to dovoljenih površinah, tranzitni gostje pa se morajo pri iskanju prostora za svojega železnega konjička znajti kot vedo in znajo. Med splošne prometne težave moramo uvrstiti še pomanjkljive ali neustrezne označbe na cestiščih, ob voziščih, mnoge reklamne table našemu mestu gotovo ne morejo biti v ponos. Na ožjem področju mesta Titovega Velenja imamo kar 12 tako imenovanih črnih točk. Po številu nesreč močno prednjači križišče Tomšičeve in Jenkove, v zadnjem času tudi Tomšičeva— Kidričeva. Ob prometnih konicah je prava prometna past tudi križišče pri Kinu, preusmerjen lokalni promet iz Foitove v center (Rudarska—Prešernova) je pravi primer strokovno neustreznega urejanja prometnih zagat. Takojšnjo ureditev »zahtevajo« prehodi za pešce in Starega Velenja v center mesta, neosvetljen želežniški prehod, tudi s križiščem pri pošti in okrasnim grmičevjem ob njem, pa z ozko Stan-tetovo cesto, po kateri se za nameček odvija še lokalni promet, je treba nekaj »narediti«. Tako bi lahko naštevali še in še. Treba je povedati, da so dvanajst najnevarnejših mest na območju mesta Titovega Velenja »našli« člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje. Že zajeten seznam pa bi gotovo dopolnili občani sami, saj prometne zgode in nezgode na svojem področju ti najbolje poznajo. Zelo glasni bi lahko bili krajani krajevne skupnosti Staro Velenje, na posameznih področjih krajevne skupnosti Stara vas, Konovega, Smartnega, kjer so zelo ozke cestne povezave ter krajevne skupnosti Gorica, kjer je prometna zmešnjava (individualna gradnja — mestni režim) skorajda vsakdanja stvar. Nerešena vprašanja s področja prometne varnosti se na območju mesta Titovega Velenja kopičijo, vse težje je nanje poiskati ustrezne odgovore. Nekaj bo treba narediti in to čimprej, če hočemo urediti rezmere na tem področju. Dokler bomo v občini ta vprašanja reševali nestrokovno,' voluntersko in dokler se bodo v veliki meri z njimi ukvarjale le komisije za promet v posameznih krajevnih skupnostih, uspehov, vsaj kmalu, ne smemo pričakovati. O problematiki varstva v cestnem prometu so na zadnjem zasedanju spregovorili tudi delegati vseh treh zborov občinske skupščine. Pohvalili so prizadevanja članov sveta za preventive in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje, ki so v svoj delovni program za obdobje 1986—1990 zapisali tako temeljito postopno obravnavo in reševanje vprašanj s tega področja. Tokrat je tekla beseda le o prometni varnosti v ožjem delu mesta Titovo Velenje, na eni od prihodnjih sej pa bodo delegati razpravljali še o črnih točkah, prometnih ovirah, zmedah tudi v ostalih primestnih in vaških krajevnih skupnostih. Na postavljena delegatska vprašanja, bila so obsežna in zahtevna, pa bodo ustrezne strokovne službe odgovorile pismeno, (na sliki spodaj: križišče Jenkove in Tomšičeve je gotovo najbolj nevarna prometna točka na ožjem območju Titovega Velenja) I I I 1 I I I I I I I I I I I I I Obiskali smo jih že pred prazniki. Krajevno skupnost Šmartno v Titovem Velenju, ki je bila v zadnjih dneh in mesecih ena od tistih krajevnih skupnosti, o katerih se je največ govorilo. To pa iz dveh razlogov — zato, ker so prvi v občini pristopili k izgradnji kabelske televizije in zato, ker so bili mladinci te krajevne skupnosti organizatorji novoletnega turnirja v malem nogometu. Kot se sliši, uspešni. Naši sogovorniki, s katerimi pa se nismo pogovarjali samo o teh dveh stvareh, pa so bili: predsednik krajevne konference SZDL Šmartno ALOJZ KIKEC, predsednik sveta krajevne skupnosti MIRKO SAJKO, predsednik krajevne organizacije ZZB NOB SLAVKO BRGLEZ in predsednik mladinske organizacije v krajevni skupnosti Šmartno ZDRAVKO GOLOB. Če smo že rekli, da so krajani Smartnega postali »znani« po akciji kabelske televizije, je prav, da z njo tudi začnemo, čeprav v pogovoru ta ni bila omenjena najprej. DANES JE KRAJEVNA SKUPNOST »RAZKO-PANA« Ideja o kabelski televiziji sega v tej krajevni skupnosti že nekaj let nazaj, torej še zdaleč ni od včeraj. V razmišljanje jih je vodil predvsem slab signal v delu krajevne skupnosti. Začeli pa so tako, da so kabelsko televizijo uvrstili v referendumski program, kjer je tudi ena od »močnejših postavk«, za tem so imenovali gradbeni odbor, in če mi akcijo nekoliko pospešimo in kakšne vmesne zaplete tudi izpustimo, potem so v juniju letos že pričeli z zbiranjem prijav, v juliju pa že zbirali plačila in imeli 75 odstotkov denarja že zbranega. Kot osnovo za plačilo so jim služile tri kategorije: družbeno stanovanje, individualna hiša in družbeni subjekti. Prvi so plačali 35 tisoč dinarjev, drugi 100 tisoč in tretji (šola in dom, ki sta na tem področju) 750 tisoč dinarjev. Pri zamudnikih so plačilo teh sredstev revalorizirali in tako dosegli, da so hitro zbrali denar, predvsem pa, da ta ni »izgubil vrednosti«. Kabelska televizija trenutno največja akcija v krajevni skupnosti, (foto S. V.) Rozalija Žal, pa ni tako spodbudnih besed povedala za člane turističnega društva Šoštanj, v katerem prav tako FINANCIRANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI »Dotacijo dobivamo vsake tri mesece. Vsak ve, da denarja m bimo nikoli za naprej, ampak vedno za nazaj. Račune za toplovod, storitve in tako naprej pa dobivamo sproti,« so dejali. In razmišljal di o referendumskih sredstvih: »Referendumskih sredstev je precej. Zakon pa ne dovoljuje h nokoli vezavo teh sredstev in tako v nekaterih krajevnih skupnostih žijo< neobrestovana h neizkoriščena. Menimo, da bi bilo treba te s nekoliko sprostiti.« slab signal Zagreba, Avstrije in Kopra, je to možno samo z lin-kovsko zvezo s Plešivcem. Samo ti trije kanali bi veljali 70 milijonov dinarjev, prva dva in pa štirje satelitski pa stanejo 12 milijonov dinarjev. Mi gremo najprej v prvo fazo, ko pa se bo' priključilo več krajevnih skupnosti, pa se bodo lažje zbrala tudi sredstva za ta drugi del,« je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti. In kdaj načrtujejo zaključek akcije? »Računali smo sicer, da bi bilo lahko to že letos, a to sigurno ne bo. Nekaj težav je bilo vmes, tako da antene še nimamo. Radi pa bi pozvali druge krajevne skupnosti, da se čim prej odločijo za to akcijo, kajti potem bi lahko stvar sistemsko rešili za celo en TV sprejemnik in so ieJjf nov družine različne. Kaj kdo gledal? PEŠ POT SKOZI H STOVJE Da ne bo kdo mislil, daj kabelska televizija tako »ol rala«, da na druge stvari imeli časa misliti, povejm nekaj o delu sveta kraji skupnosti. Delo so si lepori lili po področjih in tako tudfc lajo. Poleg kabelske televizije! jo v referendumskem progii še izgradnjo ceste Na griču, ditev peš poti skozi Hrastov še nekaj komunalnih zadev, Prva naloga je končana. ( Na griču so asfaltirali, nis Od 364. individualnih hiš jih je v začetku k akciji pristopilo 328, sedaj jih je že 351. »Danes smo tako daleč, da imamo, krajevno skupnost razko-pano po dolgem in počez in položenega tričetrtine kabla. Imamo pa tudi občutek, da se je tako kot se je naša krajevna skupnost učila z uvajanjem kabelske televizije, učilo tudi Gorenje, ki je izve-jalec. Začetki so nam sicer znani iz Maribora, a vseeno gre za razlike. Nekatere mariborske napake so nam bile napotilo, da smo se v krajevni skupnosti dela lotili bolj načrtno,« so nam povedali sogovorniki. »Na začetku, ko smo se začeli pogovarjati s krajani, smo se dogovorili, da naj bi krajani prispevali sredstva za sekundarni raz-vod do hiš, za postavitev antene in primarnega razvoda pa bi uporabili referendumska sredstva. Celotna naložba je ocenjena na 70 milijonov dinarjev. Govorili smo o dveh fazah izgradnje. V prvi fazi smo predvideli 1. in 2. program Ljubljane in štiri satelitske programe. Ker je v Titovem Velenju Mirko Sajko, Zdravko Gol Titovo Velenje in tako pocenili. Čisto drugače je, a stavimo eno anteno za celo mi kot pa če postavi vsaka kraj skupnost svojo,« so dejali koncu pogovora o kabelski viziji in se ob tem nasmihal tihem so se namreč spraši kakšni problemi bodo nasi potem, tam namreč, kjer nüst Iez in Aloiz Kikec (foto : B M.) 11. decembra 1986 * titovo velenje flSS * stran 7 Skupnost stanovalcev rvič, drugič, tretjič, S V iredili peš poti skozi Hrasto-|kot jo imenujejo. Imenovali licer gradbeni odbor, ki je ravil ponudbe in iskal naj-še ponudnike. Pojavilo pa se prašanje, kakšna naj bo izba. V betonu ali kamnu? Pr-t cenejša, druga pa lepša, pa l okolju bi se bolj podala, ina bi bila tudi izvedba v leti pa ni tako trajna. Končalo i tako, da so si izbrali beton ienejšo izvedbo, a na dan pisa pogodbe si je izvajalec oislil. In tako jim ne preo-e nič drugega, kot da uredite peš poti ostane v progra-za naprej. Do prihodnjega OMETNA PROBLE-tTIKA dar govorimo o krajevni mosti Šmartno v Titovem inju, ne moremo mimo prole problematike. Nanjo nas io opozarjajo naši sogovor-. Ceste so ozke, promet je gost, še posebno nevarna t Efenkova cesta. »Odkar je Doma učencev spremenil svo-imembnost in so se vanj vseli-(katere delovne organizacije, i cesta še bolj obremenjena, g tega pa je ta cesta ozka, ob pa visoki plotovi. Razrešiti ta ilem pa ne bo lahko. Potreb-10 še veliko pogovorov, sode-nja krajanov, saj druge reši-lot razširiti cesto in narediti nik ni,« je dejal o tem pro-iu predsednik krajevne konice, Alojz Kikec. Mirko Sajko ga je dopolnil: »Ko govorimo o prometni problematiki ne mislimo samo Efenko-vo cesto, tudi druge ulice so tako ozke, da dovoljujejo samo enosmerni promet.« _ TRGOVINA Tudi o trgovini smo pisali že večkrat. O tisti, ki naj bi bila v' prostorih Doma krajanov. Krajani si jo želijo in kot kaže, je rešitev blizu. Ze kmalu. Pravijo, da po novem letu. DELO DELEGATOV IN DELEGACIJ V tej krajevni skupnosti se lahko pohvalijo, da vse delegacije delajo dobro. »V samem kandidacijskem postopku smo se dogovorili z vsakim posameznikom in vsak je tudi podpisal, da bo delal. Prav je in bolje, da se vsak posameznik že na začetku odloči, ali je pripravljen delati in sodelovati ali ne. Sedaj po nekaj sejah skupščin ugotavljamo, da je bil izbor dober,« je povedal predsednik krajevne konference. Zadovoljni pa so tudi z delom družbenopolitičnih organizacij. »Dobro dela osnovna organizacija Zveze komunistov, borčevska organizacija in tudi mladina,« so dejali. Na naš pogovor pa povabili tudi predstavnika borcev in mladine. BOGAT PROGRAM KRAJEVNE ORGANIZACIJE ZZB »Največjo skrb smo namenili nalogam pri ohranjanju in razvi- Odveč pa je ob tem govoriti o j tem, da se borci v krajevni skup-| nosti Šmartno vključujejo v vse| akcije, da ničesar ne gre mimo j njih, da je njihovo delo zelo razgibano. To dokazujejo tudi tele besede Slavka Brgleza: »Pravkar v krajevni skupnosti teče tudi ustanovitveni postopek krajevne organizacije Rdečega križa. Tudi borci smo sklenili, da se kolektivno vključimo v to humano organizacijo in prepričan sem, daj članstva nihče ne bo odklonil.