esv m szm crp^TP 'i PIIQ K Li M u . leto iv. Stev. 4s 'y Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Ivan Renko — Tiska tiskarna »Jadranu — Vsi v Kopru — Naslov uredništva in uprave: Koper, Saclorjeva ulica št. 26, telefon 170, poštni predal 2 — Celoletna naročnina 500 dinarjev, polletna din 250, četrtletna oa din 130 — Tekoči račun pri Istrski K. B. št, 65-KB1-Z-181 Rokopisov r.e vračamo MP®r, P8ISH i. novembra POSAMEZNA številka DIM 10 E T| etj J c hTI ! lOlii Prav ob desetletnici osvoboditve in ob prvi obletnici priključitve Slovenske Istre Jugoslaviji je naša slovenska obala te dni slavila še en pomemben praznik: Dan ribičev. To naj bi bila tradicionalna vsakoletna slovesnost ob zaključku Sovne sezone za plavo ribo. Na ta dan ribiči pregledajo svoje vrste, ugotavljajo svoje uspehe in neuspehe in napredek, ki so ga v zadnjem letu dosegli. Ramo ob rami z njimi pa slavijo ta dan tudi delovni kolektivi ribje predelovalne industrije. Letošnji praznik, ki so ga ribiči slavili minulo nedeljo, pa je bil še nekaj več, kot samo pregled dela v enem letu. Kot rečeno, je to prvi praznik v okrilju svobodne domovine in je bilo treba torej poseči tudi malo nazaj. Odveč bi bilo govoriti, kakšne koristi in kaj iso vse dosegli naši ribiči v zadnjih desetih letih. V tem času se je tudi zelo menjalo število in tudi nacionalni sestav ribičev. Precej ribičev — TtaUjanov se je izselilo, ker so računali, da bodo morda v Trstu ali še dalje v Italiji lažje služili svoj kruh. Tako je delež zasebnih in individualnih ribičev padel na minimum, ulov rib pa je občutno nazadoval. Treba je bilo krepkega posega in pomoči (ljudske oblasti, da 'se temu stanju odpomore. Pomanjkanje je občutila zlasti ribja predelovalna industrija, ki je bila celo prisiljena, kupovati surovine za proizvodnjo drugod. Bilo je potrebno velikih naporov in sredstev, da je naše ribištvo. postavljeno na veliko širšo osnovo, doseglo tako stanje in uspehe, kakor jih lahko prikaže danes. Znano dejstvo je, in star slovenski pregovor lepo pove, da je le v slogi moč, To s'e je kaj krepko u-veljavilo tudi v primeru naše ribiške industrije. Se od daleč se rezultati individualnega lova ne morejo primerjati z uspehi, ki so jih dosegli naši ribiči s' skupnimi napori, V nekaj kratkih letih so daleč presegli vse dosedanje izkušnje. S skupnimi močmi in s skupnimi proizvajalnimi sredstvi — v našem rini eru z najsodobnejšimi ribiškimi ladjami, mrežami in drugo opremo — ob pomoči ribiško-pomorskih strokovnjakov, ob izdatni pomoči ljudske oblasti in vse naše skupnosti. so letos slovenski ribiči ulovili več kot dvojno količino rib — v primeri z letov 1939 vsi ribiči in podjetja na naši slovenski obali (v mejah koprskega -¡kraja) — presegli pa so še za enkrat tudi ulov rib na posamezno ribiško ladjo v jugoslovanskem merilu. Naša ribiška flota je narasla na lepo število ladij, opremljenih z sodobnimi napravami za lovljenje rib. Z njimi upravljajo naši mladi slovenski ribiči, ki so se krepko spoprijeli z novim delom. VeliK delež ima pri tem in bo zlasti imela v prihodnosti naša prva šola za ribiče, ki vzgaja lepo število novih sposobnih ljudi, ki bodo povečali naše ribiške vrste, kar se bo nedvomno poznalo pri nadaljnjem delu. Življenje ribičev ni lahko. Izpolnjeno je s trdim, težaškim delom — ob vsakem vremenu, v mrazu in vročini, burji in dežju na majavih deskah ribiških ladij, ob vrveh in mrežah — trgajo iz morja plavi in beli zaklad, ki mn. >ž.i naše dohodke. S tem doprinašajo svoj veliki delež za dvig našega gospodarstva in uspešno pomagajo graditi boljšo bodočnost sebi in svojim tovarišem v delu za strojem in za plugom. V nedeljo se je v Piranu zbrala precejšna množica ljudi, ki so or'.-šli od vsepovsod in skupaj z ribič, proslavili njihov jiraznik. V Tarti-nijevem gledališču je zbrane ribiče in goste lepo pozdravil predsednik Okrajnega ljudskega odbora Koper tovariš Albin Dujc. Pozdravil jih je tudi v imenu Okrajnega komiteja ZKS in Okrajnega odbora SZDL ter jim čestital k doseženim uspehom in njihovemu prazniku. Dejal je, da je njihov letošnji praznik še toliko bolj pomemben, ker pade prav na deseto obletnico osvoboditve izpod fašističnega jarma m prvo obletnico priključitve tega dela istrske obale k Jugoslaviji. Poudaril je našo hvaležnost jugoslovanskim narodom, ki so nas v naši borbi za osvoboditev in priključitev k FLRJ nesebično podprli, pripravljeni pri tem žrtvovati vse za dosego tega cilja. Zlasti smo hvaležni našemu političnemu in državnemu vodstvu in še posebej tovarišu Titu za njegovo os'ebno prizadevanje in zavzemanje za naše pravice. Čeprav v tej borbi za naše pravice ni bilo zadoščeno vsem našim upravičenim zahtevam in smo morali na ljubo miru pristati na ločitev od naravnega gospodarskega in kulturnega središča Slovenskega Primorja, to ni moglo vplivati na rast našega področja. Tembolj cenimo doseženo svobodo in se še z večjo vnemo in ljubeznijo lotevamo graditve in urejevanja tega lepega kotička slovenske zemlje, pri čemer dajemo ribištvu in ribji predelovalni industriji še poseben poudarek. Ribištvo ima na naši obali že stare tradicije in je zelo donosna gospodarska panoga. Zato so bile že v preteklosti zgrajene v Izoli tovarne rib •— AVrigoni in Ampelea ter De Langlade v Kopru. Te tovarne so se tako razvile, da so lahko predelovale več rib. kot so jih mogli uloviti domači ribiči. Vsi skupaj z ribiškimi podjetji vred pa so jih leta 1939 ulovili 89(5 ton. Na področju koprskega okraja sta zdaj dve ribiški podjetji: Ribič v Piranu in Riba v Izoli. V lanskem letu So naši ribiči ulovili že 1235 ton plave in bele ribe, letos pa je že do konca oktobra samo podjetje Riba ulovilo nad tisoč ton rib, čeprav je letošnje leto ocenjeno kot slabo za ulov rib v Jadranu. Vztrajna kolektiva naših dveh ribiških podjetij sta torej dosegla velik uspeh. Dobra organizacija in velika požrtvovalnost vseh ribičev sta pripomogli k temu. V primeri z jugoslovanskim povprečjem, ki je 50 ton ulovljenih rib na ladjo v e-nem lotu, je sto ton na ladjo podjetja Riba v letošnjem letu velik in zavidanja vreden uspeli. Prav tako je z ladjami podjetja Ribič. T' e. ba jih je toliko bolj pohvaliti, če upoštevamo, da je to še mlado podjetje. ustanovljeno šele pred dobrim letom dni. Usposobilo se je . ^mmm I I i: ^ ll f \ mmm i f v. -.^.'v •• . - ^ U ' U ' —. $ SV K i-^fc. ■>■■ v;?. i- ' < i / mmm^m mm j^Gh ■t Mi^M: ... Ur^tf \ .. > ti i A-"'-. ■ W ^ f 4, HlKiik i l ' ■ • ...-V- .v.:. \\ C-, 'X •...... mmmmm^mmk m ■■ 1 Vi m ■ « i „fMuii - > ^ I t ' ' > ■ i -v zlasti za lov na lune, ki je sicer bolj naporen in pri njem ne morejo doseči tako velikih količin, zato pa je gospodarski uspeh veiji, Ob takih uspehih naših ribičev je seveda vzporedno rastla tudi proizvodnost tovarn za predelavo rib. Naša ribiška konzervna industrija je v letu 1954 dala na trg 1850 ton izdelkov, s katerimi se naša država uspešno uveljavlja predvsem tudi na svetovnih tržiščih. S tem naša ribja predelovalna industrija doprinaša pomemben delež našim .splošnim gospodarskim naporom. Teh uspehov naših ribičev se zalo ne veselijo oni sami, marveč se jim pri tem pridružuje vsa naša javnost. To bo v prihodnje tradicionalni praznik ribičev Slovenskega Primorja. Predsednik Dujc je zagotovil, da bo Okrajni ljudski odbor Koper napore ribičev za njihov napredek in za napredek ribištva in ribje predelovalne industrije tudi v prihodnje podpiral. Kot je lelos z vsem razumevanjem podprl prizadevanja kolektivov za nabavo novih ladij in opreme in kot je tudi k letošnjemu prazniku prispeval določena sredstva za nagrade najbolj- šim ladijskim kolektivom, tako bo tudi v prihodnje, naklonjeno spremljal razvoj našega ribištva. Po slovesnosti v gledališču so ribiči povabili goste na svoje ladje in z njimi napravili lep izlet po morju iz Pirana mimo Izole v Koper in nazaj v Izolo, kjer so izvedli ribiči demonstracijo svojega dela in tekmovali. Zvečer je bil vesel zaključek s podelitvijo nagrad najboljšim, Opozarjamo bralce na reportažo o tem dogodku na šesti strani našega lista. R. B. Po 'večdnevnem presledku so štirje zunanji ministri v Ženevi nadaljevali z razpravo o nemškem vprašanju. Pred začetkom torkove seje ■je politični barometer obetal močno razvedrite v, saj zunanji ministri niso varčevali, z optimističnimi izjavami. Tridnevne »počitnice« so Mo-lotov, Mc Mitldn in Piner/ izrabili za posvetovanje s šefi svojih vlad, Didlcs pa- je obiskal avstrijske državnike na Dunaju in predsednika Tita na Brionih. Politični opazovalci. so pričakovali, da se bodo ministri vrnili v Zenovo z novimi prispevki v žepu, zlasti še, ker je Mo-lotov ob odhodu iz Moskve zatrdil, da se bodo perspektive na ženevski konferenci izboljšale. Na splošno presenečenje pa se ni zgodilo prav nič novega. Stališče zahodnih velesil je obrazložil francoski zunanji minister Pinatj. ki je ponovil staro koncepcijo o istočasnem podpisu sporazuma o združitvi. Nemčije in sporazuma o evropski varnosti, ¡Molotov pa. je ponovno kritiziral zahodni načrt.,' ki po njegovem. mnenju ne upošteva stvarnega položaja v Nemčiji. l"ako je zašla razprava o Nemčiji o slepo ulico, artikle kupovati in če jih ni v zadostni količini, so tudi dražji. Govorilo se je glede odkupa sadja, ki pa je v letošnji poletni sezoni slabo potekal. Vse večje možnosti v pogledu tega bodo namreč dane, ko bo ustanovljen v V pav: center KZ. Pri tem je treba upo-Ištevati, da bo v okviru tega ustanovljena močna traktorska postaja, ki bo imela namen pomagati n*še-mu kmetovalcu pri oranju in drugih delih na območju občine. Ugotovili so tudi, kot je povic&l .t.ov. Oblak Jožef, da se je davek v primeru z letom 1953 povprečno znižal za cca 5%, Skrb današnje občine bo v tem, da bo morala pravilno gospodariti, da bo lahko krila vs'e potrebe in to pri plačevanju svojih uslužbencev, kakor tudi pri . drugih potrebah v okviru občine same in to na prosvetnem, gospodarskem in socialnem področju. Razpravljali so tudi o telesni vzgoji tel. društva Partizan iz Vipave, ki je bilo svoj čas, posebno ob pričetku, zelo delavno in živahno. Tudi za to panogo bo treba poskrbeti. I. T. NOVA RUBRIKA »SLOVENSKEGA JADRANA« secSišča w S to številko uvaja »Slovenski Jadran« stalno rubriko pod gornjim naslovom, v kateri bodo na kolikor mogoče poljuden način obravnavana razna vprašanja s področja gospodarskega prava in sodstva, s katerimi se vse naše gospodarske organizacije, pa tudi teritorialne politične enote oz. ljudski odbori često srečujejo. To bodo takd vprašanja iz civilno - pravdnega področja, kot ona, ki se pojavlja o v gospodarsko - kazenskem sodstvu, v registrskih zadevah, v izvršbi in v postopku prisilnih, likvidacij. Vsa ta vprašanja bodo obravnavana v obliki splošnih pojasnil, navodil in informacij, pa tudi z objavo za nimivejših in važnejših odločb. Seveda bo tudi na tem področju koristen čim tesnejši stik z bralci te rubrike, Zato sporočite Vaše želje, pišite, katera vprašanja Vas posebno zanimajo! V današnji in v naslednjih številkah bomo predvsem obdelali nekatera vprašanja v zvezi s tožbo, kot so n. pr.: kdaj je upnik upravičen do tožbe; kje se mora tožba vložiti in kako je s taksami; stvarna in krajevna pristojnost gospodarskih in rednih sodišč; kako je s pravdno sposobnostjo neregistriranih gospodarskih organizacij; kako je z zamudnimi obrestmi itd. KDAJ JE UPNIK UPRAVIČEN DO TOŽBE? To je vprašanje, ki je na splošno Se precej nejasno in tako stranke često ali prenagljeno tožijo, ali pa brez potrebe ugovarjajo proti plačilnim nalogom. S tožbo se lahko zahteva izpolnitev oz, plačilo neke obveznosti, seveda šele ko je obveza dospela v Izpolnitev oz. plačilo, Torej šele z dolžnikovo zamudo dobi upnik tož-beno pravico, ki jo ima vse do 'izpolnitve obveze, do plačila dolga. Ce toži pred dospelostjo ali po plačilu. mora trpeti sam vse pravdne stroške in plačati tožencu njegove. PLAČILNI ROKI IN ZAPADLOST Ce gre n. pr, za plačilo kupnine za kupljeno 'blago, ali plačilo, če drugače ni dogovorjeno, v 8 dneh po prejemu računa, oz. po prevzemu blaga, če to dobi kupec šele po prejemu računa. (Uzanca št. 177 zbirke Splošne uzance za blagovni promet, Uradni list FLRJ štev. 15/54). Pri tem velja posebej omeniti, da se ta normalni 8 dnev.ni plačilni rok lahko skrajša le .s posebnim sporazumom obeh strank in da nikakor ne zadostuje samo tozadevna klavzula na računu. (N. pr. »plačljivo v .treh dneh«.) To tudi ne v primeru, da kupec - dolžnik proti takšni klavzuli ni ugovarjal. Iz tega sledi, da se neka terjatev, n. pr. iz kupo-prodajne pogodbe lahko vtožuje šele po izteku 8 dnevnega, ali krajšega dogovorjenega plačilnega roka. Pri tem pa se v praksi često pozablja, da prične teči ta i-ok, kot že omenjeno, šele po prejemu računa, ne pa že z dnem izstavitve računa. Poleg .tega je treba upoštevati še to, da 8 dnevni ev. krajši plačilni oz. iz-polnitveni rok, začne teči šele naslednji dan po prejemu računa. Ce je bil n. pr. račun izstavljen 10. oktobra in ga je kupec - dolžnik prejel 11. oktobra, začne teči plačilni rok 12. oktobra in izteče z vštevši 19. oktobrom. V tem primeru bi se tožba mogla vložiti šele 20. oktobra. V praksi pa se često zapadlost dolga oz. računa nepravilno računa, ■tako da se dnevu izstavitve računa prišteje 8 dni, čeprav je povsem jasno, da bodo le prav redki primeri, da bi dolžnik prejel račun še isti dan, ko je ta izstavljen, kot tudi, da mora celi 8 dnevni rok iz-teči do kraja, točno rečeno, do polnoči poslednjega dne. Zapadlost torej praktično in normalno (kadar ni dogovorjenega kaj drugega) računamo 10 in ne 8 dni. Takšna je tudi praksa gospodarskih sodišč, kar pa seveda ne izključuje možnosti protidokaza, da je bil račun prejet preje, torej še isti dan, ko je bil izstavljen, ali pa pozneje, torej šele tretji, četrti dan po izstavitvi ali še kasneje, KDAJ JE DOLG PLAČAN? Težje vprašanje, ki povzroča tudi več nesporazumov, nepotrebnih ugovorov in stroškov pa je, kdaj velja dolg za plačan, oz. do kdaj je upnik upravičen tožiti? Cesto dolžniki - toženci ugovarjajo: »Plačali smo še predno .smo dobili plačilni nalog, torej nismo dolžni no,siti stroškov postopanja«. Ali: »Dolžni znesek smo nakazali še pred vložit- vijo tožbe in zato nismo dolžni plačati stroškov postopanja,« itd. Seveda največkrat toženci, ki tako ugovarjajo, nimajo prav ter tudi ne uspejo s takšnimi .ugovori, izgubijo pravdo in morajo plačati stroške postopanja. S tem v zvezi je porebno