« »ČE IMA MLADINA SVOJE PROSTORE, JE TUDI BOLJ AKTIVNA« Tako je začel pogovor predsednik mladinske organizacije v krajevni skupnosti Šmartno Zdravko Golob. In to svojo trditev tudi podkrepil s povsem konkretnimi podatki. V krajevni skupnosti živi okoli 400 mladincev. Prav tako kot borci se tudi sami vključujejo v življenje in delo krajevne skupnosti. Program so sestavili za dve leti, toli ko kolikor traja mandat predsedstvu krajevne organizacije ZSMS. »Dobro dela kulturna sekcija. Vsako leto ob 8. marcu pripravi program, ustanovili smo šahovsko sekcijo in že pripravili turnir — stari: mladi, ob novem letu se spomnimo najstarejših krajanov s skromnimi darili, šport pa je stvar, kjer mladina najuspešneje dela. Pa tudi prinese nam največ finančnih sredstev,« se je razgovoril predsednik mladinske organizacije. O VOLITVAH Na volitve smo sicer že pozabili, a kljub temu smo se v tej krajevni skupnosti pogovarjali tudi o njih. Sogovorniki so izpostavili problem™ odprte liste. »Govorili smo, da je odprta lista bolj demokratična. Potem pa se nam je pojavilo, ker je volilni zakon pač takšen, da je treba kandidate zapisati po abecednem redu, da so nam v glavnem odpadli vsi s konca naše abecede. Že pri analizah smo predlagali spremembe. Volilne liste naj bi oblikovali na tak način, da bi pri kandidatih, ki bi bili na listi, upoštevali vrstni red glasov, ki so jih posamezni kandidati dobili v pred-kandidacijskih postopkih.« Smo s skupnostmi stanovalcev res naredili korak nazaj v stanovanjskem gospodarstvu, se je z njimi res marsikaj ustavilo, smo z njimi res obstali na pol poti, a na slabšem kot smo bili pred leti? Tak uvod smo enkrat v Našem času že zapisali, in sicer-ta-krat, ko so v začetku septembra na pobudo Občinske konference SZDL Velenje sedli skupaj predstavniki Vekosa in nekaterih večjih skupnosti stanovalcev in poskušali razrešiti nekatere stvari. Takrat je bilo tudi rečeno, da so v občini Velenje redke skupnosti stanovalcev, ki delajo dobro, zadovoljni so predvsem s tistimi, ki so v Šoštanju. Zadnje čase pa je spet veliko govora okoli tega. Še posebno veliko ga je bilo na nekaterih zadnjih zborih krajanov. Kritike letijo predvsem na Vekosov tozd Stanovanjska oskrba. Mi smo sklenili obiskati skupnost, ki dela dobro. Razlog je enostaven. Tisti, ki dela dobro, in ki mu še ni zmanjkalo volje, da tako tudi dela, lahko najbolj objektivno govori o težavah, s katerimi se srečuje. Šli smo na Šaleško 16. To je, da bo jasnejše, tisti »moder« stolpič ob avtobusni postaji, z 62 stanovanji in 189 stanovalci — v mesecu novembru. To število tu in tam malo popravijo podnajemniki. Po številu stanovalcev bi lahko rekli, da je skupnost tako velika kot je velika kakšna večja vas. Morda pa ima skupnost stanovalcev veliko prednost, ker jo vodi izredno energična ženska, ki se ne dà »prepeljati žejna čez vodo«, še manj pa je pripravljena zaradi vsake »velike malenkosti« vreči puško v koruzo. Vara Zupančič. In pri njej smo se tudi oglasili. PRVIČ — DELITEV STANARIN »Poglejmo najprej delitev stanarin v odstotkih za leto 1986, po planu, seveda: amortizacija 37,8 %, funkcionalni izdatki 9,3%, civilna zaščita 3,6 %, stroški upravljanja 11,9 odstotkov, večja popravila 14,3 %, hiši pa ostane za večja popravila 14,5%, in za manjša popravila 8,3 odstotke. K temu pa je treba dodati še 16 odstotkov stanarine namenjene obratovalnim stroškom. V našem primeru je to toliko, kolikor stane samo elektrika za dvi-'gala. Ne ostane nam niti toliko, da bi si kupili zastavo!« Ko je povedala to, smo pričakovali komentar. A ga ni bilo, bila pa so vprašanja: »3,6 odstotkov dajemo za civilno zaščito. Doslej smo dobili lopate. Bi nam kdo pojasnil, kam gredo ta sredstva? Funkcionalni izdatki — 9,3 odstotke od stanarin — bi nam kdo povedal kako je s tem? Vemo, da so deratizacije, pa zavarovanja, a vseeno. Amortizacija — 37,8 odstotkov. Nič nimamo proti temu, a na ta način trpi vzdrževanje! In bistvo — starine se povečujejo, notranja delitev v odstotkih, pa ostaja vedno ista.« DRUGIČ - VPRAŠANJE SEKTORSKIH VODIJ Vera Zupančič ni ostala samo pri tem. »Drugič,« je rekla. »Vprašanje sektorskih vodij. Plačujemo jih iz stanarin, v službi so pri Vekosu — tozdu Stanovanjska oskrba. To pa ni logično. Jasno je, da boš delal za tistega, ki ti dà plačo. Torej za Vekos, ki opravlja tudi vsa popravila. »Z njimi torej v krajevne skupnosti ali pa v Samoupravno stanovanjsko skupnost. Moje mnenje je, da sodijo k stanovanjski skupnosti.« Kakšno je vaše? NORMA URE (še pod 2. točko) To pa je tako. Neko delo je ocenjeno, da zanj porabiš recimo štiri ure. In toliko jih dobiš tudi zaračunanih, čeprav se je tisti, ki je to delo opravljal, pri njem zamudil recimo samo pol ure. »Pa se zgodi, da plačaš za zamenjavo enega vodnega ventila 12 tisoč dinarjev!« To pa še ni vse. Račun je napisan v šifrah. A kdo ve, kaj pomeni neka šifra, zraven pa cena? »Predlagali smo že, da bi morali predsedniki hišnih svetov dobiti šifrant, pa ga še sedaj TRETJIČ - AVANS Okoli tega je Vera Zupančič že postavila vprašanje — direktno na Vekos tozd Stanovanjska oskrba, indirektno preko Našega časa. Odgovor ste lahko prebrali v prejšnji številki, a tu se pojavlja še nekaj drugega. Sklep o plačilu avansa je sprejel delavski svet. Na predlog strokovne službe, jasno. Razlog — stranke potem ne plačajo opravljenega dela. »To je v redu, s tem soglašam. A ta strokovna služba je pozabila, vsaj delavskemu svetu ni tega predložila, da imajo serviserji drugod s seboj bloke in takoj zaračunajo naročeno in opravljeno delo«. ČETRTIČ - INVESTICIJE IN NADZORNI To pa že nima več neposredne zveze s tistim, o čemer smo prej govorili. Tako na sploh pa bi lahko veljalo za katerokoli skupnost stanovalcev. V tem primeru gre za zelo konkretno naložbo, plačano iz sredstev amortizacije — menjavo oken na stanovanjskem objektu Šaleške 16. Zamenjava je bila več kot potrebna, saj so okna brez povoda še leto nazaj drvela dol. Lahko bi koga — pravi čudež je, da ga ni — tudi ubila. Na zunaj je sedaj vse krasno, a samo ob lepem vremenu. Okna ne letijo več dol, zato pa ob malo večjem deževju teče noter. Izvajalci so stanovalce, da jim ni preveč dolg čas kadar zunaj dežuje in tako ali tako ne morejo na sprehod — zaposlili. Letajo od enega okna k drugemu in brišejo tisto, kar priteče. Pet mesecev so se morali truditi, da so izvajalcu dokazali, in da jim je to tudi priznal, da se ta nevšečnost pojavlja zaradi slabega kita in zaradi slabega dela. Izvajalec je bil Kostroj, ki bo spomladi vsa okna tudi lepo zakital. Tako je obljubil. Stanovalci pa se v tem primeru sprašujejo — kaj je naloga nadzornega? In ali kakovost dela ni v njegovi pristojnosti? Kot so jim nekaj časa zagotavljali, je njegovo delo samo nadzor nad financami. Pa tudi če je, ali slabo opravljeno delo, ne vpliva tudi na porabo denarja? Se mar zaradi tega ne povečajo izdatki? (mkp) Gasilsko društvo Šalek janju revolucionarnih izročil narodnoosvobodilnega boja še posebej pri naši mlajši generaciji. V nenehni povezavi smo z osnovnošolsko, pa tudi s srednješolsko mladino. Ob tem smo veseli, da si mlajša generacija želi čim več stikov z borci tudi ob raznih prireditvah. Prisotni smo pri kurirčko-vi pošti, obrambnih dnevih, urah zgodovine, pionirskih konferencah,« je povedal predsednik borčevske organizacije v krajevni skupnosti Šmartno, Slavko Br-glez. V krajevno organizacijo je vključenih 140 borcev, poprečna starost članov pa je 64 let. »Žal moram povedati, da nekaj naših članov danes, ko nas pesti visoka inflacija in nevzdržne cene, živi v dokaj slabih socialnih razmerah. Da bi jim vsaj do neke mere skušali ublažiti težave, jim pomagamo z različnimi oblikami socialne pomoči, rednimi in občasnimi priznavalninami, ki pa so več ali manj le simbolične,« je dodal. Tudi ciljev jim ne manjka. Že-; lijo se povezati s katero od kra-l jevnih skupnosti zunaj naše ob-! čine, vsak teden bi radi organizirali dežurstvo, izdali še kakšen Bilten — doslej so že dva, predvsem pa bi v predsedstvu radi, da bi mladi sami predlagali, kaj želijo delati. Toliko so nam povedali. No, povedali so še več. Med drugim tudi to, da že razmišljajo naprej. Kaj bodo delali potem, ko bodo že imeli »kabelsko stvar«, kot so rekli na začetku. In razmišljali o tem, da v krajevni skupnosti nimajo nobenega otroškega igrišča, da imajo dvojni sistem ogrevanja ... Vedno pač gledajo in tudi vidijo naprej. Z udarniškim delom prihranili veliko denarja O uspešnosti gasilskega društva Šalek in o prizadevnosti tamkajšnjih gasilcev smo v našem časopisu že večkrat pisali. Tokrat namenjamo nekaj vrstic akciji, ki so se je lotili te dni. V gasilskem domu Šalek, ki so ga zgradili leta 1963, je namreč tudi dvosobno stanovanje, namenjeno za hišnika, oziroma oskrbnika doma. Ker je bilo stanovanje že precej dotrajano in za bivanje že skoraj neprimerno, so se gasilci odločili, da ga predvsem z udarniškim delom povsem obnovijo. Dela so se lotili v soboto in že opravili levji delež potrebnega dela. Za obnovo je nekaj denarja prispeval rudnik, kjer je Silvo Ivanek, gasilec in bodoči oskrbnih zaposlen. To pa ni prvo udarniško delo gasilcev Šaleka, že pred tem so na ta način obnovili dvorano, garažo in del podstrešja, kjer bodo imeli v prihodnje svojo sejno sobo. Prav tako so ob domu uredili parkirni prostor. Skupno to pomeni, da so z udarniškim delom prihranili približno šest milijonov dinarjev. V prihodnjem letu načrtujejo še obnovo dotrajanega podstrešja doma, ki bo za društvo nedvomno velika naložba, zato se upravičeno sprašujejo, kako jo bodo zmogli. Sicer sta predsednik Darko Oder in poveljnik Mirko Melan-šek še povedala, da niso uspešni le pri udarniških delih, temveč njihova prizadevanja niso nič manjša pri operativnem delu. Za primer zapišimo, da so v približno dveh mesecih letos opravili 2.000 ur, ko so pregledovali kakšno je gasilsko stanje in preventiva v šestih krajevnih skupnostih velenjske občine. Zaradi poostrenega nadzora in dobro organiziranih pregledov se je zmanjšalo tudi število požarov, v letošnjem letu sta bila na njihovem območju le dva. Že vrsto let v tem gasilskem društvu posvečajo veliko skrb gasilski vzgoji najmlajših. Zelo dobro sodelujejo in nudijo vso strokovno pomoč učencem osnovnih šol Bratov Mravljakov in Veljka Vlahoviča, prav tako pa učencem doma učencev. Vodstva šol in doma imajo za tovrstno usposabljanje veliko razumevanja in pri njem tudi sama aktivno sodelujejo. B. Mugerle Krajevna skupnost Luče Želja in potreb ne zmanjka Milena Krstič-Planine i V nedeljo so se v Lučah ob Savinji na prvi seji zbrali delegati nove skupščine krajevne skupnosti. Ob nekaterih kadrovskih težavah so izvolili nov svet krajevne skupnosti, potrošniški in poravnalni svet ter druge organe. Konec novembra so na zboru občanov podrobno ocenili delo v minulih letih in ugotovili, da se je krajevna skupnost skupaj s krajani lotila mnogih akcij in jih večinoma uspešno uresničila. Seveda jih je nekaj še ostalo, pojavljajo se nove, te pa bodo uresničevali novi organi krajevne skupnosti. Nalog in želja pač nikoli ne zmanjka. Sicer so svojo bodočo dejavnost dobro oblikovali v srednjeročnem načrtu do leta 1990, ki so ga sprejeli že v začetku tega leta in je seveda eden temeljev za uspešno delo v prihodnje. Najpomembnejše naloge se še naprej pojavljajo na področju komunalne infrastrukture, tu pa so še naloge iz referendumskega programa. Sem sodijo ceste, vodovodi, kanalizacija, urejanje rekreacijskih področij, pri tem je poseben problem smučarska vlečnica, pomembna naloga je nadaljnja krepitev turistične ponudbe, skrb za še lepše cvetje v kraju in podobno. Eno zadnjih akcij v letošnjem letu bodo pripravili to nedeljo, to pa bo srečanje z ostarelimi krajani, ki so ga doslej že nekajkrat uspešno izvedli in so prepričani, da bo prijetno in prisrčno tudi tokrat. 8 stran ★ nag CSS KULTURA titovo veienje * 11. decembra 1986 Dvignjeni zastor 21 Krilati prašiči in (ne)kulturno obveščanje Šmartno ob Paki Veseli večer 80-letnico kulturne dejavnosti bodo člani vseh sekcij kulturnega društva iz Šmartnega ob Paki obeležili z vrsto prireditvami. Skromen jubilej — 10-letnico uspešnega delovanja — pa proslavljajo tudi tamkajšnji gledališčniki in folkloristi. Tokrat stopajo na oder najprej člani Gledališča pod kozolcem. Januarja bodo nastopili s premiera farse Komisija za samoumore, v soboto, 13. decembra, pa bodo razveselili krajane z že dolgo pogrešanim Veselim večerom. Za ogrevanje bo zapel moški pevski zbor, nato bodo podelili še najpri-zadevnejšim Gallusove in Linhartove jubilejne značke. Avtorji veselega večera, člani skupine sami, obljubljajo veliko humorja in upajo, da tudi smeha v dvorani. Veseli večer in vse kar sodi zraven bo, kot smo že zapisali, v soboto ob 19. uri v šmarškem kulturnem domu, ponovitev pa dan kasneje ob 16. uri. Mislinja Kulturni dom odpira prenovljena vrata Zidarji, mizarji, električarji, instalaterji in delovne skupine prostovoljcev zapuščajo prizorišče kulturnega doma. Dokončano je veliko delo, kraj je dobil svoje kulturno okno v svet. Pri gradnji doma je bilo opravljenega veliko prostovoljnega dela; od težaškega do strokovnega. Akcije je vodil gradbeni odbor, ki ga je vodil tov. Peter TOVŠAK. Dela so izvajali izvajalci GIP »VEGRAD«. TOZD Zaključna dela, Elektro Jlovenj Gradec in Ko-grap Dravograd. Veliko drobnih in strokovno zahtevnih del pa so izvajali ljudje iz domačega kraja, ki so po načrtih arhitekta Marka VUČINE dali oblikovani izvedbi doma že kar umetniški izraz. Krajani Mislinje so ponosni na svoje delo in zato bodo ob zaključku krajevnega praznika, dne 12. decembra 1986 odprli prenovljeni kulturni dom. Na otvoritveni proslavi, ki bo hkrati tudi proslava praznika KS Mislinja, bodo sodelovale kulturne skupine, ki delujejo v kraju. Kulturna dediščina v Pesju Jutri, 12. decembra, bo ob 18. uri v Domu krajanov v Pesju otvoritev razstave o kulturni dediščini tega kraja, ki je pred letom 1941 dolgo časa predstavljal eno izmed središč delavskega gibanja. S to razstavo delavci velenjskega muzeja nadaljujejo vrsto razstav po krajevnih skupnostih, ki so jo uspešno začeli z razstavo na Osnovni šoli Bratov Mravljak konec novembra. Že prva razstava na katero so »starine« pridno prinašali prav učenci šole Bratov Mravljak, je pokazala da krajani prav dobro poznajo svojo »premično« kulturno dediščino in jo znajo tudi ustrezno vrednotiti. Tako so se na razstavi znašli nekateri prav lepi primerki različnega kuhinjskega posodja, denarja, starih tehničnih aparatov in knjig. Med njimi posebno pozornost zasluži Kumerdejev in Japljev prevod Starega testamenta z letnico »rojstva« 1790, ki si morda zasluži tudi uvrstitev med premične kulturne spomenike. Tudi zanimanje krajanov Pesja in okolice kaže, da bi razstava v Pesju lahko uspela podobno kot tista v Šaleku oz. Gorici. Prav danes delavci muzeja pripravljajo svoj del razstave, ki so ga pripravili iz že zbranega muzejskega gradiva, hkrati pa danes in jutri dopoldne pričakujejo tudi vse krajane KS Pesje, ki doma hranijo vse kar vsaj malo »diši po starem«. KINO • KINO • KINO REDNI KINO VELENJE Četrtek, 11. 12. ob 18. in 20. uri in petek, 12. 12. ob 18. in 20. uri POLJUBI ME ZA SLOVO -ameriški, komedija. V gl. vi.: Sally Heid, James Caan in Jeff Bridge. Komedija situacije, ki bo gled-ljiva za vsakogar, ki je željan smeha in zabave še posebno pa za nežni spol. Mlada vdova ima slabo vest, ker se je po moževi smrti poročila z mladim arheologom. Petek, 12. 12. ob 10. uri, sobota in nedelja, 13., 14. 12. ob 18. in 20. uri POKLIC KOMAN-DOS — ameriški, akcijski. Film z znanimi igralskimi imeni (Lee Van Cleef, Ernest Bor-gnine, Lewis Collins, Klaus Kin- ski) je čvrsti akcijski film z veliko dinamičnih prizorov, scen, borb in eksplozij. Štirje izkusili plačanci, med njimi je tudi bivši komandos, gredo na pohod na skladišče mamil. Pomagata jim še agent Mednarodne agencije za borbo proti mamilom in pomočnik pobudnika in finan-cerja te akcije. ~ Ponedeljek, 15. 12. ob 10., 18. in 20. uri in torek, 16. 12. ob 18. in 20. uri LJUBEZEN NA VRTILJAKU — švedski erotski. V gl. vi.: Barbara Scot. Sreda, 17. 12. ob 10. in 20. uri DOLINA SMRTI - ameriški. V gl. vi.: Richard Cox. Nedelja, 14. 12. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA -SKRIVNOST ČAROBNEGA GRMA — ameriški, risanka. KINO DOM KULTURE VELENJE Četrtek, 11. 12. ob 18. in 20. uri COMANDOS — ameriški, akcijski. V gl. vi.: Arnold Schwarzeneger. Nedelja, 14. 12. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA - SKRIVNOST ČAROBNEGA GRMA — risanka. Ponedeljek, 15. 12. PREDSTAVA ODPADE! KINO ŠOŠTANJ Sobota, 13. 12. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJAJ -SKRIVNOST ČAROBNEGA GRMA — risanka. Sobota, 13. 12. ob 18. uri DEBELI IN SUHI - jugoslovanski, komedija. V gl. vi.: Bata Zi-vojinovič. Nedelja, 14. 12. ob 17.30 in 19.30 POLJUBI ME ZA SLOVO — ameriški, komedija. Ponedeljek, 15. 12. ob 19.30 POKLIC KOMANDOS - ameriški, akcijski. Sreda, 17. 12. ob 19.30 LJUBEZEN NA VRTILJAKU -švedski, erotski. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 12. 12. ob 19. uri POKLIC KOMANDOSO - AMERIŠKI, AKCIJSKI. Torek, 16. 12. ob 19. uri BAUNTI — ameriški, avanturistični. Skrajni čas je, da enkrat javno razmislite tudi o umnosti obveščanja o kulturnih dogodkih v naši občini, je zadnjič mimogrede navrgel znanec, ko se je pridušal nad tem, da pravzaprav ne ve. ali je neka prireditev dobra ali slaba, vredna ogleda ali ne. Nestrokovnjak pač. To smo po svoje seveda tudi mi, toda ker smo sodelovali v prenekateri legendarni razpravi na to temo. bomo vrženo rokavico zagrabili. Vsakdo je že kdaj prebral ali slišal kaj malega o tem, kakšno moč ima informacija (beseda). Premika gore in dežele, omogoča ustoličenja in padce, naganja vojake v to in ono smer na bojnem polju, jemlje in daje. Tudi informacija o napovedanih kulturnih dogodkih in kritika tistih, ki so se že zgodili, doseže velikokrat več, kot sami umetniki na odru. Toda, da ne bi preveč pleteničili: tudi v naši dolini se pri seznanjanju občinstva o (napovedanih ali preteklih) kulturnih dogodkih večkrat obnašamo kot dojenčki, ki se (še) ne znajo razgledati naokoli in pri svojem ravnanju uporabiti izkušnje drugih, odraslih ljudi. Trudimo se s plakati, osebnimi vabili, katalogi, panoji, čenčami, v neskončnost se pogovarjamo o tem, kako bi naj zgledala »kulturna stran« v Našem času, frenetično nagovarjamo RTV, da v svoj program uvrsti obvestilo o epohalnem kulturnem dogodku v dolini, itd. ipd. Pa vse skupaj velikokrat ne najde pravega naslovnika! Zakaj? Po našem mnenju zato, ker z obvestili mahamo vsevprek, samovše-čno z našo dejavnostjo seznanjamo najširšo javnost, ne vemo pa, da ta dejavnost ni nekaj kompaktnega, ampak so to ljudje z različnimi interesi, nagibi, potrebami in željami. Posamezniki skratka, toda naše informacije jih hočejo dotolči v frontalnem napadu, vse skupaj, kot da so čreda ovac, ki ne ve kaj bi s svojim prostim časom. Zgodi se nam zato, da so naše prireditve velikokrat po pravici slabo obiskane, drugekrati pa smo po krivici vzhičeni, ko vzklikamo: poglejte, polna dvorana jih je, ali ni to lepo! Tragično je seveda pri tem to, da velike, taprave umetnike v naši dolini velikokrat sprejemamo kot slučajne popotnike, nepomembne postavljače pa slavimo, kot da so nas sposobni v vsakem pogledu in dokončno razsvetliti. Koliko primerov! Priča smo pravi ob-vestilni zmedi, v kateri so vsi nastopajoči »naj«, vsaka prireditev je »dogodek«, vsak gost je izjemen. To je po svoje sicer prisrčno, toda vidimo lahko, da se vsaka publika tega enkrat naveliča; ostanejo le tisti, ki brez obiskovanja kulturnih prireditev enostavno ne morejo, če hočejo ohraniti svoj (socialni) status. To ima vsekakor daljnosežne posledice, saj pravi umetniki večinoma v našo dolino ne prihajajo zato, ker bi nam želeli podariti del sebe, ampak jih k temu (na žalost) priganja dejstvo, da tudi oni živijo od denarja. Toda kako je mogoče, da »pametni« tega ne uredijo na najbolj primeren način, če jo po naše vse jasno, boste vprašali! O, sveta naivnost, vam bomo odgovorili! Jasno že, toda pametni na žalost vedno živijo svoje skromno in tiho življenje, vedoč, da »močnim«, toda ne-umnim nikoli ne bodo mogli preprečiti njihovih nakan. Ne zato seveda, ker bi bili prepričani, da bo zgodovina že prav sodila nesposobnežem in bleferjem, temveč zato. ker je njihovo življenje prekratko, da bi ga zapravljali za tako »nepomembne« stvari. In tako smo tam, kjer smo! Poza mediokretov je seveda najprej vidna in najbolj spoznavna prav v načinu, kako uporabljajo moč informacije: daleč so od tega, da bi vedeli, kako z mediji per-fidno manipulirati — uporabljajo brutalne metode, pa najsi gre za pia kat, radijsko obvestilo ali »Zrno« v domači televizijski mreži. Odvisno od tega pač, s kolikšnimi denarji razpolagajo in kako visoke