predvsem ugotoviti, da sta v tem pogledu važna dva trenutk aoz. dneva. Prvi je čas plačila oz. bančnega obvestila o plačilu in drugi čas vložitve tožbe. Ce je bila tožba vložena pred plačilom, oz. predno je dobil tožnik bančno obvestilo o izvršenem plačilu, je bila tožba potrebna in dolžnik je dolžan plačati stroške postopanja in obratno. Torej ta dva in samo ta dva časovna trenutka sta v tem pogledu važna, nikakor pa ne dan izdaje plačilnega naloga, ali kak drug dogodek. To j.e tudi v glavnem poznano. Manj poznano pa je, kdaj se šteje, da je .neki dolg plačan. To pa v smislu uzance št. 189 drži samo v primeru, če imata, upnik in dolžnik tekoče račune pri isti bančni poslovalnici. .ne pa tudi takrat, ko imata svoje tekoče račune pri različnih bančnih poslovalnicah. V tem poslednjem primeru velja, da je plačano takrat, kadar dobi poslovalnica, pri kateri ima upnik svoj tekoči račun, nalog poslovalnice, pri kateri ima dolžnik .svoj tekoči račun, da naj se upnikovemu tekočemu računu prizna znesek, omenjen v nalogu. Toda po splošni praksi gospodarskih sodišč tudi ta trenutek oz. dan tozadevnega ban-upnikove tožbene pravice, temveč trenutek oz. dan ezadedevnega bančnega obvestila. Ce je n. pr. dolžnik nakazal ustrezni znesek potom svoje bančne poslovalnice 18. oktobra. tozadevni nalog te bančne poslovalnice pa je dobila upnikova bančna poslovalnica 20, oktobra, upnik pa obvestilo 22. oktobra, to pomeni, da je dolg bil plačan šele 20. oktobra in s t.em dnem prenehajo teči zamudne obresti, da pa upnik ima vse dokler ni o plačilu obveščen, torej še" 20. in 21. oktobra, jtožbeno pravico in če vloži tožbo še 21. oktobra, je. ta bila potrebna in vsled tega dolžnik nosi vse stroške postopanja. Seveda pa je pri tem potrebno paziti na to, da se ne dogovori ta-jko kratek rok, v katerem bi,~ glede na 2. odstavek uzance št. 189 (glej spodaj) in v zvezi z virmanskim načinom plačevanja, plačilo sploh ne bilo možno in bi se tako v naprej dogovoril nemožni plačilni rok. Prav zaradi tega so nekatera gospodarska sodišča, tako tudi Višje gospodarsko sodišče v Ljubljani, odločila, da se krajši od 8 dnevnega plačilnega roka sploh ne more dogovoriti. (Več o tem glej v Gospodarskem vestniku št. 32/55). Seveda pa se s tem v zvezi pojavlja vprašanje, kdaj se smatra tožba za vloženo? V tem pogledu ni važno kdaj je sama tožba datirana, marveč kdaj je bila ali osebno predana na sodišče, ali pa oddana na pošto. Previdni dolžnik mora z vsem tem seveda računati in skrbeti za to, da pravočasno izpolni svojo obveznost in tudi posebej, s pismom, brzojavno ali telefonično. obvesti upnika o nakazilu. Kaj več o tem drugič. Dr. S. P. Tri zgodovinske obletnice na Cerkljansko-Bovškem Danes je Ajdovščina že obnovljena in postaja ipravo mesto. Gradnjo se nove arhitektonsko moderne in sodobno opremljene stavbe, ki olop-šujejo videz mesta. Tu je sedež novega občinskega ljudskega odbora, ki ima v svojem reserju okrog 15 tisoč prebivalcev. Siri in veča se industrija in obrtništvo. Izmed mnogih podjetij sta bila po vojni ustanovljena tudi dva veKka, znana kolektiva: sadno - likerski kombinat »Fructal« in gradbeno podjetje »Pirimcirje«. Sadno - likerski kombinat »Fruc-tal« je ravno letos praznoval desetletnico obstoja. V oktobru leta 1945 je bil na obudo PPNOO za Slovensko Primorje 'ustanovljen kolektiv z ,imenom »Pokrajinsko podjetje za predelavo sadja«, ki je uslužbo-val le pet članov: štiri delavce in enega uslužbenca, V njemu namenjenem prostoru so imeli Italijani konjušnico, zalo je bilo treba precej časa, da so si za silo uredili. Delali so podnevi iin ponoči. V tem času jim je bila tlodeljena glavnica za dva milijona jugolir. Ta vsota pa še zdaleč ni zadoščala za najnujnejša popravila, zato so jo uporabili za obvra'tna sredstva. Pričeli so z odkupovanjem sadja na Tolminskem in, ker je 'bila letina dobra, so ga precej nabavili. Čez zimo so sadje prodajali na Reki in tu je bil prvi dobiček S00.000 juigofer. Leta 1946 so prejeli iz Ljubljane prvi kotliček za žganjekuho in strokovnjaka, ki je nadzoroval delo. Tedaj je začel tudi z odkupovanjem brnja in izdelovanjem likerjev. Ker je bila kvaliteta dobra, so vse hitro prodali. Večji problem je bila prodaja branjevca, ker niso imeli dovoljenja za izvažanje v Jugoslavijo in Trst. Bila je še cona B. Nabavili so s' tudi hi-daaviLjično stiskalnico, ki je še danes v obratu, in pričeli s predelavo malin v malinovec. V začetku 1947 leta je bilo podjetje uradno .-rizna-no in preimenovalo se je v »Destilacija in predelava sadja«. Montirali so now stroje in kotle za izdelovanje džemov. Število zaposlenih se je vedno večalo iin letna proizvodnja je znašala 60 ton raznih izdelkov. V 1949 letu je podjetje zaposlovalo že 13S delavcev in je letno predelalo 700 ton blaga. Iz svojih sredstev so zgra.dili pet stanovanjskih provizorijev za delavce, ki so še danes v rabi. Od tu dalje se je podjetje vedno bolj razvijalo. Prejeli so tudi kotliček za kuhanje mai-meliade in pričeli so s produkcijo marmelade in paradižnikov. Letna proizvodnja se je povečala na 900 ton in ravno tako asortiman blaga. Izdelovali so: kompote, džerne, sadne sokove, Hkeije, marmelado ter paradižnikov koncentrat. V začetku 1952 leta se je v Ljubljana razformiirala Glavna dirokcija živilske stroke, Podjetje, ki je bilo do tedaj v njeni oskrbi, je ostalo prepuščeno samo sebi- V skladišču so ostale velike zaloge nekurantnega blaga in zaradi neizkušenega komercialnega '.in finančnega vodstva je podjetje prešlo v težave., da je bilo 1953 leta likvidirano z 37 milijoni deficita. Tedaj je pedjetje sprejela in podprla »Rastlina« "z Šempetra in dobilo je novo ime »Flores« sadno - likerski kombinat export - import s sedežem v Šempetru. Uprava podjetja je bila zamenjana in »Bastlina« jim je nabavila nove moderne jeklene stroje z veliko kapaciteto, daje spet hitro napredovalo in je leta 1954 zaprosilo Gospodarski svet pri OLO Gorica za osamosvojitev. Svet je prošnji ugodil .i« tako je postalo 1. januarja letošnjega leta samostojno podjetje z imenom: »Fractal« sadno - likerski kombinat — Ajdovščina. Do pomladi je obratovalo s polno zmogljivostjo. Tedaj so pa spet nastale težave. Primanjkovalo je osnovnih sredstev, kot sladkorja in špirita. Kljub dobri zalogi surovin je pedjetje moralo odpustiti nekaj delavcev. Sladkor so kupovali v kockali in celo v drugih republikah, kar je znatno povečalo stroške. Prav-tako so kupovali tudi špirit ■ dvakrat višji ceni kol. navadno. Vseeno pa niso potlražili svojih izdelkov. Za kmete ■ je podjetje uvozilo pa- radižnikove sadike, iki jih je potem kmetijskim zadrugam razpečalo. Tako si je zn""otovilo dovoljne količine paradižnikov. Letos je podjetje odkupilo in predelalo 42 vagonov češenj, 2000 ton paradižnikov .in 1000 ton drugega jagodičevja. Iz bilance za .leto 1954 je krilo 10 milijonov izgube bivše tovarne, Tavnotako so tudi izplačali razliko plače za vso dobo 60% v letu 195.3. Uredili so lastni avtopark, da prevažajo izključno z lastnimi sredstvi. Podjetje zalaga s svojimi produkti domači trg, nekaj pa tudi izvaža. Gotovo je, da se bo s kvalitetnima izdelki pridobilo velik sloves. Tekstilna tovarna je bila ustanovljena že v prvi polovici 19. stoletja. Ker je bila potreva po tovarni velika, se je hitro razvijala. Med vojno je utrpela mno^o materialna, škode, da je pričela z delom šele 1948. Sprva je izdelovala le grobo blago, bacvaiti pa so morali vozi ti v Maribor, ker .niso imeli lastnih strojev. Sedaj je ta problem rešen in tovarna (izdeluje vsakov|rsit|no končano blago. V kratkem bo odprla v Ajdovščini lastno tekstilno trgovino. Blago bo gotovo znatno cenejše, ker ne bo vezano s prvotnima in podobnimi stroški, zato je zanimanje zanjo veliko. .Sedaj zaposljujo okrog 300 ljudi, v glavnem žensk iz bližnje okolice. Lesno industrijsko .podjetje LIP ima tudi dobre tradicije za seboj. Leta 1913 !e -ustanovil neki Kobe žago z letno produkcijo 300 kubičnih metrov rezanega lesa. Pozneje jo je prodal Serobogni, ta pa leta 1923 Bizzattu, ki jo je v letih 26—33 še povečal iu razširil. Proizvodnja rezanega lesa se ovečaki na 6000 kubičnih metrov. Ustanovil je tudi zabojarno z letno proizvodnjo okrog 15.000 komadov in mizarsko delavnico. Slednja je leta 1933 pogorela in Bizzatlo se je pri tem zadolžil ter zabredel v finančne stiske. Po .voini 1945 leta je žaga zaposlovala že 38 delavcev ,in okrog 100 nemških vojnih ujetnikov. Uredili so .tudi zabojarno, ki je zaposlovala 80 ljudi. Zaboje so največ izvažali v Trst in Jugoslavijo. V 1947 letu so nakupili še več strojev iz lastnih sredstev. Pozneje je podjetje sprejelo eksploatacijo Trnovskega in Idr--skega gozda .ter je v glavni sezoni zaposlovalo okrog 1600 ljudi. V letu 1953 so gozdove že dovolj razredčili in spet so nabavili precej modemih strojev. Sedaj privažajo surovino največ az Hrvatske ¡in Bosne, ker je cenejše. Tukaj stane kubični meter hlodovine od 950 do 11.000 dinarjev, v Bosni pa iLe 6000. Več kot polovica sedanje proizvodnje podjetje izvaža preko izvoznega podjetja »Slovenija - les« v .devet držav. V prejšnjih letih je .pretežno izvažalo rezan les, sedaj .pa največ izdelke. Splošno gradbeno podjetje »Primorje« je eno največjih na Primor- skem, Ustanovljeno je bilo leta 1946. Zaposluje okrog 1000 delavcev in gradi po vsej Sloveniji. Ker dela samo tudi vse obrtniško delo okrog gradenj in ima lastna prevozna sredstva, opravlja dela po najnižjih možnih cenah. Drago podjetje te stroke je »Be-motn«. Ustanovljeno je bilo 1. 1949. Bori se-iše z velikimi težavama. Zaposluje okrog 100 delavcev, ki vršijo zidarska, mizarska in pleskarska dela. Pred nekaj leti le bil preurejen in z modernimi stroji opremljen Valjčni .mlin. Ker ima mnogo naročil, melje za sedaj le kmetijskim zadrugam in trgovinam. Govora je bilo o .združitvi mlina v Vrtovinu in Valjčnega mlina v eno samostojno podjetje. To je najboljša rešitev vprašanja, ki tare kmete. Valjčni mlin v Ajdovščini namreč ne more sprejemati .kmečkih pridelkov v mletje, ker je preobremenjen z večjimi naročili Kmetijskih zadrug in pekam. Bazen teh so v Ajdovščini še razni manjši mizarska m drugi obrati, ki pa imajo 'trudi možnost, da se razvijajo. Če bo dovolj denarnih sredstev, bodo v Ajdovščini zgradili tudi tovarno testenin, ker Valjčnemu mlinu preostaja finih mlevskah izdelkov. Nedvomno je Ajdovščina važen ''ndustiijski kraj in obeta se mu še velika bodočnost. F. Krnile V nedeljo sta bife v Oreliovski grapi na Cerkljanskem v okviru proslav lO-letnice osvoboditve dve pomembni slavnosti. Na Bodnah pri Orehku so odkrili spomenik prvim štirim padlim partizanom na Cerkljanskem, ki so pred trinajstimi ¡leti padli v borbi s fašisti, na hiši Petra Lapanja-Obrama pa so odkrili spominsko ploščo partizanske javke in tehnike »Porezen«. Ta dogodek je ¡tesno povezan še s tretjo pomembno obletnico. Prod trinajstimi leti so aktiv is ti-i legala za Ceikljansko-Baški okraj v moči od 6. na 7. novembra 1942 izvedli trosilno liistkov-no akcijo, ki je dosegla velikanski usneh. Čeprav je bilo na tem sektorju natlačeno okupatorjeve vojske, fašistov in kvestiur.inov in je bilo prepovedano kretanje ponoči, so aktivisti raztrosili po vseh vaseh in cestah .na tisoče letakov, na telefonsko drogove pa navezali slovenske zastave. Okupator jo bil kljub utrjenemu (pasu in oborožitvi do konca zarorepaščen. Več dni potem so najbolj zagrizeni fašisti in kvesturini hodili okoli z bledimi n zaskrbljenimi obrazi. Bili so nemočni proti ne-vielni sili — organizaciji OF! Na kraju Nemci vrh Rodeai se je v nedeljo dopoldne zbralo nad 1000 ljudi iz bližnjih in daljnih vasi. Prišli so cei'o po t.r.i ure daleč iz Oblokov v Baški grapi. Da se poklonijo spominu .prvih padlih cerkljanskih partizanov, so prišli tudi prvi že živeči takratni organizatorji Kako napreduje mladi rod v Sečovljah? Z gospodarskimi uspehi in neuspehi Sečovelj so povezani uspehi in .neuspehi šole v Sečovljah, Od enooddelčne šole s 30 otroki v šol. letu 1945/46 je postala slovenska. osemletna šola s 7 oddelki z nad 150 učenci in 1 oddelkom otro-Iškega vrtca. Nova šola s 5 šolskimi sobami nikakor ne zadošča več za 8 oddelkov. Dobiti bo treba prostore v najem v bližini. Tudi o tem smo letos mislili, a še nismo uspeli. Kaj pa učne moči? Začasno je na razpolago 5 učiteljev. Za 150 otrok vsekakor dovolj, a za 7 oddelkov nikakor ne, zlasti pa še za osemletko ali nižjo gimnazijo. Tedenska obremenjenost nad 70 ur, a razen tega še ureditev gospodarstva pri šoli, skromna pomoč pri političnem m kulturno-prosvetnem delu na vasi, a pozneje še gospodarsko-nadalje-valna šola itd. Očitki prosvetnim delavcem, da ne delamo, bi nas gotovo zagrenili. O vsem tem in drugem smo se pomenili tudi na sestanku šolskega odbora in roditeljskem sestanku. Nad 40 staršev na roditeljskem sestanku pa je še premalo. Želimo, da bo nad 150 otrok zastopalo vsaj 100 staršev. Vse drugače se. bomo pomenili o vzgoji naših otrok, boljšem šolskem obisku, učenju, napakah, šolskih problemih in še o vsem drugem! Uspehi bodo mnogo boljši Na razširjeni seji Občinskega komiteja mladine v Postojni je zbranim mladincem govoril o perspektivah gospodarstva, zdravstva, pro-svete .in komunalne graditve predsednik občine tov. Basa Jože. Mladinci so z zaaiiimanjem poslušali njegova izvajanja in izrazili mnenje, da bi bi)lo o teh stvareh treba spregovoriti tudi ostali postojnski mladini;, na širšem sestanku. Tudi vajenci vajeniške šole v Postojni so se zbrali na mladinsko konferenco, O nalogah mladine v komunih in gospodarski problematiki jim je govorila predsednica OK LMS Koper. Ob zaključku konference so izvolili petčlansko vodstvo in enega mladinca v šolski odbor. Občinski komite mladine v Postojni je organiziral, za vajence, dijake •in ostalo mladino iz Potojne obisk ljubljanske »Drame«. Pretekli teden so se zbrala v Sežani vodstva OMO na Tazširjeno se-lo Občinskega komiteja mladine. Razpravljal: so o nalogah, ki jih je pred mladinsko organizacijo postavil zadnja ptenuim OK LMS Koper ob prehodu na novi komunalni sistem. Na sestanku je biila dana tudi polbuda za ustanovitev mladinske organizacije na vajeniška šoli in v tovarni pletenin v Sežani. Ustanovna sestanka sla žc bila. Nad 250 ml'a.d|i!ncem predv.ojaškc vzgoje, zbranim na logorovanju v Stranjami, je o sklepih zadnjega plenuma okrajnega vodstva mladine govoril sekretar OK LMS Franček Ivančič. Zadnjih štirinajst dni je bila že cela vrsta predavanj in nekaj proslav v počastitev 36. obletnice SKOJ-a. Tako je flbila v Kcpru akademija, na kateri so .izvedli zelo lep program koprski, srednješolci '.in učiteljišče. Predavanja so bila meti drugim tudi v Sežani, kjer so mladinci istočasno izvcdlli tudi svojega predstavnika v šolski odbor. V. M. ob koncu šolskega leta, zadovoljni bodo starši, vzgojitelji in naša socialistična družba. In družbeno upi-žvljanje v šolstvu ter šolska reforma bosta dosegla svoj cilj. Ustanovili bomo tudi D,ruštvo prijateljev mladine. Naloge so velike in obširne: mlečna in šolska kuhinja, zboljšanje šolskega obiska m uspehov, boj alkoholu pi-i naši mladini, novoletna jelka, otroške zabave in prireditve, zagotovitev sreidstev za poživitev dela v raznih krožkih pionirske organizacije, pomoč socialno in zdravstveno ogroženi mladini itd. —el—Ha- Zh©r volivcev w S^čo^lšofe Prepolna dvorana volivcev, zbranih minuli ¡teden v dvorani »Svobode« v Sečovljah je poLrdala, da se naši ljudje zanimajo za gospodarske probleme ¡in razvoj, zlasti za razvoj Sečovelj in okolice. Prepolna dvorana je ponoven dokaz, da ima Sečovlje premahno dvorano in je nujno, da začnemo misliti na zidavo nove in velike, ki bo zadovoljevala vse potrebe kulturne (tudi za kino), politične in gospodarske. Referat tov. Feahigoja Davorina, predsednika občine Piran, »O vlogi ■LO in .upravnih organov teir .razvoju gospodarstva na pr dročju naše občine« je .nudili vsem navzočim .izčrpen pregled gospodarskih, kulturnih, prosvetnih in zdravstvenih prilik ,pri nas. -Zlasti, smo z veseljem sprejeli poročilo o bodočem razvoju Sečovelj iin okolice. Z igraditviio ter-moeemtira.le, ki bo izkoriščala za pogon prah in ostanke premoga, tovarno za elektrolizo soli, tovarne klora .in sode bo postalo Sečovlje, važno srediičče kemične .industrije. Diskutanti tov. Draksler, Petronio, Hrobat, Martinoič, Mahnič in drugi so še osvetlili področje gospodarstva, šolstva ;in ljudske kulture. V nov kirajevni ljudski odbor za Sečovlje in okolico na smo izbrali soglasno najboljše člane, ki bodo skrbeli za irazvej gospodarstva, industrije, 'kmetijstva, šo.fctva, kulture na našem področju. Naši novi in prejšnji odborniki so: tov. Jakob Draksler, Aldo Petronio, Franc Ser-gaš, Henrik KastcHc, Jože Priibac, Viktor Bajec, Valentin Mahnič, Karel Slak In Jože Dilica, —eL—Ha— upora na tem sektorju: Jože Primožič-Miklavž, Andrej Brovč-Janko in Frane Hvala-Peter. Iz Gorice sta prišla Milo Vižintim, tajnik OO SZDL in Franc Skok, .podpredsednik OLO. .Navzoč ,je bil tudi narodni heroj Ferjančič-Zmago. Na razglednem .gričku pod glavno cesto Kojoa—Jesenica je Zveza borcev postavila lep spomenik. Na štiri oglatem podstavku je visoka .plošča iz rdečkastega kontoveljskega mar-mcoja in v sredi napis; »V neenakem boju s fašisti v decembra 1942 padli na Bodnah prvi cerkljanski partizani Jerarn Bogdan, Čelik Peter, Eržen Valentin, Pajntar Gabrijel. Slavnost je začel tajnik občinskega ljudskega odboia tov. Pagon, ki je pozdravil vse navzoče 'in dal besedo tov. B.rovču. V svojem ^ovoru je tov. Brovč orisal zgodnje začetke partizanstva na tem sektoriu. Prvi je odšel v partizane že julija rnese-■ Cerknem. V avgustu se je vrnil nazaj na Primorsko s četo, ki jo je vo-ca 1941 Peter Čelvk i.z Beke pri dal Ervin Dolgan in se borili na Pivki in drugod. Čelik je bil prvi komandir Tolminske čete. Okupator je v dneh 17. in 18. decembra 1942 odgnail v internacijo več družin: S'biskarjcvo in črnčevo iz Planine, Kašpeajevo iz Peč, Zajčevo iz Reke ter Celkovo čn Zefcvo iz Bukovega. Klf.uč domačije Petra C olika ie okupator dal izvršku Francu Čufra iz BukovSkega vrha. Partizan Čellik je z nekaj tovariši in s pomočjo 30 moških iz Orehovske grape in bližnjih vasi v noči 23, decembra odnesel vse blago in odoeljal živino, ki je ostala v oskrbi Omenjenega izdajalca. Ta je bil takrat na Reki in je zaslut.il, da se nekaj doga1'--). Po ozkem vozniku je natihoma odšel v Jesenico in izdal zadevo tamkajšnjim fašistom. Njegove Izdajalske stopinje je slišala žena tov. Petra Lapanja, ko je čakala povrat.ka moža, ki je pomagal pri akciji. Močna potrulja fašistov je s psom odšla na zasledovanje, Pes je z lajanjem odkril navzočnost partizanov v smrekovem (gozdu v Osojah na Bcdnah. Fašisti so poklicali na pomoč vojaško posadko z Bukovega. Nad 200 dobro oboroženih vojakov in fašistov je sklenilo obroč okrog gozda. Že v mraku so se oglasili prvi streli. Sest partizanov je sprejelo neenako borbo, ki je trajala do kasnih popoldanskih ur. Borili so se, dokler jim ni zmanjkalo streliva. Najbol: junaško se je boril Valentin Eižan iz Oirehka, ki so mu pred leti fašisti uibili očeta. Splezal je na smreko in od tam streljal na sovražnika. Ba-njen se je potem skril, pa ga je izsledil policijski pes. Približal se mu je fašist z mitraljezom, pa se je z njim boril za orožje. Ko je videl, da prihajajo fašistu še drugi na .pomoč, je sprožil bombo, 'ki je ubila fašista, sam pa .je bil smrtno ranjen. Kot zadnje maščevanje za smrt očeta je še umirajoč .ugriznil fašista v roko, ki je ni izpustil dokleT nnu niso s puškinimi kopiti razbili "lave. Med fašisti je spoznal tiste, ki so mu ubili očeta. Junaško so se borili 'in padli .tudi Peter Čelik, Jeram Bogdan in Pajntar Gabrijel. Rešila sta se Jelko Petmelj in tov. Taras. Zadnjega je težko ranjenega odvlekel .iz obroča Jelko sam. Petra Čelika so pokopali v Orehku, ostale tri pa v Cerknem. Grobovi vseh štirih padlih so bili še tisti večer okrašeni z rdečimi nagelj!. Izdajalec Čufer je po zlomu Italije preje1, zasluženo plačilo. Pevski ifcor iz Ccirkna .je zapel žalpstinko, skupina lovcev pa je izstrelila častno salvo. Kratek govor je .imel tudi Milo Vižintin. Popoldne ob tredr je bila pred domačijo Petra Laipanja-O.brama druga slovesnost Tu so odkrili spominsko ploščo partizanske javke št, 4 in tehnike »Pnrezen«, Tudi tu se je zbralo veliko ljudi. Tovariš Brovč je orisal zgodovino nastanka to javke in podčrtal požrtvovalnost Obra-move in drugih družin tega kraja. Na skednju je bila prirejena razstava partizanskega tiska, ki so jo ljudje z zanimanjem ogledovali. Časten prispevek so dali v NOR ljudje orehovske grape. Velike dejanja so ljudi v tej grapi napravila močne, da so lahko opravljali težke .in odgovorne naloge. Pismo iz Nove Gorice pred tekmovanjem pevskih talentov Ob vpisovanju v novo šolsko leto so bi!e Ieos psenekatere glasbene šole v zadregi. Prijavilo se je tolikšno število učencev, da šole niso mogle sprejeti vseli. To je zelo razveseljivo in veliko obetajoč pojav, ki zgovorno priča, kolikšno zanimanje kaže naša mladina do glasbene umetnosti. Prostori glasbenih šol na podeželju postajajo pretesni, ne ustrezajo več naraščajočim potrebam. Le kako naj se na primer uspešno razvijata glasbeni šoli tako v Ajdovščini kot v Postojni, če sta utesnjeni v neprimernih in za glasbeni pouk neodgovarjajočih prostorih? Ne izgovarjajino se na stanovanjsko krizo, kajti s prepričljivo utemeljitvijo realnih potreb se da pri naših ljudskih odborih vse doseči! Ne vem, če je bilo kje drugje na Primorskem to vprašanje bolj pereče kot ravno v Novi Gorici, in prav tu so bili dodeljeni glasbeni šoli lepi in za glasbeni pouk dokaj primerni prostori. Tudi v Kopru je glasbena šola dosegla, kar je potrebovala in se je leios vselila v nove, zelo čedne prostore. Samo ustrezajoči prostori lahko ustvarijo pravi odnos, ki naj bi ga imel učenec, do šole in do študija. In prav zaradi zgoraj omenjenega stanja nekaterih šol se tudi dogaja, da ta ali oni še vedno gleda na glasbeno šolo kot na nekaj manjvrednega. Tak krivičen odnos bo treba čimprej odpraviti. To pa zavisi tudi od učiteljskega zbora samega, predvsem pa od ravaelja, ki predstavlja šolo. Glasbeni pedagogi naj si dosledno prizadevajo, da bo njihov pouk še bolj kakovosten, in naj ne sprejemajo previsokega števila učencev, kajti preobremenjenost f.re na škodo kvalitete. Napram učencem in njihovim staršem, kakor tudi napram skupnosti imamo seliko odgovornost. Vzgojiti moramo nov rod, zavestne člane socialistične družbe, ki naj bi jim bi'a glasbena umetnost važen činielj pri oblikovanju njihove osebnosti, del njihove splošne izobrazbe in srčne kulture. Obstaja pa še drugo, zelo pereče vprašanje. Vsepovsod primanjkuj kvalificiranega učnega kadra, ia-ko da si šole ponekod pomagajo z začasnimi honorarnimi nameščenci, ki pa nimajo vselej zadostne kvalifikacije niti pedagoških sposobnosti. Rešitev tega vprašanja ni tako težka, kot se zdi na prvi pogled. Na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani diplomira vsako leto prav lepo število mladih ljudi. Zakaj ne bi vsaj nekaj izmed njih prišlo na pode;elje in se posvetilo pedagoškemu delu? In ne samo mladi absolventi, tudi drugi bi lahko prišli, saj v Ljubljani kar mrgoli starejših in dobrih glasbenih pedagogov. Forum, ki koordinira in odloča o raznih namestitvah in premestitvah tako učiteljev na osnovnih šolah kot profesorjev na gimnazijah, naj bi napravil red tudi v vrstah glasbenikov in jih prazilneje razmešč?.] tudi po glasbenih šolah na podeželju. Ne pozabimo pri tem, da pride največji odstotek glasbenih talentov prav s podeželja. Glasbene šole imajo med drugim tudi naloc.o, da iščejo, vzgajajo m usmerjajo tilasbeno nadarjene v glasbeni poklic. Na Primorskem ,*s odstotek le teh dokaj visok in škoda bi bilo vsakogar, ki bi svojih prirojenih sposobnosti ne mogel uveljaviti. Glasbene šole naj temu posvečajo posebno pažnjo, komisije za dodeljevanje štipendij pa naj bi omogočale nadaljevanje glasbenega študija v Ljubljani. Kaj ni v er. nam v ponos, da se v zadnjem času naši mladi virtuozi častno uveljavljajo na raznih mednarodnih glasbenih tekmovanjih? Naj še omenim, da je prav v zveri z temi vprašanji okrajna Zveza prosvetnih društev v Novi Gorici na pobudo prof. Darjana iz Ljubljane razpisala tekmovanje mlačih soiopevcev. Prijavijo se lahko mo- ški in ženske v starosti cd 18. do 27. leta. Za nastop morajo pripraviti dve pesmi po prosti izbiri. Tekmovanje bo v prvi polovici decembra v kinodvorani v Novi Gorici. Nastopajoče bo ocenjevala komiiija z Akademije za glasbo v Ljubljani. Vsi reflektariti naj naslovijo prijave na okrajno Zvezo prosvetnih društev v Novi Gorici. Zorko Fon. RAZSTAVA SLIKARJA II. PEČA-RIČA V BEOGRADU. V galeriji ULUS v Beogradu razstavlja 29 istrskih motivov naš slikar Herman Pečarič. Beograjski kritiki pravijo, da je Pečarič pokazal Istro, na katero sije sonce, ki jo pa tudi zaliva dež in morski valovi, pokazal je tudi istrski kamen in plemenito zelenje. »Ti motivi vplivajo na človeka poetično i in vznemirljivo,« zaključuje Luko vi č Aleksander. A£l«dLirabite* fcnjlggo mariborske založbe OBZORJA Drago Vrcsnik: L1SKO Z GORA Vresnika poznamo predvsem po romanu »Dan v oktobru«, ki je dobil nagrado na natečaju in ga je izdala Prešernova družba. Daljšo povest »Zemlja' gori« so mu objavila mariborska »Nova Obzorja«, založba pa je izdala že dve knjigi pravljic »Čarobni ključ« in »Li-sko z gora«. V tej zadnji mladinski pov.-rsti približuje pisatelj mlademu bralcu živalski svet naših gora, vzbuja otroku ljubezen do gozdov in živali, do narave sploh. Zavzeto zasledujemo zgodbo bistrega psička Liika. ki ga je ukradel staremu lovcu divji lovec Caru-ga. Vresnik jemlje 'snov za svoje daljše tekste z rodnega Pohorja in opisuje ljudi, ki živijo v tistih krajih. Založba Obzorja pa kaže sploh »domoljubno« potezo, kakor pravijo temu in razen prevodov po- •-•^•v-v .-.¿v -i: "K «Í'ÍÍ ÍSS Mladinski pevski zbor Glasbene šole v Tolminu. O njem bi vam rad poročal kaj veselega in razigranega, kot so veseli in razigrani otroci, ko odhajajo z uspele predstave. Zal pa sem prisiljen govoriti o križih in težavah te mlade ustanove, 'ki je pričela s svojim delom šele junija meseca letos. Ljubitelji otrok in dela pri lutko-vem gledališču so pričeli s svojo dejavnostjo praznih rok, vendar pa z mnogo volje in lepimi načrti. Uresničitev pa je zelo odvisna poleg dobre volje predvsem od inventarja — lutk, kulis, prostorov in od vsega, kar je s' tem v zvezi. Iz nič ni nič in pred tem problemom je mlado Mestno lutkovno gledališče v Piranu. Inventar piranskega lutkovnega odra šteje vsega okrog 10 (deset!) ročnih lutk, skromni oderček, nekaj kulis, nekaj lutkovnih igric — in to je vse. Dosedanje stroške so krili iz pionirske blagajne, nekaj pa je primaknil Svet za prosveto in kulturo piranske občine. V Piranu je okrog 500 otrok (predšolski otroci še prešteli niso); ti imajo tako radi .lutkovne predstave, ki so navsezadnje tudi lepo in hvalevredno vzgojno sredstvo. Lutkovne predstave so imeli doslej v dvorani' kina Garibaldi, ki pa ne odgovarja niti akustičnim niti higienskim zahtevam (dvorana je brez pre.potreibne ventilacije!). Razen lega uporabljajo to dvorano v razne namene, pa tudi stranskih prostorov ni, tako da hranijo lutkarji svoje rekvizite po domovih. Radi bi seveda prišli do svojih stalnih prostorov, kjer bi lahko nemoteno vadi"« za predstave, ki bi jih radi imelj ob stalno določenih dnevih in času, pa tudi izven določenega časa, če bi se pokazala potreba, ne da bi bili odvisni od drugih. Vodstvo MesLnega lutkovnega gledališča, ki je torej šele v povojih ¡11 ki ga trdno drži. v svojih sposobnih rokah prizadevna tov. Koman Elizabeta, učiteljica na italijanski gimnaziji v Piranu, je že predlagalo, naj bi lutkarji začasno gostovali v telovadnici slovenske osnovne šole, kjer 'bi se našli tudi primerni prostori za shranjevanje rekvizitov. Seveda bi bila to resnično le začasna rešitev, dokler pač ne bi dobili v Piranu Pionirskega doma, za katerega se vztrajno poteguje Društvo prijateljev mladine. Piransko Mestno lutkovno gledališče je imelo doslej tri predstave, medlem ko pravkar pripravljajo četrto. Dejavnost svojega gledališča pa bi pridni lutkarji radi razširili in usposobili tudi za potujoče predstave po naseljih v območju piranske občine, ki je z novo upravno-politič-no razdelitvijo pridobila na obsegu. Vendar pa o tem lahko trenutno samo premišljujejo in upajo, če se bodo trdno držali svojih načrtov in če jim bo priskočil Občinski Ljudski odbor po Društvu prijateljev mladine na pomoč, tako da jim bo preskrbo! sredstva vsaj za .najpotrebnejše (hkrati tudi primeri n prevoz gledališča in sodelujočih na tersn\ se bo seveda .lutkovni oder s toliko večjim veseljem oprijel te hvalevredne zamisli. LoM sred.uje mladim bralcem tudi izvirne slovenske povesti, kar je vsekakor vredno