cilje so si postavili. Naslovniki imajo od takšnih informacij malo, dajejo pa iz svojega žepa kar precej, posredno ali neposredno. Kako ljubko je pravzaprav bilo nekoč, ko je sel sredi vasi razvlekel pergamentni svitek in oznanil svoje sporočilo, vaščani pa so lahko njegove nedolžne oči vsaj od blizu opazovali! Kje je izhod seveda ne vemo, kot ne vemo kako ustreči »najstvu« prašičev, ki bi radi leteli, pa nimajo kril! poslušal članstvo in zapisal: Vane GOSNIK Popravek: naslov prejšnjega »Dvignjenega zastora« bi se moral pravilno glasiti O kultumosti dedičev in ne O kulturni dediščini. KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK TITOVO VELENJE vas vabi v sredo, 24. decembra na obisk v Cankarjev dom: KONCERT SAKRALNE GLASBE ZBOR CONSORTIUM MUSICUM IN LJUBLJANSKI KOMORNI ORKESTER Dirigent: Mirko Cuderman Orgle: Maks Strmčnik Program: Stare božične pesmi Odhod ob 15.00 izpred Rdeče r" orane. V Ljubljani možnost ogleda razstave JOŽE PLEČNIK (doplačilo 600 din) in novoletnega sejma. Koncert ob 18. uri. Povratek jkozi Šmartno ob Paki in Šoštanj. Cena aranžmaja 3.000 dinarjev. Odbor za sodelovanje s šolami pri ZK0 Velenje Ob pestri dejavnosti še kakovost in množičnost Množičnost in kakovost sta »vrlini«, s katerima se gotovo lahko ponašajo v odboru za sodelovanje s šolami pri zvezi kulturnih organizacij občine Velenje. Kar nekaj je namreč učencev na osnovnih in usmeritvah Centra srednjih šol v Titovem Velenju, ki si pravi z dejavnostjo na kulturnem področju zapolnjujejo prosti čas. Na vseh osnovnih šolah se mladi hkrati pesniki gledališčniki združujejo v kulturnih društvih. »Nadvse razveseljivo pa je,« pravi predsednik odbora Vinko Šmajs,« da poleg kulturnega društva Ivan Cankar na centru prizadevno dela tudi KUD Antona Aškerca.« Dejavnost vseh je zelo pisana. Mladim kulturnikom sta nekako bolj pri srcu literarna in glasbena zvrst, nekoliko manj pa se ti ogrevajo« za dramsko. Tudi šolskih glasil Vinko Šmajs ne manjka. Poleg dramske bi si člani tega odbora želeli več klubske dejavnosti. Po besedah sogovornika čaka vse, ki delajo v odboru, do konca leta še veliko dela. če- prav so dokaj uspešno uresničili začrtane naloge. »Prednostna je gotovo razvijanje in usmerjanje vseh tistih nagnjenj mladih na kulturnem področju, ki jih šola ne more razvijati v toliki meri.« Poleg odkrivanja mladih talentov ni nič manj pomembna organizacija Kajuho-vega tedna. To prireditev pripravijo v prvih dneh meseca maja. Tokrat prvič pa so vsi ki so v njem sodelovali, najboljše prispevke izdali v literarnem zborniku Moja pesem ni le moja pesem. Sodelovanje kulturnih ustvarjalcev na osnovnih in srednji šoli res še ni zaživelo tako kot bi moralo, zato bo to ena od nalog članov tega odbora v prihodnjem letu. Nenazadnje pa je treba omeniti še skrb učencev in dijakov, ki delujejo v šolskih kulturnih društvih, skrb za razvedrilo ostarelih občanov. Tako jih ob večjih in pomembnejših praznikih razve- selijo s kulturnim programom. »Stara je ideja o medsebojnem sodelovanju med posameznimi šolskimi kulturnimi društvi. O tem smo glasno razmišljali člani odbora tudi v tem letu, vendar nam te naloge še ni uspelo izpeljati.« Pozornost članov odbora za sodelovanje s šolami pri zvezi kulturnih organizacij občine Velenje bo v letu 1987 namenjena predvsem uresničevanju že prej omenjeni kopici uresničenih in maloštevilnih neuresničenih nalog. Več skrbi kot doslej naj bi bili deležni mentorji kulturnih društev, da bi ti bolje poskrbeli za mlade talente na kateremkoli področju.« »Delovni program za prihodnje leto smo skrbno izdelali, zato se nadejamo še večjih uspehov. To sta predvsem množičnost in kakovost« je končal pogovor Vinko Šmajs. PRIREDITVE # PRIREDITVE # PRI Kulturni center Ivan Napotnik PRIREDITVE KULTURNEGA CENTRA IVAN NAPOTNIK TITOVO VELENJE RECITAL Nocoj bo ob 19.00 v knjižnici v Titovem Velenju nastopilo Kulturno društvo Škale z RECITALOM v režiji Ljerke Belak. V današnjem času, ob hrupu strojev in avtomobilov ter naprezanja za osvojitev materialnih dobrin, je človekova prvobitnost največkrat potisnjena na stranski tir. Namen Kulturnega društva Škale je, da s spletom slovenskih ljudskih pesmi potrkajo na srca ljudi, kijih bodo pripravljeni poslušati. Sodelujejo: Eva Kumer, Vida Lipnik, Franja Holz-kneeht, Dolfe Lipnik, Bojan Aplinc, Rosvita Vugrinec, Mateja Rednak in Bojan Pavline (klarinet). 15 LET KINO KLUBA GORENJE Letos slavi Kino klub Gorenje 15-letnico svojega delovanja. V petek, 12. decembra ob 19.00 se bodo v knjižnici v Titovem Velenju člani predstavili z izborom avtorskih filmov, posnetih od ustanovitve kluba do danes. ABONMA — komorni koncerti in izven V petek, 12. decembra bo ob 19.30 v dvorani glasbene šole kon-. cert pianistke Elise Virsaladze iz Sovjetske zveze. Program: R. Schumann: Otroški prizori, op. 15; Kreisleriana, op. 16; J. Brahms: Trije intermezzi, op. 119; Sonata št. 1 v C-duru, op. 1. Kjerkoli se ime gruzinske pianistke pojavi na lepakih koncertnih sporedov, je to praznik za glasbeno občinstvo. To potrjujejo odmevi kritikov iz evropskih koncertnih dvoran, z Japonske in Združenih držav Amerike. Ugledu vodilne sovjetske pianistke se pridružujejo tudi uspehi na pedagoškem področju, na moskovskem konzervatoriju ima svoj klavirski razred. Gostovanje v Sloveniji je v sklopu njene velike turneje v Španiji, Angliji, Kanadi, Franciji in Jugoslaviji. Pianistka Elisa Virsaladze iz Sovjetske zveze. v P. C. liama Leveč KONSIGNACIJSKA PRODAJA akustičnih aparatov znamke • TV sprejemniki SABA • video rekorderji • radio kasetofoni nama hiša dobrega nakupa! 11. decembra 1986 * titovo velenje ŠPORT nas cas *stran 9 Nogometni klub Rudar Bo Rudnik le prevzel pokroviteljstvo ? Sklenjen je jesenski del prvenstva v slovenski nogometni ligi. To je seveda priložnost za oceno tekmovalnih in ostalih dosežkov, tudi v nogometnem klubu Rudar. Prvi del prvenstva za velenjske nogometaše ni bil uspešen. Slaba igra, malo zadetkov in malo točk, toda v drugem delu so se Rudarjevi nogometaši bolj kot »prebudili«. V zadnjih šestih kolih so od 12 možnih osvojili kar 11 točk, zmagali so petkrat zapored, šesta zmaga pa se jim je v zadnjih minutah izmuznila v Domžalah. Takšna serija jim je omogočila uvrstitev na četrto mesto, z lepimi obeti za pomladanski del. Rudarjevo jesensko obdobje je predsednik kluba Jože Mraz najprej takole ocenil: »Jesenski del prvenstva pomeni za NK Rudar novo spodbudo za utrditev kluba. Pomladi smo namreč imeli velike težave zaradi odhoda nekaterih igralcev, predvsem pa zaradi izredno slabega materialnega položaja kluba. Zatem je prišel novi trener, prišli so novi igralci in potrebno je bilo nekaj časa, da so se vsi skupaj »uigrali«. Zaradi tega rezultati v prvih kolih niso bili dobri, z odgovornim in trdim delom igralcev in vseh ostalih, pa so se v nadaljevanju prvenstva bistveno izboljšali. Tako smo osvojili četrto mesto, kar je na trenutne možnosti realna uvrstitev.« Ste sploh upali na takšno uvrstitev? »Naš načrt je predvideval eno od prvih petih mest, ker smo računali na reorganizacijo tekmovalnega sistema, peto mesto na koncu pa bi najbrž že pomenilo uvrstitev v medrepubliško ligo. Še bolj pa smo si takšne uvrstit-tve želeli zato, da bi znova pritegnili gledalce na naše tribune. Reorganizacija tekmovanja je sedaj začasno odložena do leta 1988 in četudi je ne bo, želimo NK Rudar močno okrepiti, zlasti v smeri boljšega dela s pionirsko, kadetsko in mladinsko selekcijo, s prvim moštvom pa se učvrstiti v vrhu slovenske nogometne lige. To pomeni tudi več gledalcev, zaradi katerih pravzaprav tudi igramo.« V klubu ste izoblikovali osnutek srednjeročnega načrta, v katerem ste med drugim zapisali, da je Rudar v minulih letih preživljal eno najtežjih moralnih in materialnih kriz od ustanovitve dalje. S finančnimi in organizacijskimi težavami se je klub ubadal tudi letos. Kako je s tem? »V omenjenem obdobju se je Rudar srečal z velikimi materialnimi težavami. ZTKO nam ne zagotavlja niti tretjine potrebnih sredstev za normalno delo, predvidenega pokroviteljstva nismo uspeli skleniti z nobeno organizacijo združenega dela, niti z velenjskim premogovnikom, katerega ime pravzaprav nosimo. Tudi ostale možnosti zagotavljanja potrebnih sredstev so zaradi znanih težav močno skrčene. Tako .smo se vsako leto doslej ubadali z enim do treh milijonov dinarjev nepokritih obveznosti. Prav zaradi tega smo se vsi klubu vse preveč ukvarjali samo z zagotavljanjem sredstev, manj pa z vzgojo, tekmovlanim sistemom in drugimi stvarmi, zaradi katerih smo pravzaprav v klubu. Tudi v tem trenutku položaj ni veliko boljši, saj bomo tudi letošnje leto sklenili z neporavnanimi obveznostmi. Veliko smo se zato pogovarjali z rudnikom, da bi kot pokrovitelj pokril polovico ali pa vsaj tretjino potrebnih sredstev. Drugo tretjino bi predstavljala sredstva ZTKO, kakšno tretjino pa bi lahko zagotovili tudi z lastno dejavnostjo v klubu.« Kako je torej s tem pokroviteljstvom? »Na rudniku so s osebnim izjavljanjem že poskušali sprejeti odločitev o izločanju dela sredstev iz osebnih dohodkov za zagotavljanje delovanja nekaterih športnih in kulturnih dejavnosti, med drugim tudi za NK Rudar. Prvič jim to ni uspelo, računamo pa, da bi na osnovi temeljitejših priprav in podrobnih obrazložitev, lahko bili uspešni v ponovljenem osebnem izjavljanju. ZTKO ne more zagotoviti potrebnih sredstev vsem društvom in klubom, ki jih je v Titovem Velenju veliko, zato smo pri snovanju srednjeročnega načrta upoštevali pokroviteljstvo, sicer bomo morali razmišljati o delnem ali celotnem prenehanju delovanja kluba.« Kako klub deluje danes? »Rudar ima vse selekcije, ki jih predvidevajo pravila nogo- metne zveze Slovenije. Pionirska selekcija vodi v občinski ligi, izjemno obetovna je selekcija kadetov, ki je premočno zmagala v medobčinski ligi, v njenem vrhu so tudi mladinci, povedati pa seveda velja, da smo najboljše mladince združili v NK Usnjar. Ta ekipa je odlično uvrščena v prvi slovenski ligi in prav iz te selekcije želimo igralce vključiti v prvo moštvo. Nekaj jih bomo vključili že pomladi, sicer pa računamo, da bomo postopno vse igralce za prvo ekipo pridobili v lastnih vrstah.