vse pohvale, IN SE TRIJE ZVEZKI PRAVLJIC Kar smo ravnokar napisali o »domoljubni« potezi uredništva založbe velja tudi za pravljico »Vijolica in marjetica« mariborskega literata Franceta Borko. Bork je izdal zbirko povesti že pred vojno (1938), napisal povest »Hram nad NASA SODOBNOST, št. 7-8 Izšla je nova, dvojna številka revije »Naša sodobnost«, katere novi urednik je Drago Šega. — Iz vsebine: IN .ME MORI AM THOMAS MANN: FiUp Kalan, Vztrajati! — JOŽE KASTELIC: Pisatelj in slikar — ANDREJ HIENC: Dvodelna podoba — BOJAN STIH: Čustveni zapiski s poti — BE NO ZUPANČIČ: Črno jadro — ROK ARIH: Trofamora — DRAGOTIN CVETKO: Janez Krstnih Novak — MATEJ BOR, JOŽE UDOVIČ, CENE VIPOTNIK, IVAN MINATTI in TIT VIDMAR, pesmi. OCENE: Mitja Mejak; IVAN VOUK, KAREL GRABEL1ŠEK; Herbert Grün: JANEZ MENART; France Novšak: BRANKO ČOPIČ; Jože Kastelic: ERNEST HEMINGWAY; Čeme Malovrh: Tri geografske publikacije, Marijan L'ipovlek: Tri glasbene edicije; Emiljan Cevc: «Pesnitev in resnica« Lojzeta Spa-cala; Nace Šumi: Ob ureditvi Križank. PROBLEMI NAŠE DRUŽBE, i RAZGLEDI in POLEMIKA: Novo razdobje v razvoju socialzma, Rod. za mejo (Albert Rejec), Gustav K*khc (Božidar Potko), Še realizem in fantastika '(Josip Vidmar). Poglavje o šibkem, upogljivem 'in skromnem trsu (Bojan Stih), Klancem«, po vojni pa j.e napisal več črtic in povesti iz sodobnega življenja. Prevedel je tudi roman Fjodora Gladkova »Cement«. Prva njegova natisnjena knjiga po osvoboditvi pa je prav drobna knjižica, pravljica z naslovom »Vijolica in marjetica«. Pravljice ne prinašajo ničesar novega, pač pa eo preproste in zelo prikupne. Ilustriral jih je Gabrijel Kolbič, Drugi zvezek so turške pravljice. ki" jih je urednik Ivan Dolenc zbral .pod naslovom »Molčeča princesa«. Polne so standardne pravljične romantike, vendar pa so mladim bralcem zelo blizu. Prevedla sta jih Milko Cepič in Lojze Marinko. Ilustracije je prispeval Tošo> Primožič. In še tretji zvezek pravljic, katerih prevod je oskrbel Rudolf Klesal, ilustracije pa Slavko Ti-hec. Njihov avtor je znani nemški pisatelj Theodor Storm in nosijo naslov »Bulemanova hiša«. Vsebujejo vse i značilnosti grotesknega Stormovega pravljičarstva in so bolj primerne za visokošolsko mladino, kot za majhne otroke. Fantastično - grozljivo vzdušje Stormovega pripovedovanja nima posebnega čara za naše najmlajše, ker meji že na novelistiko. Prejeli smo; 'VESTNI K, štev. 1, brezplačna priloga izdaj Primorske založbe Lipe 'V Kopru. V obvestilu pravi založba, da bo izšel Vestnik štirikrat na loto ter bo sproti, prinašal gradivo o novih izdajah, članke in eseje, literarne prispevke, poročila o mnenju sotrudni-kov in vesti o knjiničarstvu na Primorskem. Vestnik pošilja založba brezplačno vsem osnovnim šolam, gimnazijam. knjižnicam, prosvetnim društvom na Primorskem ter svojimi sodelavcem, Vsakdo bo lahko prejel Vestnik ob nakupu knjig Primorske založbe Lipa v knjigarni, po želji pa mu .pošiljajo Vestnik tudi na dom. Prva številka prinaša: ProPram založbe fza prihodnjo leto in poročilo s seje založniškega sveta: France Bevk: O založništvu na Primorskem, Karel Grabeljšek-Gaber: Nekaj besed u partizanski literaturi, Bogomir Magajna: Knjiga: Poezija — Ciril Zlobec. Lojze Kante, Jože Šinit, T rilussa-Gradnik, Rado Bor-don, Janez Menart. Vestnik prinaša še izvlečke iz recenzij založniških 'izdaj, ki so jih objavili naši časopisi in kratko poročilo o knjigah, ki so v tisku. Iz Vesitmika zjveimo še, du^. pfripravlja Primorska založba Lipa za leto 7956 izdajo posebnega. Zbornika, ki bo razen rednega letnega poročila o detlu založbe prinesel še razno gradivo o Slovenskem Primorju. K sodelovanju je pritegnila založba naše najvidnejše javne, znanstvene in kulturne delavce, ki bodo na določeni znanstveni ravni obravnavali tematiko Slovenskega Primerja. Bralko Kreft: Celjski oroffe izdala LJUDSKA PROSVETA SLOVENJE Devota knjiga v Knjižnici ljudskih odrov so Kreftovi »Celjski grofje., drama '■■■/. življenja srednjeveških fevdalcev, katerim so tlačanili naši predniki«. Usoda celjskih grofov je zanimala mnoge .pisatelje, ki so jo različno popisali, različno pa so jo tudi razlagah razni zgodovinarji. »Celjske grofe« igrajo vsi naši .poklicni, pa tudi amaterski odri. Razstava je odprla od 1. do 10. novembra. UMRL JE DR. ANTUN BARAC, ZNAMENIT HRVATSKI KNJIŽEVNIK. V Zagrebu je umrl dne 1. novembra po daljši bolezni dr. Antun Barac, akademik in univerzitetni profesor, eden najpomembnejših hrvatskih predstavnikov znanosti v književnosti. Ukvarjal se je večinoma s hrvatsko književnostjo 19. in 20. stoletja. Svoje zamisli, da bi napisal delo »Hrvatska književnost od poroda do ustanovitve Jugoslavije«, ni utegnil wesnUfoii ker ga je ovirala bolezen. Napisal je le prvo knjigo »Književnost Uirizma«. Dr. Barac se je rodil leta 1894 v Kamenjaku v Hrvatskem Primorju, bil gimnazijski profesor v Sušaku in predaval na filozofski fakulteti v Zagrebu. Leta 1947 je bil izvoljen za prvega člana Jugoslovanske akademije v oddelku za jezik in književnost in je bil tajnik tega oddelka. NOBELOVO NAGRADO ZA KNJIŽEVNOST JE DOBIL HAL-LDOR KILJAN LAXNESS, 53-letni jslandski pisatelj. Po političnem prepričanju je radikalni socialist in v svetu ga poznajo zlasti po socialnokritičnih romanih iz tridesetih let pred vojno »Salka Valka< in »Neodvisni ljudje«. V slovenščini. imamo prevod, njegove sage »Islandski zvon«. Znan je še njegov avtobiografski roman »Kašrnirski tkalec« in roman iz lela 1952 »Atpmska poViiajai«, ki prikazuje zasedbo Islandije med drugo svetovno vojno po ameriških četah.' Potoval je po Ameriki in Sovjetski zvezi ter je bil že več let resni kandidat za Nobelovo nagrado. Govorili so, da je ni dobil zaradi svojega političnega prepričanja in naklonjenosti Sovjetski zvezi. Kljub vsem njegovim. popotovanjem tvori ozadje njegovih del izključno domovina Islandija (»Luč sveta«, »Gcrpla« hi drama »Srebrna mesečine,«). PROGRAM PRIREDITEV V MARIBORSKEM KULTURNEM TEDNU. Zveza Svobod in kul-turnoprosvetnih društev v Mariboru prireja pod pokroviteljstvom okrajnega odbora SZDL od 20. do 27. novembra »Teden kulture in prosvete«. V Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru bodo nastopila v tem tednu najboljša dramska društva, mlajši in starejši književniki pa bodo na posebnem večeru brali svoja dela. Nastopili bodo tudi pevski zbori, poseben dan pa bo posvečen mladini in njeni kulturni dejavnosti. Prav tako bo poseben dan posvečen kulturno-prosvetnim delavcem in takrat bodo tudi odkrili spomenik pedagogu Schroinerju in Antonu Tomšiču. V tednu kulture bodo razna slavnostna zborovanja, lutkarske predstave in predstave SNG. Izdali bodo še posebno brošuro, ki bo prikazala deset let dela na kulturno-prosvctnem področju. NOVOST NAŠIH FILMSKIH PLATEN — VISTAVISION. Vistavision je sodoben izum francoske filmske reprodukcije m ima velike prednosti pred načinom wide-screen, čeprav zahteva tudi prednosti pred cinemasco-pom, ki zahteva znatne tehnične dopcflrjitve in preureditve dvoran. Prve poskuse po vistavision sistemu so predvajali v kinu Union v Ljubljani. Gledalci so videli reklamne ulomke h raznih filmov po tem novem sistemu in so bili zelo zadovoljni. Naša odkupna filmska podjetja so sklenila z ameriško filmsko kompanijo Paramount, ki se je specializirala, za snemanje po tem novem načinu, pogodbo za odkup več filmov vistavision sistema, Gledali jih bomo lahko prihodnje leto. Drobni vtisi 8 praznovanja Dneva & ribičev v Piranu in Izoli Vso .je že urejeno, vse pripravljeno, le nekaj nas skrbi «n na nekaj še čakamo: na sonce. Nekje daleč za oblaki' .jc skrito in naše želje ga ne morejo priklicati. Morje jc zavito v megleno mrežo. Rosi. Na tihe sclzo me spominjajo te drobne in nevidne kapljice in skorajda bi verjel, da jih je utišano in rahlo nakodrano morje nalašč po- 7 Jj tiili c i piranskem pristanišču, da bodo 'izpilile in pozdravile svoje morje, ki jih hrani, in svojo obalo, ki jim daje toplo zavetje. Tam je pristan in ribiške ladje v pričakajočem nemiru, na pomolu ob Tarlmijevem gledališču pa se .zbirajo gostje in domačini'. Privablja jih godba na pihala rudarjev iz Trbo- % i tli ... ,s \ C . ^sÉP - ~ Na ribolovu vabilo v goste. .Kajti morje je žalostno. Žalostno, ker slavijo ribiči Slovenske Istre zmago nad njim. Pobrali so dobršni del njegovih zakladov, iskanih med letnim ribolovom v njegovih globinah in zdaj žaluje in teži nad svojo izgubo. Morje je žalostno —- morda se samo pretvarja? — gospodarji njemu iztrganega bogastva pa razigrani in nič jih ne moti, da. se je sonce odtegnilo in skrilo za solzavo meglo. Danes je .njihov dan, Dan ribičev, in kdo bi ne bil vesel, če ve, da žulji na dlaneh, od vrvi iin soli raz-grizenih, niso bili zaman? In ponosen — kdo bi ne bil, ki je ribič na ladji, ki na njej brazda po koščku osvobojenega morja in se vrača na njej s težkim tovorom, z bogatim lovom rib v domač pristan ob domači, slovenski obali? Ribiči Slovenske Istre so veseli in so penosni :in zato je lep njihov dan, čeprav se je sonce skrilo, in čeprav rosi iz megle. Tamkaj nekje so se oglasile po-skočnice iin trdil bi, da so se jele vse ribiške ladje, lepo okrašene in tokrat še skrbneje urejene, živahno pozabavati v svoji mehki in brezmejni zibeli. Nekam nestrpne so, vendar mirne in dostojanstvene, kot bi vedele, da bodo danes uprte vanje oči vseh, ki jim pomenijo drugi dom, in še onih, ki vedo, kaj pomenijo nam vsem. Lepo. razvrščene v volj in preganja mračno nazpplo-ženje, ki bi se tako rado pri tihotapilo v srca ob vremenu, ki je vse prej kot rožnato, a se mora umakniti veselemu. Medtem se odpirajo vrata v dvorano gledališča, odetega v praznično ,in s simboli ribištva in pomorstva na okrašenem odru: z ribiško mrežo in svetilnikom ob stra- morske srednje šole, in njihova pesem nam zatruje, da se nam ni bati — mlada slovenska trgovska mornarica bo imela sčasoma dovolj dobrih oficirjev, ki bodo znali svoj posel, predvsem pa src, ki bodo znala ljubili naše morje in ga tudi braniti pred grabežljivim: prsti polilep-nežev, Oglasili so se tudi pevci iz Kopra iti njihova udarna ai mehka pesem se je združila v harmonično celoto, ki je vse do konca ni pretrgal skromni vendar vsebnsko bogati spored, ki je naznanja', pomen in namen Dneva ribičev. Topla in klena beseda govornika (predsednik OLO Koper tov. Dujc) in boibena, občuteno zapela pesem oboli nastopajočih pevskih zborov (PSŠ in DPD Koper) pa še lepo enovito hi do popolnosti dognano izvajanje Ovniče-ve uverture Partizanska (Rudarska godba na pihala iz Trbovelj), kakor tudi lepo podana recitacija Pesni istrskih ribičev (dijak PSŠ Bratovž), je zbližala srca vseh navzočih in se zlila v novo pesem enakomislečili in enakooutenih src. »Provi, plavi...« Tako še odmeva v nas pesem .iz dvorane in nas splrem'llj,a ob vsej obali Slovenske Istre od Pirana pa do Kopra in nazaj do Izdle. Smo na »Knežaku«, ribiški ladji, ki si jo je izbal komandant ribiške flote, tov. Emest Kopriva (na ta po- ' |p| ■imšgtf^Mi****"* "3t£MM ; .....mlmi ...... mmm J Piransko pristanišče ni. Ze so napolnili dvorano zagoreli in od vetra irazbičani obrazi ribičev in njihovih bližnjih, gostov in ostalih, ki dan na dan, noč za nočjo, v ložaj so ga imenovali posebej za današnjo parado ribiških ladij, sicer pa je itucli v resnici .pomorščak: je poročnik bojne ladje v rezervi in sončni pripeki in viharni noči trga- profesor na Pomorski srednji šoli v jo morju bogastvo. Piranu). Težko ga jc bilo zapeljati Na odru je naš najmlajši rod slo- v pogovor, s tolikšno resnobo je venskih pomorščakov, diakov Po- spremljal izolovljenje vseh sodelujočih ladij in budno pazil, da se bo ::7~ ; vse v redu odvijalo, kakor so pred- ■ videle priprave in izdana povelja. Ribiške ladje so zaplavale v brazdo komandne ladje in ko se jc razvila vsa formacija okoli trideset ladij v celoti, sem obžaloval, da nisem slikar ... Naš krmilar, zagorel fant z Raba, pa je dopolnil občutke vseli /. vzdihom: »Ce bi še sonce sijalo!« Pa tudi ni posijalo. Toda morje se je vendarle razgrnilo in obala ni bila več ovita z neprodimo meglo. Tamkaj nekje se je odpiralo nebo in se jasnilo. Ko smo pristali v Izoli potem, ko smo pozdravih glavno mesto Slovenske Istre -— Koper, si komandant flote ni mogel kaj, da ne bi pohvalil posadke nekaterih ladij, posebej še »Belico«, »Postrv« in »Ribo« in jih nagradil s pohvalo za odlično držaji je formacije in predpisane medsebojne razdalje r Vas Srednje — Poslopje na levi je šola kjer je bilo t; zimi 1943—1944 previjališče ranjencev iz borb XXX. divizije »Fantje, sedaj je točno 15,30 in točno čez eno uro morate pristati. Posadka, ki bo .najbolje opravila svojo nalogo, dobi prvo nagrado, nagrajena pa bo tudi druga!« Tako nekako se je pričelo tekmovanje dveh ¡ribiških ladij, »Ovčice« podjetja Riba iz Izole, 5n »Ščuke« podjetja iRibič iz Pirana. Motorji so zapeli, ribiči so se pripravili in kmalu jo izginila v valovih mreža »kočarica«. Potem šo kratko križarjenje — vleka mreže za globinski lov — in ura je pokazala, da je čas izvleči mrežo in se pripraviti na vrnitev v pristan. Krenke mišičaste roke so .poprijel« in kmalu je ležala na palubi mreža z ujebimi ribami, ki so se nemočno premetavale med muljem, v družbi s sipami, morskimi polžki 'in zvezdami. Trdo je življenje naših ribičev, vendar ga ne bi zamenjali z ničemer, pa čeprav so nihove »... duše priklenjene med barko in vale razpenjene. med morje in hišni prag, med sonce in ložni mrak« kot pravi Pesem istrskih ribičev. Zanjo je to življene pesem morja, ki ji pripevajo, »ko 'trudni se vračamo z morja domov, ko mreže bogate obračamo in mislimo, kakšen bo jutrišnji lov.