« Znano je tudi, da težko dobite ljudi, ki bi bili pripravljeni ljubiteljsko delati v klubu. Kakšne so razmere na tem področju? »Zelo težke razmere niso pogodu ljudem. Večino dela moramo opraviti povsem na amater- ski podlagi, nekatere naloge celo na lastne stroške. Dolgujemo letne nagrade trenerjem za delo z mlajšimi selekcijami, nekaterim funkcionarjem smo dolžni sredstva, ki so jih v najbolj kritičnih trenutkih sami založili in podobno. Prav zaradi tega se vsi v klubu bolj ubadamo z materialnim stanjem, kot pa z drugimi oblikami delovanja. V takšnih razmerah marsikdo ne mara delati, zato se je večina tistih, ki so občasno delali v klubu utrudila in odšla, ostaja pa le nekaj zagnancev, ki so še pripravljeni žrtvovati svoj prosti čas in z vsemi napori skušajo izvleči voz.« Kakšni so cilji kluba, če bodo denarne zagate kolikor toliko zadovoljivo rešena? »Ob ugodnem finančnem po- ložaju, ki bi zagotavljal dobro delo z mlajšimi selekcijami, sftio prepričani, da lahko v krajšem obdobju, najkasneje pa v petih letih, klub močno utrdimo, predvsem z naslonitvijo na lastne kadre in na lastne moči, kar je tudi bistvo delovanja kluba. Rezultati v članski selekciji so bolj prestižnega značaja. V tem trenutku smo sposobni za vrh slovenske lige, če bomo sposobni za uvrstitev v medrepubliško ligo, če kdaj sploh bo in ne bo terjala bistveno večjih sredstev, se temu seveda ne bomo odrekli. To smo tudi zapisali v naše načrte, vendar se v medrepubliško ligo ne nameravamo podati za vsako ceno. Razmere v slovenskem nogometu so namreč še vedno bolj poštene in trdne, kot so očitno v zveznih ligah.« Igralci Rudarja so v zadnjih petih krogih dosegli pravi podvig (vos) NK Šmartno ob Paki Spomladi naskok na prvo mesto Nogometaši Šmartnega ob Paki so vsem težavam navkljub uspešno sklenili jesenski del tekmovanja v vzhodni conski ligi. Uvrstitve posameznih selekcij so bile bolj ali manj načrtovane, prijetno pa je presenetila članska enajsterica, ki ima za prvouvršče-no Nafto le dve točki manj. Tako je pionirska enajsterica osvojila tretje mesto v medobčinski ligi, prav tako uspešni so bili kadeti in mladinci. »Po tihem smo takšno uvrstitev članskega moštva pričakovali. Nismo pa o tako visoki uvrstitvi upali razmišljati na glas, saj so nas spodbudne napovedi o uvrstitvi v prejšnji sezoni marsikaj naučile. Sedaj so naše želje seveda večje, saj možnosti za osvojitev prvega mesta niso tako daleč,« pravi predsed- nik nogometnega kluba Šmartno Janko Vuzem. Kakšnih posebnih okrepitev si za jesenski del tekmovanja šmarški nogometaši niso mogli privoščiti. Tako so člansko enajsterico okrepili predvem domači igralci, ki so se vrnili iz JLA. Očitno pa je igralcem zelo dobro dela sprememba novega trenerja Dobrivo-ja Stevančeviča. Vse je že kazalo, da bodo morali šmarški nogometaši zaradi pomanjkanja denarja že na samem začetku prenehati igrati. »Premalo denarja za dejavnost je naša večletna težava. Tako igralci kot uprava kluba si pomagamo na najrazličnejše načine. Prirejamo razne prireditve, v združenem delu poskušamo z raznimi reklamami, pa koledar- Elektra :Hrastnik 124:78 V 9. kolu, zadnjem v prvem delu tekmovanja, so košarkarji Elektre doma visoko premagali ekipo Hrastnika s 124:78. Domačini so visoko vodili že na začetku, v drugem polčasu dovolili gostom, da so zmanjšali na 81:66, nato pa so se znova razigrali in visoko zmagali. Tokrat se je s svojim obnašanjem »odlikoval« Mlinšek, ki sta ga sodnika izključila. S tem je svoji ekipi naredil medvedjo uslugo, saj ne bo smel nastopiti v naslednjem kolu, ko se bo Elektra pomerila s Šentjurjem, neposrednim tekmecem za prvo mesto. Košarkarji Elektre so v prvem delu osvojili 17 od 18 možnih točk in vodijo s točko naskoka. Koše proti Hrastniku so dosegli: Sevšek 4, Mrzel 22, Pečovnik 6, Dumbuya 15, Cajner 25, Breznik 17, Rotovnik 29 in Plešej 8. Trešnjevka.-Velenje 29:19 V zadnjem jesenskem kolu tekmovanja v drugi zvezni ligi so rokometašice Velenja gostovale pri Trešnjevki v Zagrebu in izgubile z 19:29 (1 1:16). Domačinke, nekdanje prvoligašice, so imele v začetku veliko težav z borbenimi gostjami. Velenjčanke so namreč rezultat še izenačile na 10:10, nato pa so se razigrale domačinke in polnile mrežo gostij. Za Velenjčanke je bila nerešljiv problem zlasti odlična domača vratarka. Zadetke so dosegle: Goličeva 7, Kotnikova 4, Kričejeva 3, Plaskamova 2 ter Misaljevičeva, Zidarjeva in Durakovičeva po 1. Po prvem dlelu so Velenjčanke s petimi točkami na predzadnjem mestu. Tek s smučarskimi palicami Zveza telesno-kullurnih organizacij občine Velenje bo v soboto, 13. decembra, pripravila že 3. tek s smučarskimi palicami na gradi. Tekmovanje se bo pričelo ob 11. uri, pismene prijave sprejeimajo na sedežu ZTKO do petka, 12. decembra, do 12. ure, udeležemci pa se lahko prijavijo še uro pred startom v prostorih ztko.. Cicibani, pionirji in veterani bodo tekli na 1.000 metrov, mladincci in člani pa na 2.000, seveda to velja tudi za ženske kategorije. Start bo v Starem Velenju, cilj pa pod skakalnico. Če bo deževalo prireditev odpade. ji,... Da se tudi v nadaljevanju spomladanskega dela tekmovanja naše selekcije ne bi srečevale znova s finančnimi vprašanji, se dogovarjamo o pokroviteljstvu nad celotno dejavnostjo TVD Partizana z delovno organizacijo Era iz Titovega Velenja. Če bomo uspeli, se bodo rešili najhujšega, potrebne pa bodo gotovo še dodatne akcije. Napovedi so resda nehvaležno delo, zato so pri nogometnem klubu Šmartncr ob Paki o uspehih v spomladanskem delu sila skopi. Kakšnih okrepitev v tem trenutku ne načrtujejo. Njihov cilj, ki ga ne želijo doseči za vsako ceno, je seveda osvojitev prvega mesta in po dveh letih vrnitev v slovensko ligo, kjer so vrsto let uspešno nastopili. Veteranke 4. v Umagu V Umagu je vsako leto na dan republike pravi rokometni praznik. Letos se je na tem turnirju veteranov zbralo 52 ekip iz vseh republik in pokrajin, razen Kosova. V to pisano druščino nekoč najboljših rokometašev in roko-metašic Jugoslavije se je letos v začetku sramežljivo vključila ekipa velenjskih veterank. Med 15 ekipami so nato prišle celo v pol-finale in tam nesrečno izgubile z zagrebško Trešnjevko, vrsto let nepremagljivo na tem turnirju. Velenjčanke so osvojile četrto mesto pred Radničkim, Olimpi-jo, Osijekom in drugimi odličnimi ekipami. Med slovenskimi predstavniki so nastopile še ekipe Slovana, Šoštanja, Slovenj gradca, Celja, Krmelja, Izole in Olimpije, toda le Slovan pri moških in Velenje pri ženskah sta se uspela prebiti skozi kvalifikacije. Ker je Velenjčankam tokrat zares malo manjkalo do finala, obljubljajo, da bodo prihodnje leto to dosegle, zato pa bodo pričele nabirati moči in sredstva že kar po novem letu. V Umagu so tokrat nastopile: Tatjana Vizovi-šek, Marjana Hojan, Munirà Omerovič, Breda Podpečan, Do-brila Golič, Lučka Hleb, Irena Zemljak, Milena Džordževič, Nataša Frangeš in Rina Kopriv-šek M. D. Topolšica—Kajuh :Kočevje 2:3 V derbiju z vrha lestvice so zasluženo zmagale gostje in ostale še naprej neporažene, za zmago pa so se morale krepko potruditi. Začele so silovito in povedle z 2:0. Vse je kazalo, da bodo zlahka opravile z gostiteljicami, vendar so se te zbrale in uspele izzid izenačiti. V odločilnem nizu so povedle s 4:0, nato napravile nekaj začetniških napak in gostje so jih dohitele ter zmagale s 3:2 (-0, -1,1,1, -8). V soboto bodo igralke Topolšice gostovale v Gorjah. Topolšica :Šempeter 2:3 V dveurnem šaleško-savinjskem obračunu dveh enakovrednih ekip so zmagali gostje z 3:2 ( — 12, 13, —8, 13, —11). Gostitelji so preveč grešili pri serviranju, pa tudi v polju so igrali slabše kot znajo. V zadnjem jesenskem delu bodo gostovali pri ekjpi Brezovice v Ljubljani. Ljubno:Fužinar 3:0 Odbojkarice Ljubnega so v 45 minutah opravile z gostjami z rezultatom 3:0 (6, 5, 2). V tem srečanju so dobile priložnost vse igralke in jo dobro izkoristile. V naslednjem kolu se bodo igralke Ljubnega v Črnučah pomerile z domačim Partizanom. Strelski šport Legner odličen v Sarajevu Na prvem zveznem pozivnem tekmovanju v streljanju s preciznim zračnim orožjem v Sarajevu so bili doseženi odlični rezultati, pri čemer so imeli svoj delež tudi velenjski strelci. Zlasti seje s pištolo med mladinci izkazal Fortunat Legner, ki je zmagal in s 567 krogi dosegel tudi republiški rekord. V skupni konkurenci bi bil celo tretji. Med člani je bil Trstenjak sedmi. Pri mladinkah se je izkazala Denis Boia, ki je osvojila drugo mesto z enakim številom krogov, kot prvouvrščena La-vrinčeva. V 4. kolu republiške strelske lige — vzhod so velenjski strelci gostili tekmovalce Steklarja iz Hrastnika. Zmagali so še četrtič zapored in z osmimi točkami vodijo na lestvici. Rezultat je bil 1.427:1.390. Smučarski skoki Dokaj uspešen začetek V nedeljo so se na 90-metrski skakalnici v Planici za pokal Cockte pomerili starejši mladinci. V konkurenci najboljših skakalcev je bil Pušnik tretji, prav tako zelo dober pa je bil s sedmim mestom Tamše. To je bila obenem izbirna tekma za jugoslovansko reprezentanco v tekmovanju za pokal OPA in Boris Pušnik bo že danes, v četrtek, odpotoval v Passo Rolle, kjer bo prva od šestih tekem za ta pokal. Dve pregledni tekmi so opravili tudi člani. Na prvi je bil Golob tretji in Mihelič šesti, na drugi pa je bil Mihelič šesti in Golob deveti. Konec tega tedna bo še ena tekma, na kateri bodo izbrali skakalce za tekmo v svetovnem pokalu v Chamoni-xu in za tekmo za evropski pokal v St. Moritzu. Uspel tek do Topolšice Tekaška sekcija Gorenja je pred dnevom republike pripravila tek v Topolšico. Poleg članov sekcije so se teka udeležili še ljubitelji tekov iz drugih delovnih organizacij Šaleške doline. Tekmovalci so pretekli 14,5 kilometra dolgo progo od Rdeče dvorane do Šaleka in Sel, prek Škal in Gaberk, mimo Lajš do hotela Vesna. Pri članih do 30 let je zmagal Sead Baručič, pred Tomažem Kolarjem in Igorjem Kukovičem, pri članih od 30 do 40 let Dragan Anic, pred Spaso-jem Tešanovicem (vsi Gorenje) in Obradom Lazičem (ESO), pri članih nad 40 let pa Hinko Jerčič (Gorenje) pred Romanom Gorškom (RLV). Tek v Topolšico je lepo uspel, zato tekači vabijo na redno vadbo in vsa-kotedenski tek v Topolšico. Start je vsak petek ob 15.30 pred Rdečo dvorano. H. J. Akrobatsko smučanje Po desetih letih tudi pri nas Akrobatsko smučanje je v Sloveniji pognalo korenine pred desetimi leti, letos pa se je pričelo uveljavljati tudi na našem področju. V Celju so namreč ustanovili sekcijo akrobatskih smučarjev, zaenkrat sicer maloštevilno, že po letošnji zimi pa si prvi za-gnanci obetajo številne nove člane. Akrobatski smučarji bodo ob sobotah in nedeljah trenirali na Golteh, treninge jim je center omogočil s sezonskimi kartami in z ureditvijo terenov za skoke, prosti slog in balet. Za pravo predstavitev te zanimive in privlačne smučarske discipline bodo na Golteh pripravili tudi dve tekmovanji. Nova popestritev ponudbe na Golteh torej, obenem pa začetek razvoja nove panoge. ' Naj