« FRANCE MAGAJNA: Med dopoldanskim sporedom v Tarl.inijeveni gledališču so prihajali drugi za drugim na oder kapitani ribiških ladij, Id. jim je predsednik Sveta za ribištvo in pomorstvo pri OLO Koper tov. Potočnik razdeljeval diplome, pohvale in nagrade. Vemo, da njihove besede niso bile prazne in da je prvi izmed njih zajel na kratko hotenje in prizadevanje vseh posadk in slehernega ribiča, ko je obljubil v kratkem nagovoru, da bo dal istrski ribič od sebe vse moči za razvoj slovensks-ga pomorskega ribištva. Še dolgo v noč je odmevala pesem ribičev, vesela in spioščena, odkrita, debra in trdna, kot je trdna njihoVa vez z morjem: »Tam je pristan. Tam barka čaka na nas. In tako zjutraj, tako pod večer odpiramo Ivšno dver in brez stiska rok gremo v pristan danes, jutri — vsak dan, ko kliče nas pesem morja. Ded jo je šlužai že naš. in oče moj, brat in vsi ribiči istrski (tudi moj sin, ki sanja še v zibeli). Lojze Maruško Pogled na Piran Bilo je pred kakimi osmimi ali deveLimi letu. V Ljubljano namenjeni vlak vozi proti Šentpetru (ki se danes imenuje Pivka) in je nabito poln, kakor je bil v tistih dnevih vsak. Oddelki dolgega vagona so natrpani sedečih in stoječih potnikov in tudi obstranski hodnik nima štiri.jaške ipedi praznega prostora. Tiho upanje jc živelo v nas: v Pivki se bomo oddalmili. Križišče jc tam in veliko ljudi bo izstopilo in se vkrcalo na vlak, ki bo oddrdral proti Reki. Ce pojde po sreči, utegnemo mi priti celo do sedežev. Vlak obstane na postaji in takoj se začne silovito prerivanje po hodniku. Na reški vlak namenjeni potniki plezajo čez nagrmadeno prtljago, brezobzirno si s komolci delajo pot. med gnečo in se ne zmenijo za vpitje in zmerjanje osuva-nih. Mudi se 'jim pač, ker bo reški vlak kmalu odplul proti jugu in sedeže dobijo navadno le tisti, ki so pivi. Ljubezniva Ljubljančanka se plošči k steni hodnika in bi rada bila drobna kot papir. Pri strani drži iz mreže narejeno torbico, s kakršnimi hodijo v Ljubljani na trg po solato. Torbico nateguje bela papirnata kepa v njej. Kdo more uganiti, kaj je v njej zavito! Med mnogimi rine proti izhodu brdavsasf možakar, ki se mu prav zares hudo mudi. Kroži na desno in levo, sopiha in se spotika čez noge stoječih in trpečih. Oblečen je v zapet suknen površnik in la površnik ima na hrbtu prisil nekak pas. ki ■ ga krasita dva ogromna gumba. Pri sukanju na desno in levo se primorano obdrsne ob mlado Ljubljančanko in tedaj se zgodi, da se eden njegovih okrasnih gumbov na hrbtu zatakne v eno izmed pen-telj mrežaste torbice. V prihodnji sekundi, preden se je .prijazna Ljubljančanka dbbro zavedla, je že bila brez nje. 'Neznanemu Brdavsu je, ne da bi to vedel, bingljala zadaj pod hrbtom! »Hej vi, mož! Slišite vi! Dajte mi mojo torbico nazaj! Oh, surovina! Niti čuje ne! Pridržite ga, ljudje! Lepo prosim. Mojo torbo mi je vzel in jajca v njej. Oh, sveta ponia-gavka!« Možakar je že dosegel izhod, skočil na tla in v d.iru stekel proti reškemu vlaku. Splezal je nanj in že ga ni bilo več. ■Ljubljančanka, ki se ni upala za •njim, boječ se. da bi ji med tem naš vlak utegnil pobegnili, je jokala 'in se skozi solze histerično sme-jala , ' »Moja torbica, moja torbica, ki niti moja ni! Soseda mi jo je bila posodila. Drugo ji bom morala kupiti, novo! in deset jajc je bilo v njej, pomislite! Vsa lepo v papir zav/ita. In ta' neobčutljivi teleban nič ne ve, d: jih nosi na zadnji pla-' ti! Rada bi vedela, kaj ho rekel, ko bo sedel nanje! Oh, gorje meni! Vse ¡nesreče gredo name.« [n se je smejala in jokala vse tja do Borovnice in od tam naprej tudi. ■ ■ Marsikdo misli, da je to humoreska, pa ni. To je tragikomedija, ki se je res lično dogodila, saj sem ji bil sam priča. (Nadaljevanje Le 'tisti, 'ki pozna ta teren, si lahk-.> predstavlja, kakšen nadčloveški napor so prestali .ti ljudje, ko so 11107 Tali nositi ranjence iz planine Ba-ban preko Uče na Stol in znova nazaj. Ni mogoče dobiti primernih besed, ki bi lahko le od daleč izrazili izredno požrtvovalnost in junaštvo tistih, ki jim je bila zaupana tajnost in skib za te sanitetne postaje. Neprecenljiva je bila pri tem pomoč civilnega prebivalca, brez katere si ni mogoče zamisliti obstoja teh sanitetnih postaj. Po razpadu Italije se je okrog 12. septembra formirala na Vogr-skem partizanska bolnica, ki je sprejemala ranjence iz južnega in zapadnega dela goriške fronte. Z razvojem nemške proti ofenzive se .je bolnica s 30 do 40 ranjeno: premestila najprej v Cniiče in nato v Vntovin. Zaradi ostrih borb okoli Gorice se je število ranjencev hitro povečalo. Del .osebja z dr. Sokolovim je bil poslan v Škrilje, kjer se je formirala nova bolnica za lahko ranjene. Ostali del osebja se je preselil v Lokavec pri Ajdovščini, kjer je. bila v šoli ustanovljena »kirurška postaja«. Ko so .laliko ranjeni dobili potrebno kirurško pomoč, so bili posilaui v bolnico v Škrilje, težje ranjeni ,pa so ostali na kirurški postaji. Tu so bili operirani tudi ranjenci od nemškega bombardiranja Ajdovščine dne 24. septembra 1943. Zaradi nemške ofenzive, k)i se je približevala Ajdovščini, sta se obe bolnici umaknili v gozd pod Go-laki nad Predmejo. Tu sta se bolnici zopet združili. Število ranjencev je naraslo na 100 oseb. Med njimi je bilo nekaj prav težko ranjenih. Del osobja, med njimi tudi dr. Sokolov, so se izgubili neznano kam. Težka preizkušnja je bala to za vse. Bolnica je bila pod velikim italijanskim bolniškim šotorom. V mrazu in dežju in v neposredni bližani borb, ki so bile le nekaj sto metrov nižje, so bolnico premestili na vrh Golakov. Lažje ranjeni so hodili sami, ostale pa so prepeljali s sanitetnimi avtomobil: vse do mesta, kjer je cesta nehala. Po nekaj dnevih prezebanja se je bolnica premestila na Malo goro, dalje v Belo. na Tršanovše in se končno ustavila v novembru pri Tratniku v Cckovniku. Ze 11a Gclakih so bili na lastno željo odpuščeni vsi lažje ranjeni, ki so se potem po tavanju po gozdu srečno prebili v Vipavsko dolino. Takrat je bilo zelo nevarno, zadrževati se v večjih skupinah v .gozdovih, ker so jih Nemci stalno preiskovali. Od ustanovitve bolnice na Vogr-skem, je bolnico vodil dr. Aleksander Gale-Peter. Kot kfrurg jc v ivjej cleJal dr. Antonio CiccareUi, aktivni poročnik italijanske vojske, k)i se je priključil partizanom takoj po razpadu Italije skupaj z desetimi bolničarji. Štab Primorske operative cone je dal zajeli italijanski sanitetni koloni iz goriškega aerodroma na izbi.ro, da sc. lahko vrnejo v Italijo, ali pa ostanejo s partizani. Dr. Antonio, kakor so ga kasneje imenovali partizani in njegovi bolničarji, se je odločil ostati pri partizanih. On in vsi njegovi bolničarji - antifašisti so ostali v partizanih do konca vojne. Pomoč dr. CiccareMija je bila posebno dragocena v dnevih partizanske ofenzive na Gorico. Bil je edini zdravnik, ki je lahko vsaj za silo opravljal kirurške intervencije, čeprav sam drugače ni bil kirurg. Do konca vojne se je dr, Ciccarelil na- ÉS0mMÍt »s Sanitetna postaja št. 5 v gozdiču »Poclorehom« v Knežki grapi. — Baška grapa. morski odred. Oba sta imela naloge, da v bataljonih in četah organizirata sanitetno službo. V septembru 1943 sta bila poslana iz Idrije v Cekovnik tovariša L udri k Gnezda i.11 Franc Rnpnrk, da v gozdu .ped Cekovnikcm zgradita konspirativno postojanko. Ta naj bi služila za sprejem ranjencev, v kolikor bi jih bilo treba znova umakniti na varno. Po nemški septembrski ofenzivi e v oktobru in novembru na tem sektorju vladalo relativno zatišje. Vaška zaščita je dobro opravljala naloge obveščevanja, da so bili: tisti, ki jim je bila zaupana skrb za ranjence, stalno c.bve.šče-ni o kretanju sovražnih patrol. V tem času je bila ustanovljena bol- SPOMENIKI JUNAŠTVA ZDRAVNIKOV IN BOLNIČARJEV učil. slovensko in je dobil čin kaoe-tana JLA. Ranjenci iz severnega in vzhodnega dela goriške fronte so bili preneseni v bolnico, ki je bila po razpadu Italije ustaiovljena nekje na Trnovem ob cesti proti Lokvam nad Cepovanom. V tej bolnioi je bilo nekaj desetin ranjencev. Ob nemški ofenzivi se je umaknila proti Malim Laznam, kjer je bila raz-puščena. Ranjence je prevzel medi-cinec Jože Kenda, takratni šef samite te Severno-Primorskega odreda. Kenda je bil kasneje premeščen na Koroško, kjer je padel. Do razpustitve .je bolnico vodil dr. Bojan Tavčar, sedaj major JVM. Nemška ofenziva septembra 1943 je dala številne ranjence na sektorju Godovič-Crni vrh. Ker zaradi navzočnosti sovražnika ni bilo mogoče odpravljati ranjencev na Vipavsko, je bila ustanovljena nova bolnica v šoli v Zadlogu ori Cmem vrhu. V njej .je delal dr,- Vrtovec, ki je bil takrat zdravnik v Črnem vrhu. Ko so Nemci prodrlli tudi v Zadlog. se je ta bolnica umaknila na Malo goro. V dneh po racroadu Italije so se batoJtjoni formirali kar čez noč. Nemogoče je bilo dobiti« točno številčno stanje edfnic, še manj iz množice vračajočili se iz internacij poiskati sanitetni kader, to je bivše bolničarje, študente medicine in morebiti (trudi zdravnike. .Sanitetna služba v novoustanovljenih bataljonih .in četah je bila organizirana no listih načelih kot .pred razpadom Italije. Dva medicinca, Jože Kenda in Šlirancar iz Ljuiblj|ane sta bila sanitetna referenta, prvii za Sever-no-iPrimorsiki, dnugi z)a Ju„žno-JPri- nica za rekonvalescente »Pri V.inko-tu« pri Zagodu. Oskrbovala je tiste ranjence, ki jilm zdravniška pomoč ni bila več potrebna. Zdravnik je bolnico obiskoval vsaj dvakrat na teden. Kadar se je v bližini pojavil sovražnlik, se je bolnica umaknila na Malo goro. Za prehrano in varnost Dr. Aleksander Gala-Peter ranjencev je skrbel tovariš Vinko, v čigar hilši je bila 'bolnica. Tov. Vinko ;je kasneje .padel. Vse do decembra 1943 .je .postojanka šteila kakih 12 ranjencev. R'Mi so še vedno 'listi, ki o bili prepeljani az Vipave preko Golakov. .Le od časa do časa so v bolnico sprejeli kakega novega ranjenca :iz okolice Idrije. Več ranjencev je prišlo v drugi polovici novembra, ko se je 15. XI. z .bolrflco združila bivša sanitetna postaja št. 1. Število ranjencev se je tše povečalo v decembru, ko .je iz te bolnice nastala centralna vojna bolnica III. Alpske operativne cone. Iz tistih časov hrani dr. Poter v svojih opominih sledeča imena: Ludvik Vižinfin iz Renč pri Gorici, ranjen v nego, Mirko Cibic iz Križa pri Trstu, ranjen v nogo, Stanko Vadtial in Julij Špacapan 'iz Križa pri Trstu z amputirano nogo pod kolenom, Maj,ko iz Podnanosa, .ranjen v ¡ramo (ta je kasneje, decembra 1943 padel, ko je iz Vojskega hitel obvesiflii bollnioo -< Tratniku, da gredo Nemci). Partizan Jelen iz Ka-nomlije, ranjen v stegno in še več drugih ranjencev. Zadnje dni novembra 1943 je bil dr. Peter poklican na štab III. Alpske operativne cone. Komandant Novlljan mu 'je dal calog, naj organizira novo večjo konspirativno bolnico za okrog 100 ranjencev na sektorju Vojsko, Komandant cone je odobril potrebno osobje za graditev bolnice in tudi, da prevzame dolžnost komandirja tega osobja . tovariš Pepi Kenda, k: je bil takrat v neki operativni edinici, Najprimernejši prostor za novo bolnico bi bil mrtvi kot med cestami Cekovnik— Mrzla Rupa—Poslušanje—-Mala gora, Preko tega ozemlja se sovražne edinice niso kretale, ali pa so se zelo poredkoma. Teren je- bil poln raznih grap in zato za sovražnika zelo nepregleden, Za dohod v postojanko pozimi se je laliko izbralo pot po potoku. V primeru nevarnosti sovražnega napada na postojanko jc obstojala možnost umika. Obveščevalna služba je s palrolami imela možnosti kontrolirati teren vse do bližnjih sovražnih postojank in možnih dohodov preko Trnovskega gozda. Razen lega je postojanka imela več a\i manj centralno lego na takrat osvobojenem ozemlju. Vse to je vplivalo, da so izbrali prostor »Na Klarvži«. Tako je z odredbo štaba III. Alpske Operativne cone z dne 2. decembra 1943 obstoječa bolnica pri Tratniku v Cekovniku prerasla v centralno vojno bolnico SVPB. Za šefa bolnice je bil .postavljen dr. Aleksander Gala-Peter. Do novega leta 1944 je moral biti .zgrajen prvi del bolnice, ki bi laliko sprejel najmanj 50 ranjencev, ostali del pa do konca januarja 1944. Osobje za gradnjo bolnice ije bilo vzeto iz delavskega bataljona, k'.' je bil takrat v Ccpovanu, deloma .pa je pri gradnji pomagalo tudi osobje bolnice. Ves čas gradnje bolhice se ni nihče vračal nazaj k Tratniku. Gradnja je potekala v največji konspiracij*. Edina zveza z graditelji je bila preko kurirja Žagarja. Gradbeno ekipo je vodil tovariš Pepi Kenda, člani ekipe pa so biili: Jože Komeil. Ludvik Šu-hgoj, Rafael Hvala, Ludvik Gnezda, Vlžintfh, Janez Poljanšek, Franc Rot-Zagar in Franc tLeiban. Gradnja postojanke .je bilo zelo naporno de-fc>. Delavci so spali v napol .podrti oglairski baraki, ki so jo za silo popravili. Hladno in dežerao vreme ter slaba hrana brez soli so vplivali, da so delavci često dobili grižo, Stanje se je izboljSaJo, ko so prišli prvi ranjenci. V decembru 1943 so reorganizirali tudi intendantura. Za glavnega in-tendanta je bil postavljen tovariš Soča. Intendanli so v največji meri nabavljali .hrano samostojno v Vipavski dolini in na Krasu. Koncem decembra 1943 ,je v bolnico prišla dr. Jerina Lah-Pavla, ki je .prevzela kiruško službo, kasneje pa še upravo bolnice. Nekako v -tem času je postojanka dobila ime SVPB »Pavla.« V začetku januarja 19-44 je bil premeščen dr. Antonib Giocarelli. Zadne dni decembra so bili v postojanko preneseni prvi ranjenci. Bolnica na Tratniku se je spremenila v javko. V začetku januarja 1944 so novo bolnico obiskali dr. Bogdan Brecelj, dr. Matjaž Ahoin in dentist Jerič. (Nadalje vanje prihodnjič) \ ww^xmyé: - ■ i. -' Gospod advokat je pokleknil pred skrinjo, z njim pa vsi bratje z vdovo vred. Pri vratih so kukale v sobo snahe in otroo«. »Zdaj!« Ključavnica je rezko zahreščala, pokrov se je stresel in z njim vsi navzoči. »Bog mu daj .večni mir!« je zbegano zavpila vdova. »Molči! Molči!« so zarežali bratje, Advokat je vzdigniti pokrov .in se vzravnal: »Zdaj pazile! Jaz in ta dva moža smo zdaj uradne osebe,« »Tako rekoč oblast!« je rekel sosed. »Stopite .bliže in poglejte, kaj je notri!« Bratje so vstalli in vsi hkrati pogledali v skrinjo. Advokat je zgrabil naročaj zelenih .papirjev. »Menice, same 'kmečke menice in nič več!« »Nič več!« sta kakor odmev ponovila soseda. »A zlato?« so 'hkrati zahropli bratje. »Niii ga!« je mirno odgovoril advokat. »Ga ni!« sta škodoželjno ponovila soseda. Menic ,pa so našteli za grozno vsoto. »To pa tudi nekaj velja. Bcmo pa te menice razdelili,* so rekli bratje. »No, prav!« je rekel advokat, »Toda vsi ti papirji nič no veljajo. Vidim, ida ne znate brati, sicer bi vedeli za novi zakon o kmečkih dolgovih. Dvajset let lahko čakate dolžnika in skoraj nič ni obresti!« je počasi, besedo za besedo poudarjal odvetnik. Bratje so pobledeli. »Tako! To je razbojništvo!« »Mislite trgovino svojega pokojnega brata?« je strupeno vprašal sosed. Starejši brat si je grizel bike. »Toda vemo, da je naš pokojni brat imel denar, suho zlato!« je ves ii'z sebe njul srednji brat in divje gledal vdovo poleg sebe. »'Kaj, če ga je ta ukradla?« Vdova si je zakrila oči s predpasnikom an -tako ušla strašnemu .pogledu. '»(Pokojni .Matek je bil čuden človek. Prav lahko je mogoče, da je svoj denar zakopal kje v hiši,« je vrgel sosed misel med .brate, Uradne osebe so odšle iz hiše žalosti, bratje in njihove žene pa so se razbežali ,po hiši. Iskali so. brskali, trkali MARA HUSOVA Partizanska bolničarka (Odlomek, iz makedonske črtice »Smrt in pogreb Cinearja. Mata«, ki je izšla v zbirki črtic »Po odgonu« v izdaji Primorske založbe Lipa v Kopru) po zidovih in po podu, premetald vse na podstrešju in v kleli, obrnili in pretipali vse skrinje un ■vse žepe v pokoja mikovih oblekah. Ves dan do mraka je trajalo mrzlično iskanje. Naposled je lopata mlajšega brala .zadela na votlo meslo. »Kramp, 'kramp! Prinesite hitro!« je vpil mlajši v kleti, da je odmevalo do podstrešja. Starejša sta se zadrevila v kltet. Zasopli in vsi mokri od .polu so trkali z nogami po tleh. »Ali ste ljudje ali ste zveri?« je zavpil na vratih neki daljni ^sorodnik. »Brat leži na mrtvaškem odru, duhovnik ]e p rasel, da zanoli zanj mrtvaške molitve. Pustite iskanje za jutri!« ' . 60 se na"ko spogledali in nekaj kakor zadrega .je ibliskniilo v njihovili očeh. Molče so odšli k mrliču Prej .je se starejši brat zapahnil klet in dal ključ v žep. Spet je minila dolga noč brez spanja, polna .potulmje-nin, zalezujočih .pogledov. Drugi .dan ije bil pogreb. Bratje so bili vsi svečani v svojih ornih oblekah. Obrazi so jim Mi resni in mračni. pogieb g°nii SVOi° Ž'Ml'te je vdova skrbela dostojen , .„ Tfij"e duhovni s častitljivimi bradami so čakali .pred p 0 Ka1losb- Njihove kadilnice so spuščale oblake dima. sprevod (je med glasnim petjem staroslovenskih molitev Jvrenu y cerkev. Za krsto so šli bratje in vdova, za njimi sosedi in sosede ter cel txqp veselih dolžnikov. _ V cerkvii so dolžniki pobožno moliti i za mir Matove 1111 navdušeno prižigalli tanke lojenke v njegov spomin. , >>B'°S ti odpusti, Bog ti odpusti!« so šepetali dru« za drugim -in z vedrimi obrazi gledali na pokrito krsto. ° Med molitvami, ko so vsi klečali in se križali, je opazil mlajši brat, da je starejši brat izginil iz cerkve. Kakor bhsik mu je šinila v glavo misel': »Kopat je šel! Saj je sinoči vzel ključ s seboj.« V silnem strahu je ..potegnil drugega brata za rokav m mu povedal- svoj strah. Sredi presunljivega cerkvenega petja so se pagrebei v cerkvi vznemirili hi razgibali kakor voda, ce vržeš kamen vanjo. Nastolo je prerivanje, pehanje, bežanje, zmeda. ■So svjatirni v pokoj!« je zapel duhovnik ,prcd prazno ladjo. V cerkvi so ostali Je trije duhovniki, mrtvec i.11 oba cerkov.n ika. Brata sta se spustila v beg za bratom. Drugi, ki niso vedeh. kaj se je zgodilo, so se čudili in tekli za njima. Pred cerkvijo je stal pogrebni voz s kočijažem. ^ Oče prota je hitro odmolil zadnje molitve in razburjen blagoslovil mrliča. »Kaj pa se je zgodilo?« je vprašal kočijaža. »Kaj vem. kaj jim .je,« se je zgražal voznik »Ah, uirhc!« se je spomnil duhovnik in velel pognati proti pokopališču. Duhovniki so že odšli hi grobarja sta že opravila svoje delo, ko je na pokopališču pridrdral kolesclj z žalostno vdovo. Droben dežek je padal na svežo gomilo. (Nadaljevanje na 11. strani) iS Iniciativni odbor Zveze ženskih društev okraja Koper je predlagal Okrajnemu ljudskemu odboru ustanovitev Gospodinjskega centra in je preko Sveta za prosveto in ¡kulturo OLO predložil tudi proračun za leto 1956. Gospodinjske centre ustanavljajo po vseli okrajih in v zvezi s tem je iniciativni odbor ZŽD v Ljubljani priredil posvetovanje, na katero so povabli vse tovorišiče, ki bodo vodile bodoče centre, kakor tudi predsednice ZŽD. Na posvetovanju so tovariSiče poslušale referat .o pripravah za ustanovitev gospodinjskih centrov. Tako so zvedele, da že imajo tak center v Novem mestu, kjer dela že eno leto, v Murski SoboU; -in v Ptuju, v najkrajšem času pa bo začel z delom v Ljubljani, Mariboru in Celju, Sredstva za gospodinjske centre so dali cikrajni ljudski odbori, izdatno pa so pomagal tudi zadruge in zadružne poslovne zveze, zlasti v Mariboru, kjer so dali razen, materialnih sredstev tudi prostore. Namen okrajnega gospodinjskega centra je, da skupno z raznimi; organi. ljudske oblasti, gospodarskimi in množičnimi organizacijami načrt-. no dela na izboljšanju življenjskega standarda prebivalstva na območju okraja. V zvezi s temi svojimi nalogami ima gospodinjski center predvsem tele nologe: pospeševalne, izobraževalne in propagandne. - POSPEŠEVALNE NALOGE ~ Na področju občin je treba organizirati gospodinjsko pospeševalno službo,ki bo po načrtnem programu širila znanje o izboljšavah v gospodinjstvih med prebivalstvom ter s svojim delom pomagala, da se bo vse, kar bi koristilo prebivalstvu za zboljšanje življenjskih pogojev-, dejansko tudi postopoma sprovajalo v individualnih, in v kolektivnih gospodinjstvih. -kakor tudi v raznih komunalnih, zadružnih in drugih ustanovah. V ta namen je treba tudi preizkušati izsledke znanosti s področja sodobnega gospodinjstva, jii/i prilagaja'!« in priporočati ter skrbeti za njihovo uvajanje v vsakodnevno življenje. Okrajni gospodinjski center proučuje na svojem področju prehran-bene, stanovanjske in druge življenjske p,ril£ike, ki so .povezane z gospodinjstvom, Ljudski oblasti svetuje določene ukrepe in izboljšave ter daje strokovno pomoč nri njihovem sprovajanju. Posebno važna naloga gospodinjskega centra je skrb za zdravo prehrano v mestih, industrijskih naseljih in na podeželju. Obenem svetuje, kakšna naj bi bila organizacija trgovske mreže, da bi bilo potrošno blago čim boljše kvalitete in :da bi šlo čim hitreje v promet. V zdravstvenih, socialnih, mladin- skih ter drugih domovih in fintenna-tih, kakor tudi v menzah in drugih kolektivni):h gospodinjstvih 'dela center za boljšo or-anizaciijo dei'a, za sodobnejšo opremo ,in strokovno izpopolnjevanje zaposlenega osebja, ne da bi se po tem spremenile dosedanje cone prehrane kljub zboljšanju celotne oskrbe iin boljše kvalitete. Za ustanavljanje obratnih šolskih in mlečnih kuhinj ter bifejev po šolah iin obratih dajo gospodinjski center predloge in pomaga s strokovnimi; nasveti. S pristojnimi forumi sknbi za strokovne nasvete pri vseh novih stanovanjih in gradnjah,, kakor tudi pri cbnavljaniu starih Ins. Pri tem upošteva sodobna načela, ki olajšujejo stainovailcem gospodinjska opravila. Prav talko skiibi za uvajanje sodobne opreme ter gospodinjskih tehničnih „ naprav ¡iai pripomočkov. Preko pospeševalne službe, izobraževanja in propagande navaja okrajni gospodinjski center potrošnike in gospodinje na pravilno gospodarjenje z dohodki in •izdatki, na pravilno in racionalno delo v gospodinjstvih, na ekonomičnost pri uporabi goriva, pri nabavi in uporabi opreme, tekstila in obutve, prehrambenih artiklov ,itd. Obenem pa daje pobudo in strokovno pomoč družbenim organizacijam, društvom in organom ljudsko oblasti za ustanavljanje vseh vrst uslužnosinih ustanov. ki služijo za razbremenitev gospodinjskih del: gospodinjski biroji, krpal,nice, čistilnice oblek itd. IZOBRAŽEVALNE NALOGE Naši otroci in mladina morajo dobiti potrebno znanje s področja sodobnega gospodinjstva. Zalo pomaga okrajni gospodinjski center v uvajanju tega predmeta v splošno-izo-braževalne: šole, v ikmotajsko-gospo-darske šole' iin drugam, S sodelovanjem sveta za šolstvo izdeluie in potrjuje učne programe vseh «rospo-dinjskfh tečajev na področju okraja in nadzoruje strokovni gospodinjski pouk v šolah. Za sistematično strokovno izpopolnjevanje vseh gospodinjskih Strokovnih kadrov s svojega področja organizira okrajni gospodinjski center redna delovna -osve-iovanja, seminarje, kratke izpopolnjevali e tečaje, praktična prikazovanja itd. Tu ne gre samo za ka-dea', ki poučuje gospodinjske predmete v mlošno-izobraževalnih iin na-dai'l.'ievnilnnh Šolah, anr|piak 'tudi za; osebje raznih menz, zdravstvenih in drugih institucij ter internal,ov, kakor tudi za osebje obratnih in šolskih kuhinj. PROPAGANDNE NALOGE Okrajni gospodinjski center pomaga razširjati razno strokovno literaturo, knjige, časopise, revije, brošure, letake itd. Nekatere od teh tudi sam izdaja. Preko časopisov in ra- Zdravniški kočiček ISHIÍ5S - Obolenje najmočnejšega in najobčuilivejšega živca Skoraj za prst debeli živec ishia-ticus, ki leži na upogibni strani •stegna, je najmočnejši živec človeškega telesa in obenem tudi prav posebno občutlijv. Čeprav so nekoč mislili, da povzročajo močne bolečine v predelu ishiaticu-sa le razna vnetja živca samega, vemo danes, da so lahko vrok neznosnim bolečinam tudi motnje v presnovi. Ishialgija — kot pravimo obolenju teiga živca — se izraža v topi bolečini v ledjih in v okolici '.križnice. Bolečina se razteza na zgibno stran stegna in na zunanjo stran kolena prav do stopala. Vzrok bolezni je lahko ali revma-tizem, ki nastane, če nas je dež premočil, ali pa zaradi tako zva-ne žariščne infekcije, to je zaradi vnetja na zobnih koreninah, bezgavkah, v čelni votlini ali žolčniku. Isti bolezenski pojav lahko nastopi tudi kot posledica drugih bolezni, Nekatere infekcijske bolezni vplivajo na živec ishiaicus in ga poškodujejo, Dostikrat vplivajo na ishiaticus tudi bolezni v rned-nici er v območju hrbtenice. Tipičen znak je bolečina, ki jo čutimo, kakor da bi nam nekaj nategovalo živec. Raznolikost vzrokov, ki lahko dovedejo do ishiasa, zahteva za posamezne primere bolezni točen pregled in točno diagnozo, kajti .le razpoznava pravega vzroka nastanka bolezni pripomore do o-zdravljenja. Pri revmatičnih oblikah moramo najpa-ej odstraniti žarišča, ki iso vzrok obolenja. Ce o-bolijo medenični organi, moramo najprej ozdraviti te,. Za zdravljenje nam je na razpolago cela vrsta uspešnih m »tod. Zelo priporočljivo je zdravljeje z vodo, posebno s parnimi prhami; tudi zdravljenje s šibkim tokom je uspešno, medtem iko nas zdravljenje .s kratkimi valovi pogosto razočara. Uspešno zdravimo lucL z infrardečimi žarki, prav taiko tudi z masažo, zlasti še posameznih odsekov. S tem razburimo v določenih delih in v odsekih kožo na hrbtenici ter kožo na stegnu, končnice čutnih živcev. Na ta način pridejo dražljaji s površine kože na čutnih živcih do obolelega ishiaticusa, Tako pride do povečanega krvnega obtoka živca, ikar ima za posledico, da privedc-mo po krvi živcu čim več stvari, (ki škoduje vnetju. To privede do pojemanja vnetja in do omiljenja bolečin. dia obvešča javnost o gospodinjski dejavnosti .in o problemih, ki jih mora še rešiti. Na področju okraja organizira center predavanja, široke diskusije in skiibi za prikazovanje filmov z gospodinjskega področja. Pri propagandi so poslužuje tudi praktičnega prikazovanja s posameznih področij gospodinjsko dejavnosti in zih organizira v vseh večjih krajih okraja, ¡m končno jc med propagandnimi nalogami centra tudi organizacija raznih stalnih začasnih in .potujočih gospodinjskih razstav. 'BredLlog iniciativnega odbora Zveze ženskih društev v Kopru predvideva za naš gospodinjski center tri ljudi, »ai sicer upravnico in dve strokovni učiteljici. Potrebuje pa seveda tudi prostore in demonstracijski center. Ta center za prakirčno drlo .naj bi bila srednja gospodinjska šola v Kopru, zalo bi bilo potrebno, da šola tiucli ostane v središču okraja, kjer je gospodinjski ce.ntr.r, UMETNO MLEKO ZA DOJENČKE, V Ameriki v zadnjem času umetno sestavljajo mleko za dojenčke, ki ne prenašajo kravjega mleka. Sestavili so ga iz sladkorja, moke iz tapioke, maščobe, mineralnih soli itn_ vode. Posebno presenetljivo je, 'da dodajajo temu umetno pripravljenemu mleku zelo fino zmleto goveje ali svinjsko meso. Trije plašči. Prvi je dežni iz nepro nočlfiregc, blaga s prav takim klobukom. Drugi je plašč ravnega kroja, s skritimi, notranjimi gumbi in našitimi žepi. Po istem kroju si lahko omislimo tudi tričetrtinsko jc,-po. Zadnji mode! pa je rahlo zvonaste oblike z velikim ovratnikom in rezanimi žepi. ŽENE PO SVETU SPcTOlli HIIIIK (Nadaljevanje in konec) NAŠA LAST Leta 194S je bila pri nas agrarna reforma. Moški rn ženske, vsi so dobili svoj delež. Za nas je bil dogodek, ko smo videle svoja imena črno na belem v katastrski knjigi. Poročena ali samska, žena je imela pra m:eo odločati o svoji zemlji, lahko jo je predala, obdržala ali podarila komu drugemu. Moški se niso mogli več ravnali po starem pregovoru: »Če prideš, te bom hranil. Če greš, nc moreš vzeti ničesar s seboj.« Toda prehitro smo se veselile. Čeprav smo bile lastnice zemlje, še vedno nismo bile resnično enakopravne. Moški so še vedno govorili: »Deset zvezel na nebu ne sveti -tako močno kot en sani mesec!« S tem so hoteli rečii. da desel žena .ni vredno toliko, kot en sam moški. Njihovo • . « .... — ' ' "ÑS * ■ A . v" € & 'ste* Kostum s tričetrtinsko jopo - iz volnenega tiveeda. Kostum je iz tanj-šega, jopa pa iz bolj delega blaga istega vzorca. najmočnejše orožje jc bilo, da žene ne moremo toliko delati kot oni, Seveda moram --¡znati, da so bile tudi nekatere žene same vzrok za tako govorjenje in mišljenje. Posebno tiste iz boljših in bogatejših slojev niso hotele biti »emancipirane« in so bile zadovoljne, ker so jim možje dajali dobro hrano. Toda .tiste, ki so bile navajene deda, so bile prepričane, da je delo rame ob rame z možem prav tisto, kar je potrebno, da bi bile res enakopravne. Ko sva o tem govorile s sosedo Han Cundan, mi je rekla: »Me smo tudi prej el°lale in lahko bi delale do konca življenja, pa nam ne bi nihče ničesar priznal. Zdaj imamo možnost, boriti se moramo za priznanje in za enakopravnost.« Vse smo biile prepričane, da je to res, toda šs dolgo nismo na!šle za uresničitev tega prave poti. ZENE V ZADRUGI Zdaj vam bom povedala, kako se je uresničila naša prava emancipacija. Zgodilo se je takrat, ko smo organizirali v naši vasi obdelovalno zadrugo. Bilo je pozimi leta 1951. Vedeti morate, da pri nas ni zemlja posebno dobra in da za naše življenje ni dovolj samo to, da jo obdelujemo, ampak da moramo -rediti tudi čim več živine in gojiti sadno drevje. 