na kratko predstavimo še vse tri discipline Najbolj atraktivni so vsekakor skoki. Zanje potrebujejo tri tipe skakalnic prevrate (salte) naprej, za prevrate nazaj in za pokončne skoke. Naklon doskočišča je 40 stopinj in je zelo mehko, s čemer želijo preprečiti poškodbe. Prosti slog vozijo na terenu, nagnjenem do 40 stopinj, mora biti veliko grbin visokih do enega metra, teren je dolg do 300 metrov in širok 40, na razdalji 18 metrov so na njem vratca. Tekmovalec mora razdaljo prevoziti v najkrajšem času in vmes opraviti dva skoka (ne prevrata). Meri se torej čas, izvedba skokov in izkoriščenost terena, to je stik smuči s snegom, kar je še posebej pomembno. Balet je najtežja disciplina, terja veliko telesne in psihične vzdržljivosti, pleše pa se na glasbo. Teren je nagnjen za 17 stopinj, dolg 240 in širok 50 metrov. Poleg domačih tekmovalcev bodo na Golteh vadili tudi najboljši slovenski akrobatski smučarji z Gorenjske, kar zagotavlja živahno in privlačno zimo. \ 10. stran * ftOS C3S _________________ OBJAVE RAZPISI titovo velenje * 11. decembra 1986 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST « OBČINE VELENJE Odbor za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri samostojnih obrtnikih občine Velenje Na podlagi 103. in 104 člena Pravilnika o urejanju stanovanjskih zadev za delavce, zaposlene pri samostojnih obrtnikih v občini Velenje, objavljamo RAZPIS STANOVANJSKIH POSOJIL ZA GRADITEV, ADAPTACIJO ALI REKONSTRUKCIJO STANOVANJSKIH HIŠ V LASTI DELAVCEV, ZAPOSLENIH PRI SAMOSTOJNIH OBRTNIKIH V ZNESKU 8,000.000 DINARJEV Interesenti naj k svoji prošnji za posojilo predložijo naslednjo dokumentacijo: — gradbeno dovoljenje na ime prosilca — predračun — potrdilo obrtnika o kreditni sposobnosti prosilca — potrdilo odnosno dovoljenje, če gre za adaptacijo Interesenti naj svoje prošnje skupaj z zahtevano dokumentacijo vložijo v 15. dneh po objavi tega razpisa na naslov: SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE VELENJE — Odbor za urejanje stanovanjskih zadev za delavce, zaposlene pri samostojnih obrtnikih, Šeleška 19/a, Titovo Velenje. O višini posojila posameznemu prosilcu bo odločila posebna komisija, ki si bo ogledala razmere na kraju samem. Odbor za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri samostojnih obrtnikih občine Velenje trt* ( 9 9 veleblagovnici HCEIHCZ Titovo Velenje pohištvo MEBLO • moderen in prilagodljiv program FORMA 9 vzmetnice JOGI 9 spalnice TAMARA nama — hiša dobrega nakupa sozd rudarski elektroenergetski kombinat edvarda kardelja, trbovlje rudniki rjavega premoga Slovenije n. sol. o. trbovlje, trg revolucije 12 »SOZD REK Edvarda Kardelja DO Rudniki rjavega premoga Slovenije TOZD RUDNIK RJAVEGA PREMOGA SENOVO objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas: t. Tehničnega vodje DE Se-paracije s 40-dnevnim poskusnim delom 1 delavec 2. Vodje kadrovsko-socialne službe s 60 oz. 40 dnevnim poskusnim delom 1 delavec 3. Vodje komercialnega sektorja s 60 oz. 40 dnevnim poskusnim delom 1 delavec prosta dela in naloge za določen čas (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta): 4. Referenta obračuna osebnih dohodkov s 40-dnevnim poskusnim delom I delavec Kandidati za zasedbo objavljenega dela oziroma naloge, mo- rajo poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjevati še pogoje opredeljene v Družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike občine Krško in naslednje pogoje: Pod 1.: — srednja tehnična šola rudarske, strojne, elektro ali gradbene smeri — opravljen republiški strokovni izpit (pred komisijo Republiškega komiteja za energetiko v skladu s Pravilnikom o strokovni izobrazbi in usposobljenosti (Ur. I. SRS št. 14/76) — pet let ustrezne prakse — znanje in spremljanje tehničnih normativov in predpisov varstva pri delu ter rudarskega zakona — organizacijska sposobnost in smisel za delo z ljudmi Pod 2.: — VŠ ali SŠ pravna ali administrativno — znanje in spremljanje predpisov s področja samoupravljanja, medsebojnih razmerij in organizacije dela — 3—4 leta na kadrovsko — socialnih poslih — sposobnost organizacije dela, komuniciranja in dela z ljudmi Pod 3.: — VŠ ali Sš ekonomska ali komercialna — znanje in spremljanje predpisov o prometu blaga in finančnem poslovanju — 3 — 4 leta na komercialnih poslih — sposobnost komuniciranja in sprejemanja odločitev Pod 4.: - SŠ ekonomska — znanje in spremljanje internih in eksternih predpisov iz OD — 1 leto na obračunu osebnih dohodkov — smisel za natančno in ažurno poslovanje Kandidati za navedena dela po 1. točki imajo ob sklenitvi delovnega razmerja možnosti pridobitve ustreznega stanovanja. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Komisija za delovna razmerja TOZD RUDNIK RJAVEGA PREMOGA SENOVO Titova 106 68281 SENOVO. Rok prijave 8 (osem) dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi.« Srečno! ni setem v Rdeči diorani, na katerem bo-prodajali proizvode Gorenja in Lesne iz Slovenj GradcJ pod izredno ugodtym^ sejemskimi pogoji — obisk Sladka mraza fr poslovni! — darilne kupone — posebno ponudbq po poslovnih enotah: JAL tüUfcij eksi »Koestlin« — bonboni »Pionir« — majoneza 250 gr »Kolinska« ielki KKZ -HOtišKi vrfcf 1.281,— 4.194,-652,- — otroške trenirke — smučarske rokavice — volna Disko — otroške bunde — velika izbira igrač 3.300,-1^.847,-4.969,-10.140,- po ugodnih cenah BLAGOVNICA STANDARD: — kasetofoni Philips, Toschiba — Velika izbira že aranžiranih novoletnih daril! ŽELEZNINA TITOVO VELENJE IN ŠOŠT — orodje Unior z lepotno napako do 50 % KMETIJSKA TRGOVINA 1ITOVO VELENJE IN ŠOŠTANJ: za kramjie, sekire, kladiva po ugodnih ce- k # EG NAŠTETIH U SECU DECEMBRU 01AH PRIPRAVILI PRESENEČENJ. _ STI SMO VAM V H POSLOVr STO UGODI 11. decembra 1986 * titovo velenje naš obveščevalec nas Cšas » stran 11 IHHHHHHHRHRHHBHBHIHHHBHIB' NOVA PRODAJALNA rrr V ZIDANŠKOVI ULICI HLAČE WÌBSA KROJ ZA VAS koledar ČETRTEK, 11. decembra - DANIJEL PETEK, 12. decembra - IVANA SOBOTA, 13. decembra - LUCIJA NEDELJA, 14. decembra -DUŠAN PONEDELJEK, 15. decembra - KRISTINA TOREK, 16. decembra - ALBINA SREDA, 17. decembra - LAZAR M ALi OGLASI prodam TV color goreNJE. Telefon 854-250. PRODAM MOSTOVNO SPALNICO LARA. Telefon 855-098 ali 853-312, interna 1329. PRODAM AKACIJEVA DRVA ZA KURJAVO. Hišnik na velenjskem gradu, telefon 854-627, od 15. do 22. ure. PRODAM MINI KOMPONENTE Anitech in Hitachi (2 x 30 W), dvojni kasetofon z ločjivimi zvočniki. Telefon 854-524, dopoldne (Andrej). POCENI PRODAM BARVNI TV GORENJE. Milan Veternik, Ravne 94 a, Šoštanj. prodam 4 kompletne ZIMSKE GUME s platišči za VW 1300. Telefon 858-771. PRODAM GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, bordo, širok žamet, rabljen eno sezono. Cena 25.000,— din. Telefon 857-593. KUPUJEM IN MENJAM SAMO RUDARSKE ZNAČKE Za zamenjavo zanje nudim tudi druge. Prodam pa tudi nove preproge sive barve za Viso. Telefon popoldan 857-512. PRODAM OSEBNI AVTO LADA 1500 SL, letnik 1978 po ugodni ceni. Informacije po telefonu 856-188, od 16. ure dalje. PRODAM KRAVO FRIZIJKO, tretjega teleta, brejo, dobro mle-karico. Franc Sredenšek, Šentilj Arnače 5, Titovo Velenje. PRALNI STROJ GORENJE, star 3 leta prodam. Telefon 854-189. PRODAM DVE PARCELI ZA VIKEND na lepi sončni legi. Dostop z vsakim vozilom. Elektrika, voda v neposredni bližini. Informacije po telefonu 858-272. SEDEŽNO GARNITURO - dvojni trosed, temnomoder iti-son 5,1 x 3,6 m in usnjen moški plašč št. 48, zelo poceni prodam. Kardeljev trg 1, Vil/49. FORD FIESTO PRODAM Informacije po telefonu 857-006. gorenje 63320 Titovo Velenje, Partizanska cesta 72, Jugoslavija GORENJE sestavljena organizacija združenega dela, o. o., Titovo Velenje Delovna organizacija Delovna organizacija Gorenje Notranja oprema, n. sol. o., Titovo Velenje Komisija za delovna razmerja TOZD Pohištvo, n. sc Titovo Velenje sol. o., oglaša prosta dela in naloge 1. SAMOSTOJNI VZDRŽEVALEC (2 delavca) Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. — elektrikar ali ključavničar (IV. stopnja) 2. — 1 leto delovnih izkušenj Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po Pravilniku o delovnih razmerjih TOZD Pohištvo. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izobrazbi in dosedanjih delovnih izkušnjah v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Gorenje SOZD. DSSP, sektor kadrovskih zadev, Partizanska 12, 63320 Titovo Velenje. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 45 dneh po poteku roka za prijavo. prodam stroj za entla- NJE, japonski, 4 niti 2 igli cena 40 MS (z carinsko deklaracijo) star 9 mesecev. Beve, Tomšičeva 13 Titovo Velenje. ZDOMKA STARA 43 let takoj vzame v najem sobo s souporabo kopalnice in WC v Titovem Velenju ali bližnji okolici. Plačam za eno leto v naprej v DM. Naslov v uredništvu. PRODAM ŠTEDILNIK IZ NERJAVEČE PLOČEVINE, Iskra Corona, malo rabljen. Cena 100,000,- din. Telefon 063-856-870. PRODAM FIAT 126 P letnik 1982, telefon 855-142 od 18. do 20. ure. PRODAM ENO LETO STAR TROSED, ležišče, cena 50 % od prodajne vrednosti novega. Interesenti naj se oglasijo v četrtek ali petek od 17. do 19. ure na naslov Zdravko Jamnikar, Tomšičeva 10 a Titovo Velenje. MLADA IZOBRAŽENCA, ZAPOSLENA, MIRNEGA ZNAČAJA s petletnim otrokom išče-va stanovanje v Titovem Velenju ali okolici. Možnost predplačila. Telefon 811-411 interna 475 (Betka — dopoldne) NA STANOVANJE VZAMEM DRUŽINO. Pisne ponudbe pošljite na upravo Našega časa pod šifro »Najboljšemu ponudniku za 1 letno predplačilo!« GIBANJE PREBIVALSTVA Matični urad Velenje: Poroke: Branimir Glinšek, roj. I960, inženir strojništva iz Škal in Marija Lipnik, roj. 1962, vzgojiteljica iz Škal, Dominko Božič, roj. 1962, delavec iz Šoštanja in Luca Filipovič, roj. 1968, delavka iz Donje Dragunje, Robert Pole, roj. 1963, skupinovodia iz Titovega Velenja in Darinka Dravec, roj. 1962, delavka iz Titovega Velenja, Robert Blažič, roj. 1967, rudar iz Titovega Velenja in Lu-dovita Kušer, roj. 1961, predmetna učiteljica iz Titovega Velenja, Marjan Kovač, roj. 1959, mizar iz Gavc in Marija Kompare, roj. 1950, delavka iz Gavc, Anton Gotovnik, roj. 1953, delavec iz Šoštanja in Azra Jovič, roj. 1956, delavka iz Šoštanja, Miran Hu-dobreznik, roj. 1961, delavec iz Šmihela in Jožica Bačovnik, roj. 1966, rezkalka iz Belih vod, Bojan Blazinšek, roj. 1958, aranžer iz Šmartnega ob Paki in Ida Petrovič, roj. 1957, ekonomski tehnik iz Šmartnega ob Paki, Srečko Blazinšek, roj. 1956, kemijski tehnik iz Krškega in Verica Dro-bež, roj. 1953, konfekcionarka iz Krškega, Danilo Gaber, roj. 1961, delavec iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu in Ksenija Knez, roj. 1966, delavka iz Titovega Velenja, Igor Rednjak, roj. 1964, ekonomski tehnik iz Titovega Velenja in Janja Tič, roj. 1966, administrativni tehnik iz Titovega Velenja, Marko Šojat, roj. 1963, strojnik iz Titovega Velenja in Ivanka Vincek, roj. 1964, kemijski laborant iz Titovega Velenja, Josip Majerič, roj. 1961, delavec iz Titovega Velenja in Marica Jankovič, roj. 1964, delavka iz Titovega Velenja. Smrti: Stanislav Lipar, upokojenec iz Titovega Velenja, Tomšičeva 53, roj. 1925, Anton Ocepek, upokojenec iz Kavč 2, roj. 1910, Henrik Gračner, upokojenec iz Titovega Velenja, Tomšičeva 23, roj. 1930, Albin Gašparič, upokojenec iz Laz št. 5, roj. 1929. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija Henrika Gračnerja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in stanovalcem stanovanjskega bloka Tomšičeva 23, Titovo Velenje za vso pomoč, ki ste nam jo nudili v teh težkih trenutkih ter za darovano cvetje in vence. Posebna zahvala velja družinam Ledinek, Kamenik, Smagaj, Jurak in Pintarič. Toplo se zahvaljujemo dr. Glavniku, dr. Žičkarju in dr. Kralju za nudeno pomoč. Iskrena hvala tovarišici Devičevi in predstavniku Društva upokojencev Titovo Velenje za besede slovesa, rudarski godbi, DO RLV-TOZD Jama Pesje, RLV — DSSS, Zdravstvenemu centru Velenje, Osnovni šoli XIV. divizije Titovo Velenje, g. župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Jožica, sin Srečko z družino, hčerka Majda, Robi in ostalo sorodstvo. Rojstva : Rodilo se je 23 dečkov in 29 deklic. Matični urad Šoštanj: Poroke: Drago Vrčkovnik, roj. 1958 iz Topolšice 128 in Brigita Suhore-pec, roj. 1965 iz Ljubnega ob Savinji 183. Oto Zvir, Rečica ob Savinji 105, roj. 1960 in Elizabeta Javor-nik. Rečica ob Savinji 105, roj. I960. Smrti: Zvonko Krajnc, Grič 10, roj. 1922, Anton Ažman, Šmartno ob Paki št. 37, roj. 1902, Majda Cmok, Na zelenici 4, Celje, roj. 1932, Ana Oprešnik, Voduce 14, roj. 1914, Marija Ropotar, Šempeter v Savinjski dolini 85, roj. 1907, Alojz Čebular, Sp. Sečovo 62, roj. 1899, Helena Randl, Gornja vas pri Preboldu št. 53, roj. 1908, Ivan Karlovčec, Celje, Ču-prijska 3, roj. 1906, Alojzija Tamše iz Titovega Velenja, Sta-netova 15, roj. 1901 Pavla Er-hart iz Metleč 15, Šoštanj, roj. 1915, Vincenc Gračnar iz Skar-nic 16, roj. 1907, Marija Trnar iz Titovega Velenja, Kidričeva 23, roj. 1904, Edina Vertovec iz Štor, Udarniška 7, roj. 1918. Rojstva : Rodili so se 3 dečki in 10 deklic. dežurstva Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje: 13. in 14. decembra 1986 — dr. Ivana Je-všek, Veljka Vlahoviča 6, Titovo Velenje; Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj: od 12. do 19. decembra 1986 — Ivo Zagožen, dipl. vet., Jerihova št. 38, Titovo Velenje, telefon 858-704. SLOVENSKE ŽELEZARNE ŽELEZARNA RAVNE, n. sol. o. RAVNE NA KOROŠKEM TOZD KOVINARSTVO LJUBNO OB SAVINJI razpisuje na podlagi statuta in sklepa delavskega sveta prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJA PROIZVODNJE Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje, določene s statutom in razvidom del in nalog: — visoka ali višja stopnja izobrazbe strojne smeri in 30 mesecev delovnih izkušenj. Kandidati za razpisana dela in naloge morajo prijavi priložiti — poročilo o delu, ki so ga opravljali v zadnjih 5. letih — predloge, kako in na kakšen način bodo organizirali delo in ga v mandatnem obdobju vodili. Kandidatom, ki ne izpolnjujejo izobrazbenega pogoja, bo za to imenovana strokovna komisija ugotavljala delovne zmožnosti. Primernost kandidatov bomo presojali tudi z oceno izvajanja načel in politike sistema socialističnega samoupravljanja, oblikovanja in izvajanja politike temeljne organizacije, družbenopolitične aktivnosti, zavzetosti pri delu ter demokratičnega oblikovanja politike in vodenja. Kandidati naj pošljejo prijavo z zahtevanimi dokazili in podatki v zaprti ovojnici s pripisom »za razpisno komisijo TOZD Kovi-narstvo« v 15 dneh po objavi razpisa na naslov, Železarna Ravne, TOZD Kovinarstvo Ljubno ob Savinji, kadrovska služba. Pravočasne bodo prijave, oddane priporočeno po pošti ali v ekspeditu TOZD najpozneje 15. dan po objavi razpisa. Kandidati bodo o izidu razpisa pisno obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri oziroma imenovanju. EKO ELEKTROKOVINARSKA OPREMA TITOVO VELENJE Kadrovsko-soc. služba Komisija za delovna razmerja TOZD Serijska proizvodnja PONOVNO razpisuje prosta dela in naloge: v RAZVOJNO-TEHNOLOŠKEM ODDELKU - 1 delavec Pogoji: — lesni tehnik — 4 leta delovnih izkušenj Rok prijave je 15 dni od dneva objave razpisa. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naslovijo na naslov: Elektrokovinarska oprema Titovo Velenje, kadrovska služba, Srebotnikova 5, Titovo Velenje. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati bodo odgovor o izbiri prejeli v 15 dneh od dneva poteka razpisa. DOPISUJTE V NAŠE GLASILO NAŠ ČAS ZAHVALA V 57. letu starosti se je za vedno poslovil od nas sin, dragi mož, naš dobri ata, brat in stari ata Albin Gašparič rudar v pokoju Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, nekdanjim sodelavcem in znancem, ki ste se zadnjič poklonili njegovemu spominu, mu darovali cvetje in nam ustno ali pisno izrazili sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala govornikom za čudovite besede slovesa, rudarski godbi, častni straži in duhovniku za opravljen obred. ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI! Društvo prijateljev mladine Škale Kolektivno delo rojeva uspehe Društvo prijateljev mladine krajevne skupnosti Škale sodi med najaktivnejša tovrstna društva v občini Velenje. K sodelovanju jim je uspelo pritegniti večino otrok in kar je prav tako razveseljivo, tudi veliko njihovih staršev. Milena Ahtik: »Z aktivnostmi ne želimo odtujevati otrok in staršev temveč jih zbliževati.« Društvo je bilo ustanovljeno pred šestimi leti na pobudo desetčlanskega iniciativnega odbora, ki ga je vodila učiteljica Pavla Lipnik, ki je bila tudi prva predsednica društva. Prvi koraki so bili storjeni in aktivnosti so se ob pomoči krajanov in vseh društev v krajevni skupnosti poglabljale. Zdaj se lahko pohvalijo v Skalah z zares obsežnim in bogatim programom dela. Pri načrtovanju vseh aktivnosti pa imajo nenehno v mislih, kot poudarja predsednica društva Milena Ahtik, kako otroke in starše kar naj- bolj zbližati. »Naš cilj je sicer koristno zapolniti prosti čas otrok, vendar se zavedamo, da so otroci in starši zelo malo skupaj, zato jih z našim delom nikakor nimamo namena še dodatno odtegovati od staršev. Vse aktivnosti zato zastavljamo tako, da v njih sodelujemo tudi starši. Na veliko področjih nam je to že zelo dobro uspelo, drugje pa bomo morali starše še pritegniti.« Pa poglejmo, katere so njihove najuspešnejše aktivnosti. Začnimo s pustnim rajanjem, ki je v Skalah že tradicionalno. Pripravijo ga v prostorih osnovne šole. Otroci se oblečejo v pustne šeme, članice društva oziroma starši otrok pa spečejo za to priložnost krofe. Maškarada je vsako leto dobro obiskana, letos so našteli kar 40 maškar. Potem pride pomlad, ki jo škalski otroci še posebej slovesno proslavijo. Ko je že malo topleje, običajno ob dnevu mladosti, se odpravijo na Lube- 10, kjer pripravijo dve prireditvi Jurjevanje in Ptičjo svatbo. Pri pripravi teh prireditev je treba še posebej pohvaliti krajana Vido in Dolfeta Lipnika, pa lovce in druge. To je vsekakor prireditev s katero so uspeli starše in otroke najbolj povezati. Skupaj z otroki zarajajo in razpoloženje je vedno nad vse veselo. Potem pripravijo pred osnovno šolo še risanje na asfalt, v poletnih mesecih pa počitniško delo za otroke. Letos so imeli tri animatorice, pogosto pa so priskočile na pomoč tudi članice društva, tako da je bilo organizirano počitniško delo v tej krajevni skupnosti preko celih poletnih počitnic. Jeseni se spet srečajo na Lube- 11. Na obisk pride tetka Jesen. Ob tej priložnosti pripravijo kostanjev piknik, otroci pa spet zarajajo s svojimi starši in predstavniki društva prijateljev mladine in drugih društev, ki poma- gajo pri organizaciji te prireditve. Še posebej veselo pa je v Skalah v dneh pred novim letom, ko pripravijo več prireditev. Našteli smo le nekaj stalnih prireditev društva prijateljev mladine Škale. Omeniti pa velja še cicibanove urice, za katere pripravljajo lutkovne igrice, vrtijo risanke, izdelujejo likovna dela ... Starše so torej v Skalah že pritegnili k sodelovanju, vendar pa menijo, da bi morali te aktivnosti še poglobiti. Letos so pripravili predavanje o vzgoji v puberteti, vendar ni bilo veliko zanimanja. Več si obetajo od večerov pletenja, ki jih bodo imeli odslej vsak ponedeljek od 19. do 21. ure v prostorih vrtca. Ti večeri namreč ne bodo namenjeni le pletenju, temveč tudi razgovorom. Udeleženke bodo izmenjavale izkušnje s področja vzgoje otrok, pa tudi s področja gospodinstva . . . V letošnjem letu so načrtovali izgradnjo otroškega igrišča v Podlubeli, vendar so to gradnjo odložili, saj v tem predelu v tem času gradijo kanalizacijo in je zaselek prekopan. Prepričani so, da bodo to nalogo opravili prihodnje leto. »Vse kar smo naredili smo naredili s sodelovanjem krajanov in prav vseh društev v kraju. Prav njim se moramo zahvaliti, saj nam vedno, kadar jih potrebujemo priskočijo na pomoč. Pomembno delo pa v našem društvu opravijo tudi vzgojiteljice in učiteljice, ki se aktivnosti redno udeležujejo in jih pogosto tudi vodijo ali usmerjajo. V društvu, kjer so vsi pripravljeni poprijeti za delo je zares prijetno delati in če bomo tako složni in delovni tudi v prihodnje, bomo prav gotovo prispevali, da bodo naši otroci srečno odraščali. To pa je tudi ena naših najpomembnejših nalog,« pravi Milena Ahtik. Mira Zakošek 15 let Kinokluba Gorenje Deset ljubiteljev filmske umetnosti in kinoamaterjev se je leta 1971 zbralo, da s pomočjo tovarne »Gorenje« ustanovijo svoj filmski klub. Vse je vodila ista želja: snemati filme, živeti s filmsko umetnostjo, ustvarjati. Tako so nastala prva dela, izpovedi, zapisi in dokumenti, ki so jih prikazali na prvem klubskem festivalu . . . Zahvala neznancu Še so pošteni ljudje 10. novembra letos sem pri Zdravstvenem domu v Titovem Velenju izgubila ročno torbico z večjo vsoto denarja. Neznani mimoidoči moški jo je pobral in oddal sestri v Zdravstveni dom. Ta je poskrbela, da sem torbico z. vsem denarjem dobila nazaj. Neznanemu najditelju in posredovalki iz Zdravstvenega doma prijetno ganjena ob misli, da še obstajajo pošteni ljudje na svetu, izrekam najlepšo zahvalo. Ana Klančnik Podhrastnik pri Šoštanju Redni sestanki predsednikov svetov KS Tako kot se že nekaj časa sestajajo in pogovorijo o izpolnjevanju zastavljenih ciljev, težavah direktorji delovnih organizacij Šaleške doline, se naj bi vsako zadnjo sredo v mesecu sešli tudi predsedniki svetov krajevnih skupnosti. Tokrat izjemoma so se na skupnem sestanku s predstavniki izvršnega sveta sestali v začetku tega tedna. Največ pozornosti pa so na njem namenili načrtovanju. Temeljno tožilstvo Obvestilo javnosti Dne 3/12. 