'Naša zadruga je imela sestanke, da ' bi izdcilala petletni obdelovalni načrt. Če smo hoteli uresničiti svoje žeilje, srno morali povečati delovno si'o vsaj za 'tretjino. Naša rezervna sila pa so bile c-dinole gospodinje. Pozneje je predsednik naše zadruge Li Sun-ta temeljito »obdeloval« naš može. Rekel jim je tudi, da bodo morali pomagat,; svojim ženam, če hočejo, da iz njih nekaj postane in da se bodo navadile tudi strokovnih del. »Žene moramo .naučiti .našega dela,« je govoril, '»sicer, bomo os tate v zadrugi brcy. motike ali voza. Nalše žene pa bodo hodils v krogu, iz katerega ni izhoda«. Žene, ki smo že bile vajene dela v polju, smo šile po vasi, da bi pridobile za to delo tudi druge. Pojasnjevale smo jim, kaj .je zadruga, kakšno delo bodo opravljale in da bo njihovo delo zabeleženo v knjigo na njihovo ime. Vse to bodo potem upoštevali ob že.tvi. To je bilo marsikateri gospodinjil všeč in prišla je na deto. Seveda jim sprva ni bilo lahko. Niso bile vajene tega dela in tudi niso b'ile tako spretne kot nekateri moški, ki so mislili, da dobivajo s tem potrdilo o svoji nadmoči. Dolgo so delovni dan žene 'računal: samo za pol delovnega dneva. Zopet smo se moralle boriti, da so to spremenili: S.ponmim se šc, ko je na sestanku vstal Čang Fang-jun, močan .mladenič in dober delavec. Bil je vodja skupino žena, .k'.' so delale na polju, kjc-r je .raslo proso. Ko je videl, da je ženam uspelo narediti prav toliko kot njemu, je bil jezen. »Uporabil bom novo motiko,« je rekel in se oddaljili. Vzeli je orodje, ki ga do takrat še nismo poznale. Toda moja prijaitciV.ica Čang Ilsueh-hua mu je sl-dîla in pogumno rekla: »Tudi jaz bom poskusila!« Na njegovo veliko jezo je prav 'kmalu zelo spretno sukala novo orodje. NAŠA ZMAGA Končo je na nekem sesianku o ■tem spregovorili starejši mož, dober krnel. Vstal je .in vprašal: »Ali čistijo žene prav tako dobro plevel kot moški?« »Bav.no tako,« so odgovorili drugi. »Kaj ni res, da žene mnogo hitreje razredču.jeio proso kot moški? Ali veste kak vzrok, zakaj potem ne bi dobile žene tudi enako .plačilo kot moški?« Moškim .je bilo nc-rodno priznati, toda povedati .niso .mogli nič določnega. Tako je bilo to vprašanje rešeno. Ko so po žetvi prinesle žene domov žilo, ki so ga same zaslužile, so končno tudi še zadnji možje razumeli, da so zares enakopravne, tako v družini kot v zadrugi. Kmet, ki vodi eno naših delovnih skupin, mi je priznali: =>Rcs je še nekaj del, ki so za žene pretežka. Toda ko dobimo še stroje in traktorje, bodo tudi žene lahko delale prav vse.« Tako smo dokončno spoznale, da •je delo ključ do enakopravnosti. Zdaj imamo tudi' me besedo pri vseh odlbiitvah doma in v zadrugi. Stara teta Wang je postala tako dobra delavka, da zasluži več kot njen mož. Razen lega se je izvežbala kot babica in zadolžili so jo za zdravstveno delto v zadrugi. Katôna raz Vika v njenem življenju cd preteklosti. Ni dolgo tega. ko nas je oblast pozvala, naj bi višek žita prodali državi. Imeli smo sestanek, kjer so- nam razlbžiliii, kaj pomeni za našo deželo nujno potrebna industrializacija. Prva med vsemi je vstala Ma Čun Čao, žena, ki je imela nekoč zvezane noge in na katero je .gledala njena rodbina zviška, ker s.3 jih je odvezala. Rekla je, da razume, zakaj država potrebuje žilo in da ji ga bo prodala. Vsi smo bili zelo začudeni in nekdo je rekel: »Govorila je kot moški!« Kakor vidite, so še vedno nekoliko starokopibni. Iz revije »China Reconstructs« KAKO OČISTIMO MADEŽ OD RDEČILA. Madež od rdečih očistimo, če ga namažemo z gorčico in pustimo eno uro. Nato ga-izperemo z mlačno vodo. Vso do sedaj niso bili v zadružništvu na Kobariškem doseženi 'pomembnejši uspehi, ker so se kmetijske zadruge .ukvarjale v največ primerih le z drobno potrošniško trgovino. Vseh osem kmetijskih zadrug, ki so v Breginju, Darjam, Kredi, Starem selu, Idrskcm. Livku, Trnovem in v Drežnici, ni moglo imeti posebnega vpliva na dvig kmetijstva. ker so bile gospodarsko prešibke. Vse kaže, da bodo tudi zadruge na Kobariškem morale ubrati pot, ki so jo zadruge v nekaterih občinah goriškega okraja že začele hoditi. Ta pot je združevanje splošnih kmetijskih zadrug v močnejše gospodarske enote, ki bodo lahko uspešneje opravljale važno gospodarsko vlogo pri izboljševanju in dviganju kmetijske proizvodnje. Na Kobariškem je najbolj razširjena in najvažnejša kmetijska stroka živinoreja. Tu ima mlekarstvo že stare tradicije. Nujno bo treba misliti na ustanovitev medzadružnega odbora, ki bi tesno sodeloval z upravnim odborom mlekarskega obrata v Kobaridu. Tak medzadruž-ni odbor bi živinorejcem dajal nasvete in pobude za izbdljšanje mlečnosti živine. Važno vlogo bi odbor imel tudi pri proizvodnji mlečnih izdelkov. Na Kobariškem bo treba misliti na ustanavljanje kmetijsko-pospešc-valnih, živinorejskih, sadjarskih in plamšarstkih odsekov pri kmetijskih zadrugah. Posebno močni bi morali biti živincrejsko-poapeševalni odseki, ki bi dajali pobudo za uvedbo rodovnikov, selekcije živine, razpisovanje natečajev za popravila hlevov, gradnjo gnojišč in gnojničnih jam in bi sikrbeli za prirejanje živinorejskih razstav. Namestiti bi bilo treba rrilečne nadzornike, ki bi živinorejcem dajali nasvete za odbiro živine za zakol in o boljšem načinu krmljenja mlekaric za Izboljšanje mlečnosti. Prav .tako važno vlogo bodo po Kobarid Zdaj, ko se bližajo dolgi zimski večeri, bomo imeli dovolj časa za samoizobraževanje. V Kobaridu smo to vprašanje rešili tako, da bomo ljudem poskrbeli dovolj dobrega čtiva. Ljudska univerza je pripravila večjo akcijo nagradne prodaje knjig, ki je začela prvega in bo končala 29. novembra. Knjige prodaja knjigama Simona Gregorčiča v Ko-barridu. Po večiih vaseh so organi-" ziraili kullurne večere. Svečan zaključek knjižne akcije bo dne 11. decembra v kulturnem dontu v Koba-baridu. Po večjih vaseh so organi-no knjižnico in čitalnico. V okviru te akcije bodo nastopili ,tudi 'nekateri slovenski pesniki in pisatelji,' ki bodo brali svoja dola. Ob zaključku bo žrebanje srečk prodaje knjig in razdelitev knjižnih nagrad v vrednosti nad 100.000 dinarjev. reorganizaciji zadrug imeli poljedelski in sadjarski odseki, ki jih sedaj ni. ali pa so 'le na papirju. Znano je, da so na Kobariškem vedno pridelovali dober semenski krompir in kvalitetno sadje, za kar so v tem visokogorskem kotu zc'lo ugodni pogoji. Sedanje gospodarsko šibke zadruge n' o mogle kmetom dati prave pomoči, kot bi bilo želeti, da l)i lahko razvili in izboljšali -ti dve donosni kulturi. Poljedelski odseki bi morali prevzeti pobudo za pravilno uporabljanje umetnih gnojil, za okopavanje in čiščenje sadnega drevja ter zatiranje rastlinskih in živalskih škodljivcev. Še eno važno vprašanje je: izsu-ševanje tako imenovanega kobariške-ga blata, ki meri okrog 240 hektarjev. Za izsuševalna dela so že predvideli nekaj denarnih sredstev. Letošnja dolga turistična sezona se je dobro občutila tudi v Sečovljah. Naša »Svoboda« je imela kar predolge počitnice. Končno smo le začeli. Članski sestanek je zdramil .«pravni odbor in vse sekcije. Na novo je prebudil »Ljudsko univerzo« in »Tamburaški zbcxr«J Dramska sekcija pod vodstvom tov. Patemosta že marljivo vadi lepo igro »Pesem s ceste«. Pevce in pevke je zopet zbral pod svo'6 taktirko tov, Mahnič Marijan. Škoda je, da so se pevke nekako zgubile, čeprav je v -Sečovljah mnogo žensk. Na pomoč bo prihajal enkrat tedensko prof. Lovec iz Kopra kot inštruktor zboru. Knjižničarka tov. Ogrizkova pridno urejuje knjižnico, ki je sicer dobila nov, a še vedno neprimeren prostorček za razvijajoče se Sečovlje. Za obogatitev 'knjižnice gre zahvala tudi Okrajnemu odboru »Ljudske prosvete« v Kopru. Šalnste je zopet zbral v areni tov. Vas tič Jule. Turnir so začeli kaT preveč masovno in skoraj dvomimo, da bo 36 šahistov in pol-šahistov vztrajalo do konca. Dvoboj s Šmar-jam-\ smo nesrečno zgubili. Pri nekaterih, ki so zastopali barve rudarjev, je bilo premalo resnosti, a tudi postava moštva je bila manj posrečena. Upajmo, da bo letošnja sezona uspešna in plodna za sečoveljske šah is te. Tudi »Ljudska univerza«, ki jo vodijo ing. Štular, dr, J-urman in prof. Jevševar, bo začela z delom. Le naslove predavanj skrivajo ter jih še niso izdali občinskemu odboru Ljudske univerze v Piranu, ki bo napravil načrt predavanj za vso povečano občino za .1, 1955/58, Na veliko so se spravili na delo neumorni tamburaši. Nabavili so si nove :'mstrumc-ntc v vrednosti nad 100.000,— din. 'Njihove vaje so zaenkrat še tihe, a vodi jih tov. Vid- Bodo v Ajdovščini izdelovali testenine? Mlinsko podjetje v Ajdovščini je ono največjih tovrstnih podjetij na Primorskem. Po svojem solidnem delu je znano skoraj po vsej državi, tako da ne more ugoditi vsem povpraševalcem. V podjetju pa imajo vedno zalogo najfinejše bele moke, po kateri ni takega povpraševanja. Zaloge te moke se v podjetju z dneva v dan večajo. Zaradi tega so v Ajdovščini sprožili zamisel, da bi v sklopu mlinskega podjetja postavili tovarno testenin. Ko' menijo, bi taka tovarna v Ajdovščini u-spevala. ker bi to bila edina tovarna testenin na Primorskem. Vodstvo mlina že pripravlja v to svrho potrebne elaborate, tako da ostaja odprto še samo vprašanje investicijskih sredstev in časa. Zaloge moke bi tako predelovali v razne testenine, ki gredo lažje v prodajo. mar Franc iz Kopra. Prvič bodo -menda javno zabrcnka-li ob prihodu novega leta. Vse sekcije imajo svoj načrt, ■ki ga bodo ob dobri volji vseh članov društva gotovo izvedle. Pri delitvi sredstev bi se skoraj sporekli, Želimo pa tudi, da bi prišli včasih med nas člani Slov. gledališča iz Kopra. Imeli bodo hvaležne gledalce in poslušalce ter upamo, da jim bomo vedno napdlnili dvorano! —eL—Ha— Na Goriškem je med mladimi dekleti veliko ¿animanja za zdravstve-no-prosvetne 'tečaje. V te tečaje, ki so ponekod že začeli, se je vpisalo 1029 deklet. Tečaji bodo trajal' do konca marca prihodnjega leta. Zdravstveni in prosvetni delavci bodo na teh tečajih predavali o zaščiti nosečnic, aiovorojenčkov In dojenčkov, o zakonu in družini, o negi bolnikov in prvi pomoči, o alkoholizmu, o asanacijah vasi -in domov, o vlogi zdravstvene službe in pome- Izboljšanje mlinske službe na Vipavskem Letošnja -letina je tudi na Vipavskem pripomogla, da so ljudje na-mlatili več žita kot prejšnja leta. Skoraj ne bi verjeli, vendar ije resnica, da je zaradi tega valjčni mlin v Ajdovščini preobremenjen z mletjem žita. Na Vipavskem je še en manjši mlin v Vrtovinu. Sklenili so, da bodo mlin v Vrtovinu preuredili s sredstvi amortizacijskega sklada mlina v Ajdovščini. Po preureditvi se 'bo dnevna proizvodnja .tega mlina povečala za več ton. Oba mlina bosta . imela skupno upravo. L-Š. V vasi Zatolmin na Tolminskem so kmetovalci zelo delovni, menda la-liko rečemo najbolj delovni od vseh drugih vasi, Velika redkost je že to, da zemljišča na svojih planinah gnojijo, kar ne delajo na nobeni drugi planini v okolici. Na planino Sleme so napeljali letos tudi -nov vodovod 1er popravili hlevo na planini Ne-drije. Menda je -znano, da je zatol-minski siT prvovrstno kvalitete, da kmetovalcem to uspe, pa je odvisno tudi od liigijene na planinah, za kar jo tod poskrbljeno. Menda jc najvažnejše sicer to, da so zgradili prebivalci vasi z dolovno pomočjo gradbenega podjetja iiz Tolmina ter Vršno pri Kobaridu Lani so na Vršnem začeli graditi novo šolo. Dela so potem zastala zaradi pomanjkanja denarja. Letos so za nadaljevanje gradnje dobili več milijonov din. Gradbena dela dobro napredujejo in bodo kmalu postavili na dograjeno zidovje strešni stol •in ga pokrili z eternitom. Nova šola bo 33 metrov dolga in S metrov široka. Nad glavnim vho-gom bo imela podaljšek. Pod tem podaljškom bodo uredili -"seben prostor, 'kjer bodo postavili doprsni kip pesnika Gregorčiča, 'ki mu bo ta nova šola dostojen spomenik. Predvidevajo, da bodo gradbena dela končana prihodnje leto in bodo šolo slavnostno odprli ob 50-iletnici pesnikove smrti, F. Č. % ©©rlikego nu organizacije Rdečega križa. Zamisel o izvedbi tečajev je treba teplo pozdraviti, saj je znano, kako potrebna je zdravstvena 'izobrazba na podeželju. —ak Volitve v vaške odibore Zveze borcev na področju okrajnega ljudskega odbora Gorica dobro potekajo. V bivšem goriškem okraju so do sedaj izvolili že 32 /krajevnih odborov, v bivšem tolminskem okraju pa so volitve že končali. Predvidevajo, da bodo do konca tega leta volitve zaključili. Organizacija Zveze borcev bo potem štela 140 vaških odborov in bo imela okrog 22.000 članov. V sedanjem goriškem okraju zavzema kmetijstvo 50.5% celotne površine in preživlja 48 odstotkov o-re-bivalcev. To kaže, da se polovica vsega prebivalstva ukvarja z obdelovanjem zemlje. Novi okrajni ljudski odbor bo potemtakem moral posvetiti vso skrb razvoju kmetijstva, ki ima v vsem okraju še velike -možnosti izboljšanja. Člani okrajnega komiteja Zveze komunistov v Novi Gorici so v ta namen že predlagali ustanovitev Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo pri okrajnem in občinskih ljudskih odborih. seveda z finančno podporo občine novo cesto do Sole, to -je del poti do planin Sleme in Nedrijen. Mnogo kmetovalcev se je pred nedavnim vpisalo v KZ, ki daje članom mnogo prednosti. Tako odkuouje seer sir od vseli, vendar pa od članov z 2 dinarskim dobičkom za kg, za kar se nečlani hudujejo, saj so pri vsakem kg za 2 dinarja na izgubi, KZ prodaja članom tudi mnogo škropilnic za škropljenje trte in krcmipi-rišč. Razen tega imajo kmetovalci skupno mlatilnlco in stroj za žaganje drv. kar pritštedi mnogo delovne sile KZ nudi prebivalcem vse gospodinjske potrebščine, česar so najbolj vesele gotovo gospodinje, saj jim ni treba dvakrat dnevno v Tolmin. Drugače pa se po vasi opravljajo »robote«, ki so značplne samo za to vas. To so popravila kanalizacije ter cest, nehigienskih gnojiišč dn razpadlih eiadov. Ta dela opravljajo kmetovalci sami, -vsak določeno število ur na leto. Pozimi je cesta Zatolmin—Tolmin počiščena prva in često so delovne roke pridnih kme-tovaltev hitrejše od stroja za odpravo snega dn do Tolmina je večkrat počiščena prej kot ulice mesta Tolmina. Tudi drugače so 'kmetovalci agil-ni. To so pokazaili predvsem ko so, poiskali živinozdravmiku stanovanje. Stvar je ibilla namreč laka, da živi-nozdravnik t'm njegova žena zdravnica nisla mogla dobiti stanovanja in sta morala stanovali v hotelu. Seveda sta bila prisiljena, da zapustita. Tolmin, ker stanovanja baje ni bilo mogoče dobiti Kmetovalci vasi Zatohlim so se prestrašili: »Kaj bomo brez živunozdravnika?« Takoj drugi dan ije skupina petih odšla v Tolmin, našla živinozdravniku stanovanje in mu celo opremo znosila v šobe. Tudi druge organizacije delujejo, le mladinska je nekako »okrnela«, ker je mladina po službah in .