1986 je zastopnik obtožbe na Temeljnem sodišču v Celju — Enoti v Titovem Velenju na glavni obravnavi zoper obdolženega GERAT1Č SLAVKA, zaradi kaznivega dejanja po čl. 130/1 in 2 KZ SRS v zv. s čl. 47 KZ SFRJ, umaknil obtožnico. Obdolženi GERATIČ SLAVKO je bil obtožen, da je storil kaznivo dejanje sklenitve škodljive pogodbe v posebno hudem primeru. Ta naj bi se kazal v tem, da je ob sklenitvi pogodbe pokazal posebno trdovratnost in odločnost, saj naj bi vedel, pred sklenitvijo pogodbe za številne pomanjkljivosti v zvezi s proizvodnjo mikro-valovnih pečic, pa je pogodbo kljub temu sklenil. Na glavni obravnavi se je izkazalo, da je obdolženec bil pred sklenitvijo pogodbe seznanjen s številnimi okoliščinami, ki so govorile o škodljivosti pogodbe, ni pa mu bilo mogoče dokazati, da je bil pri sklenitvi pogodbe posebno kriminalno odločen in trdovraten. Ker tako obdolžencu ni bilo mogoče dokazati, niti enega od subjektivnih pogojev posebno hudega primera po čl. 47 KZ SFRJ (odločnost, trdovratnost ali brezobzirnost), je bilo potrebno obtožnico po čl. 130/2 KZ SRS v zv. s čl. 47 KZ SFRJ umakniti, kaznivo dejanje sklenitve škodljive pogodbe po čl. 130/1 KZ SRS, za katerega pa je zagrožena kazen od 6 mesecev do 5 let, pa je že zastaralo. Vodja enote: Dušan Roš MILIČNIKI SO ZAPISALI zbil otroka Na cesti Veljka Vlahoviča v Titovem Velenju je voznik osebnega avtomobila CE 190-903 Mihajlo Turanovič 2. decembra malo pred 16. uro zbil desetletno Karmen Beliš, ki mu je nenadoma skočila pred avtomobil izza parkiranega avtomobila. Pri nesreči se je Karmen telesno poškodovala. poškodbam je podlegel Naslednje jutro malo po peti uri se je pripetila prometna nesreča na istem mestu v bližini gostišča Zaje. Ta odsek ceste je pogosto poledenel in zelo nevaren. Proti Titovemu Velenju je peljal voznik osebnega avtomobila CE 161 364 Alojzij Močenik (1968). Zaradi poledenele ceste, verjetno prehitre vožnje glede na razmere na cestišču, pa tudi zaradi neizkušenosti (voznik je imel vozniško dovoljenje šele dva me- seca), ga je začelo zanašati in je pri tem čelno trčil v nasproti vozeči priklopnik, ki ga je vozil Štefan Rudolf (1949). Trčenje je bilo tako silovito, daje voznik Močenik poškodbam takoj podlegel, lažje telesne poškodbe pa je dobil tudi voznik Rudolf. ceste so poledenele Nesreče, ki so se pripetile zadnje dni, nas opozarjajo, kako nevarne so ceste v tem času, saj so na posameznih odsekih suhe in peljemo po njih brezskrbno, že za naslednjim ovinkom, na naslednjem odseku pa nas že lahko čaka neprijetno presenečenje — ledena cesta. Vozniki, zato bodite previdni! pretepla sta šoferja 2. decembra nekaj po 16. uri sta Miha G. in Bojan Z. v Belih Telesna kultura Nekaj statističnih podatkov Čeprav pravijo laž, velika laž, statistika, naj zapišemo nekaj podatkov s področja telesne kulture. Na občinskih, republiških prvenstvih je v različnih športnih panogah letos sodelovalo skoraj 3000 pionirjev, pionirk, mladincev in mladink iz osnovnih in srednjih šol velenjske občine. Alpske šole smučanja se je udeležilo 230 otrok, pionirske rokometne 75 pionirjev in pionirk, rokometnega tabora, ki sta ga pripravila ženski rokometni klub Velenje in Šoštanj, pa 121 učencev. Smučarskih veščin v zimski šoli v naravi na Slemenu, Paškem Kozjaku, v Zavodnjah in na Mozirski koči se je naučilo 727 učencev petih razredov osnovnih šol. Da jih vedno več tekmuje za športno značko, nas prepričajo naslednji podatki: v prvem polletju je prejelo 1133 učencev knjižice, 1371 značke in diplome, kar je v primerjavi s prejšnjim letom 23,6 odstotkov več. Zanimiv pa je tudi podatek, da se je različnih oblik športno rekreativne dejavnosti v devetih mesecih letos udeležilo več kot 6500 občanov. V tem času poledenele ceste marsikje pokažejo svoje zobe, kot na Mozirskem klancu. Zatorej: hitimo počasi! (vos) vodah v bližini osnovne šole fizično napadla šoferja avtobusa Sadika K. Pri tem sta ga hudo telesno poškodovala. spolzko cestišče Na regionalni cesti Titovo Velenje-Celje v bližini gostišča Zaje je začelo voznika osebnega avtomobila CE 176—510 Jasmina Čauševiča zaradi poledenelega vozišča in verjetno prehitre vožnje zanašati, nato pa je zapeljal v obcestni jarek. Pri tem sta se njegova sopotnika Zvonka Čauševič (1961) in Sašo Čauše-vič (1983) lažje telesno poškodovala. vlomi v avtomobile Z osebnega avtomobila Ne- deljka M. parkiranega na Jenkovi cesti v Titovem Velenju je neznanec v noči na 3. december ukradel rezervno kolo . . . Isto noč sta izginili obe desni kolesi z avtomobila R 18 Franca Š. parkiranega na parkirišču Jaška Prelo-ge. V noči na 5. december pa je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil Ljudmile V. Odnesel je avtoradio. kršil je javni red in mir V restavraciji Merx na Gorici je 5. decembra vinjen razgrajal in grozil prisotnim z nevarnim orodjem Slavko Č. Ker je bilo pričakovati, da bo svoje grožnje uresničil, so ga miličniki prepeljali na Postajo milice, kjer so ga pridržali do istreznitve. Od takrat pa do danes je minilo petnajst let, deset festivalov — praznikov filmskih ustvarjalcev — ogromno število posnetih filmov, ki se že bliža dvestotim, petnajst suhih in plodnih let, ki so zapustila veliko pomembnih in trajnih zapisov, in nepozabnih doživetij. Dokumentarni, potopisni, turistične zanimivosti, igrana dela, eksperimentalni, žanrski in animirani filmi, vsi ti so tekli skozi kamere. Prikazali so jih na mnogih festivalih, revijah in filmskih srečanjih, ki so prinesla veliko izkušenj, priznanj in tudi videnj filmske umetnosti drugače. Želja po tehnični in idejni dovršenosti filmov je vodila stvaritve članov do vrhov v ljubiteljskem filmskem ustvarjanju. Znak »Kino klub Gorenje« pred vsakim filmom je zagotavljal najvišjo tehnično in ustvarjalno kvaliteto, postal je poznan vsem ljubiteljem doma in mnogim v tujini. Toliko let je dolga doba, v kateri mora priti tudi do težav, nesporazumov, veliko je odrekanj, porazov, niso bili vsi filmi dobri niti ne vsa leta plodna. Kronične težave s tehnično opremo, dolgotrajno iskanje primernega prostora, veliko streh pod katerimi so domovali, popolna odvisnost od uvoza filmskega pribora in zelo visoke cene so omajali marsikaterega izvrstnega filmskega ljubitelja, onemogočili mnoge čudovite zamisli in razredčili klubske vrste le na najvztrajnejše. Iskanje rešitve iz zagat je privedlo do poglobljenega dela s pionirji in mladinci, organizacijo raznih tečajev, izobraževanje lastnih članov ter številnih prikazovanj filmov po krajevnih skupnostih. Aktivno delo z mladimi, ki poteka na osnovnih šolah v obliki filmskih krožkov, je prineslo sveže moči in nove poglede v član- ske vrste. Lepo število pionirskih in mladinskih filmskih stvaritev, eksperimentalno in trdo delo, polno novih iskanj je dalo spoznanje, da je s trudom moč vse doseči. Redki so filmi, ki so bili narejeni šablonsko ali kakor jih imenujejo »po naročilu«, takih so se vedno izogibali. Drugačni režiserski pristopi, izvirne zamisli, najdene nove tehnične možnosti, stalno raziskovanje, preverjanje in izpovedovanje vsakega avtorja na njemu lasten način — skratka ustvarjanje — je dalo razpoznavni znak filmskim ljubiteljem in neponovljivost njihovim stvaritvam. Iz skromnih poskusov se je razvila lastna šola risanega filma, v kateri so filmarji napravili že skoraj dvajset kratkih risanih, animiranih in kolaž filmov. Dobre ideje, odlična risba, zvočna oprema in izvirnost, so napravile iz kratkih filmov majhne mojstrovine, ki so bile zelo dobro sprejete pri gledalcih, še več, skorajda delujejo neverjetno, če pomislimo s kako skromnimi sredstvi so napravljene. Ob osemmilimetrskem filmu, ki je osnovna velikost filmskega traku za ljubitelje, so obvladali polprofesionalno šestnajstimili-metrsko tehniko in se podali na snemanje zahtevnih filmskih projektov za industrijo in propagandno dejavnost. Sodelovanje z literati in drugimi ljubiteljskimi ustvarjalci je prineslo nove pobude za delo in obogatilo program. Vsestransko filmsko delo, predvajanje filmov po krajevnih skupnostih, zapisovanje raznih pomembnih prireditev na filmski trak, snemanje avtorskih filmov in delo na šolah je bilo v letu 1983 nagrajeno s Kajuhovo nagrado občine Velenje. Njihovi filmi ostajajo, zapisi se ne starajo, postajajo dokumenti časa, duha in prostora trajne vrednosti. Zbirka filmov, ki jih lahko vsak čas prikažejo v neokrnjeni in prvotni podobi, je sad petnajstletnega življenja Kino kluba »Gorenje«. Boris Salobir Iz sodne dvorane Zlorabila položaj Višje sodišče v Celju je za-, vrnilo pritožbo Antona Sketa kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča I. stopnje. Tako je postala pravnomočna sodba Antonu Sketu iz Šma-rij pri Jelšah in Hermanu Ravterju iz Titovega Velenja. Herman Ravter kot vodja priprave dela v DO EKO tozd Instalacije in Anton Šket kot vodja enote tozda Dom delovne organizacije I KOM v Šmarjah pri Jelšah sta kot odgovorni osebi izrabila svoj položaj z namenom pridobiti Ravterju protipravno premoženjsko korist tako, da je tozd DOM kot kooperant tozda Instalacije v juliju 1982 opravil na stanovanjski hiši Hermana Ravter- ja v Vinski gori različna kleparska dela. Po opravljenih delih pa je Ravter naročil Šketu, naj mu fakturira le del zneska (6750 dinarjev), znesek 22.320 naj lažno fakturira na objekt Im-pol v Slovenski Bistrici, znesek 13.800 pa na objekt v Ži-vinicah. Tako si je Ravter pridobil protipravno premoženjsko korist v višini 36.120 dinarjev. Za to dejanje sta bila oba obsojena na pogojni kazni. Ravterju je bila izrečena enotna kazen 9 mesecev zapora, pogojno na 3 leta, Šketu pa enotna kazen 6 mesecev zapora s preizkusno dobo 2 let. (mkp) • k lest v i c a radio velenje Petek, 12. decembra, na Radiu Velenje naslov Izvajalec 1. SWEETS FOR MY SWEET — Chris 2. I WANNA HEARE YOUR HEARTBEAT - Bad Boys Blue 3. COME VA — Chico 4. LADY OF ICE - Fancy 5. I FEEL GOOD - Saphir 6 LOVE REALLY HURTS WITHOUT YOÜ - Billy Ocean 7. TAKE MY BREATH - Berlin -xg- Naš predlog za vstop na lestvico GAMES PEOPLE PLAY - Glen P Stone Moj predlog Moj naslov