šolah drugod. Vaška KP se sestaja na rednih mesečnih sestankih, DZ na se izkaže ob raznih slovensnostnih, kakor so dan padlih borcev, Novo leto Torej so kmetovalci vas); Zato'min delovni? Seveda! V javnosti, to je časopisju pa se vas Zatohlim gotovo omenja premalo, saj je ena najbolj naprednih vasi na levem bregu Soče. - ANDÀ — Žabce na Cerkljanskem Na razširjeni seji SZDL za vasi Bukovo—Koj-ica so razpravljali tudi o postavitvi spominske plošče na Hramarjevo hišo v Zabčah. V tej hiši so v juniju 1944 Nemci sežgali tovarišice — obveščevalke, od katerih ena jo bila -mali štirih otrok. Ljudje v vasi in okolici so to namero z zadovoljstvom .sprejeli in pričakujejo, da bo zamisel čimprej uresničena. Take plošče naj bi postavi,li povsod, kjer so padali naši ljudje kot žrtve nacifašističnega divjanja. _ pt Kulturno-prosvetna dejavnost v Sečovljah Ob neki priliki se mu je celo zazdelo, da je odkril skrivnost svoje bolezni. Ce je namreč preveč jedel, tedaj je teže dihal in v želodcu so ga začeli grabiti krči. Da. nedvomno je ■Jiil bolan na želoducu. Zato se je začel- zdraviti v to smer. Komaj je bil gostilničar izgnal Toneta, že je Sanimaruca njegova strašna svakinja, poskušala, da se mu približa. Vedno se mu je nastavljala na popoldanskih sprehodih. Klicala ga je iz gostilne, ker se je bala stopiti vanjo zaradi Nellette, ki bi jo nedvomno pognala. Hinavsko je s Pacom sočustvovala, ko ji je tožil o bolečinah. Pa zakaj ni raje ostal vdovec?! Sai bi bil lahko ostal vdovec! On pa ne, prav poročiti se je moral in povrhu vsega še s tako mlado ženo. Tu je bila kal vse;ja njegovega trpljenja in bolečine. Žalost je izpodkopaln njegovo zdravje. Bogu se ima zahvaliti, če je še malo pri življenju! Ko ji je še potožil o bolečinah v želode,i tedaj si je brihtna ženska takoj nekaj izmislila. Plašno je začela begati s pogledom, ko. bi njene možgane prebodla usodna misel. Prav želodec? ... Da mu le ni dala kake pijače, da se ga enkrat za vselej reši? . . . Toda mož. je opazil v satanskih punčicah stare prekanjen-ke zloben naklep proti Nelletti, bil je jasen in iako zahrbten, da je planit v jezo in bi kmalu prišlo do osebnega obračunavanja. — Poberi se, lažnivka! Da bi podvomil o Nelletti! Podel bi moral biti, da bi storil kaj takega. Saj mu je pokazala, da ga ljubi ko je tako skrbela. Oblačila ga je kot otroka, stalno ga je spremljala v mesto ko je šel k zdravnikom na preglede, govoril? je namesto njega in ga kot mati ljubeznivo svarila, naj bi se držal navodil, ki so mu jih dajali zdravniki. Ti so ugotavljali, da je njegova revma r.ek° po-ebne vrste; rešil bi se je morda, če bi se veliko gibal in delal. Najstrožjo pa mu je bilo prepovedano sleherno razburjenje. Vina sploh ne bi smel piti ... pa tudi drugače . . . Tu so zdravniki znižali glas in končali stavek z giboni roke, ki je pomenil podrobnosti, katerih ne bi bilo pametno pojasnjevati pred žensko. Ko sta se vračala, je bil Canamel ves pripravljen, da je bo do pičice natanko držal zdravnikovih nasvetov. Toda komaj je stopil v gostilno, so se vsi sklepi razpršili kakor dim. Prirojena lenoba, ki ji je bil že kar strastno vdan, se ga je nagon v njem razžarel in se tako poostril, da je postajal bolečinah. Cele dneve je presedel ob ognjišču in pil šilce za šilcem . , . Saj, končno, ne bo en sam kozarček kriv njegove smrti! . . . Mučna bolečina ga je tlačila. Včasih se je zdelo, da se je nagon v njem razžarel in s etako poostril, da je postajal neznosen. Neilei.ina druščina mu je to do neke mere lajšala . . , Lahko bi jo primerjal udarcu z bičem, ob katerem so zabrneie vse strune v njegovem telesu. Po tein udarcu pa so se njegovi živci ponovno umirili. Resno ga je zavrnila. Ali se je hotel prav res umoriti? ... Ali je pozabil zdravnikove nasvete? . . . Canamel se je tedaj izgovarjal: en kozarček ve' ali manj . . . Tedaj se je vsa pokorna vdgla, medtem pa se je v njenih mačjih zenicah nekaj zlobnega zalesketato, kot bi v svoji mi-bolj skriti noiranjosti občutila nedoločen užitek zaradi vihrave moževe strasti, ki ga ,ie zanašala v objem smrti Vedno je stkal, kadar ga jc napadalo to poželenje. Saj ,'c bila to njegova edina sreča, ki ga je neprestano preganjala v njegovi tako mučni negibnosti. Na posteljo ni mogel le:i, ker ga je dušilo. Tako je moral presedeti vse noči na na-la-njaču zraven okna, skozi katero so prodirali prvi prameni zore. Ta ga je našla vedno težko hropečega. Cez dan se je njegovo stanje izboljšalo. Ko se je vsega naveličal, je šel, loveč se na nogah v zadnjo sobo. - Nelletta! . . . Nelletta! ... - je vpil s poželjivim na-glasom. Zena mu je vdano sledila in prepuščala teti pult. Tako je minula ura, preden se je spet prikazala v gostilni. Sammaruca je zatrjevala, da je Nelletta hudodelka, teta na čarovnica, rbe morita ubogega Paca. Prav gotovo sita ga s čim opijali . . . uročili sta ga. In ali ni nobene pravice več na svetu, ki bi kaj takega kaznoval. Vse to opravljanje je imelo svoj namen, ker je gostilničar stalno slabel. Neprestano je sedel pri ognju, neobčutljiv za roje muh, ki so ga napadale. V sončnih dneh se je zavijal v sviter in jokcal kakor otrok zaradi ostrega mraza. Njegova usta so posinela, v obraz je bil mlahav in otekel; na njem se je opažala modrikasta bledica umirajočih. Oči, na široko odprte so bile obrobljene s temnimi kolobarji. Podoben je bil ogromni tresoči se prikazni, ki je vzbujala usmiljenje obiskovalcev gostilne. Ko so mu noge'čez mero otekle, tedaj je ubogal Nellettin nasvet. Oddaljil se bo od te zle albuferslce vlage, spremenil bo zrak. Odpravil se je v Ruzafo. Toda po desetih dneh, ko so r'."kline z silo unlahnile, se j° že hotel vrniti v Palmar, prepričan, da je ozdravel. Rrer NePette ni mogel živeti. Vrnil se je v svoje staro živi'en je in t?ko ¡e obiskovalce gostilne še naprej žalostila prisotnost tc v bolečinah toneče prikazni. Prišla je jesen in Canamel Je še bolj oslabel. Vrnil te je v Ruzafo. Nelletta ga je spremljala do poštne ladje. Ko se je tisto noč Nelletta slačila, je zaslišala rahel žvi>c, ki je prihajal am od kanala. Bil je Tončt. Spoznala ga is in odprla okno: bil je tam. Prihajal je in odhajal kakor blodeč pes z nedoločnim upanjem, da mu bo kdo le odprl. Bilo je blazno, Nelletta je zaprla oknice in legla. Tako lahkomi elna šs ni bila, da bi zaradi trenutne slasti zastavila vse, kar je imela nekega dne dobiti po možu. plaša® Ms« v Vipavi ŠEBRELJE V soboto zvečer je bila v Vipavi pomembna slavnost, Na proslavo desetletnice obstoja splošne bolnice so se zbrali številni zdravniki, zastopniki zdravstvenih ustanov in ljudske oblasti. Slavnostni govor je imel predsednik Sveta za zdravstvo okrajnega Ljudskega odbora Gorica dr. Franc Marušič. ki je orisal razvoj zdravstvene službe v Slovenskem Primorju cd osvoboditve do danes. Od osvoboditve do danes so zdravniki kirurškega oddelka izvršili 20.965 operacij, na internem oddelku pa 4S.000 rentgentskih pregledov. V bolnico je bilo sprejetih 21.000 bolnikov-, oskrbovalnih dni pa je bilo nad 290.000. Ker zmogljivost splošne bolnice v Vipavi ne zadošča potrebam prebivalcev goriške komunalno skupnost i, delu Krasa in Pivke. so precej bolnikov zdravili ambulantno. Kirurški oddelek je ambulantno zdravil nad 23.000 bolnikov, interni oddelek pa 25,000. O delu kolektiva bolnice je poročal ravnatelj primarij dr. Ivan Kcr-šič. Nagradili so sedem uslužbencev, ki so v bolnici vse od ustanovitve. . Te pomembne slavnosti so se ude- Živahno delo sindikatov Predsedniki sindikalnih .podružnic in občinskega sindikalnega sveta v Kopru so na zadnjem sestanku razpravljali o sklepih kongresa delav-sko-prosvetnih društev Svobod na Jesenicah. Občinski sindikalni svet bo na ipodilagi zaključkov razprave in s sodelovanjem Socialistične zveze in drugih organizacij izdelal načrt predavanj in tečajev, ki bodo delavcem pomagala pri kulturnem izobraževanju in pridobivanju kvalifikacije. Sindikalne podružnice bodo takoj začele s pripravami za občne zbore, ki jih bodo izvedle do konca novembra. Na občnih zborih bodo podružnice razpravljala o družbenih nači-tih podjetij, o tarifni politiki, preusmeritvi v gospodarstvu in kultur-no-prosvetnem delu. Gojače v' Vipavski dolini Na zadnjem zboru volllcev smo po izvolitvi vaškega odbora razpravljali o graditvi primernega na-pajališča na gmajni, kamor skozi • vse poletje gonimo živino na pašo. V naši vasi imamo nad 150 glav goveje živine in bi bilo tako na-pajališče zelo potrebno. Novoizvoljeni vaški odbor je obljubil, da bo poskrbel za načrte, s sredstvi pa nam bo pomagala tudi okrajna zadružna zveza. Prav tako smo na tem zboru sprožili vprašanje prodaje našega mleka. Mlekarna v Podnanosu namreč nima dovoljne zmogljivosti, pri nas pa imamo vedno več mleka, ker skrbimo za napredek živinoreje. Zato smo mnenja, da bi naše mleko lahko odkupne postaje odvažale v večja industrijska mesta, kot na Jesenice in v Kranj, Icžili med drugimi tudi sekretar republiškega sveta za zdravstvo in socialno politiko Lojze Piškur, zastopnik medicinske višje šole in predstojnik kirurške klinike v Ljubljani univerzitetni profesor dr. Božidar Lavne, predsednik socialistične zveze goriškega okraja Tine Remškar, podpredsednik OLO Gorica Frane Skok, zastopnik ]LA podpolkovnik Dušan Trbcvič, direktor ljubljanskih kliničnih bolnic Jože Koračin in drugi. Med številnimi zdravstvenimi do-'lavei so bili tudi slovenski zdravniki iz Trsta. Sprejem gostov in povabljencev je bil v bolnici ob 17. uri. Po sprejemu so si gosti ogledali bolnico in zanimivost Vipave, nakar je v domu LJA sledila proslava, ■—ak V torek zvečer smo imeli v naši vasi zanimivo predavanje o živinoreji. Predavali so kmetijski strokovnjaki iz Ljubljane in Kopra. Stro-kovanjaki so govorili o napredni živinoreji 111 posebno poudarili potrebo graditve silosov za krmo, gradnje ■gnojišč in gnojnih jam ter pripravljanju komposta. Omenili so tudi možnosti razširitve prašičjereje. V Lokvi imamo okrog 120 gospodarstev, ki redijo 540 glav živine in 70 glav drobnice. Dnevno oddamo v sežansko mlekarno od 10 do 11 hI mleka. S številčnim porastom živine in 'boljšim krmljenjem bi lahko oddali še več mleka. Naša vas je izrazilo živinorejska. Naloga kmetijske zadruge bi bila, da bi temu vprašanju posvetila več pažnje kot do sedaj, ko se je pre- Uspešni zbori volivcev v občini Pivka p5^ Ze po vseh vaseh na območju občine Pivka so imeli zbere volivcev, na katerih so občani izvolili 2S vaških odborov s 130 člani. Na teh zborih pa niso volivci samo izbrali svoje predstavnike, ampak so na njih razpravljali tudi o življenjskih vprašanjih svojih vasi. Tako so med drugim razpravljali v Dolanah in Ko-šani o pojavu nalezljive bolezni plemenske živine. Kot so živino-zdravniki ugotovili, je to tako imenovana bolezen 'trihomonas, ki povzroča plemenskim kravam prezgodnjo oploditev in je nalezljiva. Zaradi tega je v teh krajih ogroženih nad tisoč plemenskih krav sivorjave pasme. Znano pa je, da daje prav živinoreja na tem področju osnovne dohodke večini ¡kmečkega prebivalstva. Zato ni čudno, da so volivci razpravljali o tej bolezni in sklenili, da bo živinozdravniška komisij ~re-gledala vso živino v vaseh, k;er se bolezen razširja. Predvsem pa so ugotovili, da bi bilo prvenstveno treba menjati bike. Z ima Irka na vrata. Treba je pripraviti dovol suhega listja, da bo živina ležala na mehkem malo zanimala za živinorejo in tudi za kmetijsko problematiko na splošno. V zadrugi dobro deluje le trgovin:' Moramo pa poudariti, da so vsi kmetje, razen treh, člani kmetijske zadruge. Prav zato bi bila dolžnost upravnega cdbora, da bi se pozanimal za postavitev nekaterih pospeševalnih odsekolv, predvsem pa živinorejskega. Le tako bo laliko napravili korak naprej v izboljšanju živinoreje. V Lokvi še nimamo vodovoda, zato zelo občutimo pomanjkanje dobre pitne vode. Živino napajamo v štirih kalili, pa še od teh je eden pokvarjen, Poleti so vsi ti kali skoro brez vode in polni blata. Poskrbeti bo treba za dograditev napaja,lišča. Prav tako bo treba misliti na gradnjo silosov, da bi tudi v zimskem času lahko p okla d ali živini dobro krmo. Dobra pitna voda in krma iz silosov bi nedvomno vplivala na povečanje in izboljšanje mleka. Za delavski praznik Prvi maj smo z večjo slavnostjo odprli nov gospodarski dem. Takrat so bili urejeni prostori za urade kmetijsko zadruge, trgovino in gostilno. V pritličju so ostali še nedokončani prostori za mlekarno, v nadstropju dvorana za prireditve, in zunanje stene, ker jc zmanjkalo materiala za malto. Ljudje so sami večkrat izrazih žel' da bi čimprej uredili prostore za mlekarno. Posebno se je za to zavzel član pripravljalnega odbora za dokončanje teh prostorov, Janez Lapa-nja-Varščakar, najnaprednejši posestnik v vasi. Člani kmetijske zadrugo so se obvezali, da bodo prispevali vsak po eno roboto. posestniki z vprežno živino pa tudi ero roboto s prevažanjem gradbenega materiala. Zanimivo je, da bedo nri tem pomagali tudi nečlani zadruge, OkraVia zadružna zveza nam je za dokončanje teh del dala 300.000 din, -Kmetiiska zadruga pripravlja ap-nenico. ki jo bodo sežgali še to zimo, Ta apnenica bo dala okrog 1.200 stotov apna. Del tega apna bodo porabili za dokončanje notranjih prostorov gospodarskega doma in omet zunanjih sten, del za kritje stroškov za strokovno delovno silo, del pa bodo dobili delavci, ki bodo pomagali pri postavljanju in kurjenju apnenice. To so večinoma pogorelci in bodo tako prišli do apna, da bodo lahko nadaljevali z obnavljanjem hiš. To bo že deseta apnenica, ki smo jih sežgali po osvoboditvi za obnovo požgane vasi. Z zadovoljstvom poročamo, da se je od aprila do teli dni vpisalo v kmetijsko zadrugo IS novih članov. Sedaj šteje zadruga S2 članov. Drugo pomembno delo. ki je v teku, 0? zame.naiva starih 'vodovodnih cevi. Od novega rezervoarja nad vasjo do gospodarskega doma so že položene cevi. Od tu bomo napeljali vodo še do šole, ki še uporablja kapnico. Nov kamnolom v Materiji Se do nedavnega so izdajali v Brkinih mnogo denarja za prevoz potrebnega peska in gramoza za popravljanje tamkajšnjih cest. Samo za prevoz enega kubičnega metra takega materiala iz kamnoloma v Razdrtem so morali plačati okrog dva tisoč dinarjev, Zato se je kmetijska zadruga v Materiji zavzela za to pereče vprašanje in ga nedavno tudi •rešila z otvoritvijo novega kamnoloma v bližini vasi. Med drugim orodjem je zadruga nabavila tudi clro-bilce za kamenje. Dnevno zmeljejo v tem kamnolomu nad 20 kubičnih met.rcv odličnega peska (»kristal«), po katerem je tudi v gradbeni dejavnosti Veliko povpraševanje. Zaenkrat ije v kamnolomu zaposlenih le deset ljudi. Če pa bodo potrebe narekovale, ga bodo brez dvoma razširili. Za Materijo in bližnje vasi bo v bližnji prihodnosli reševal ta kamnolom tudi zelo pereče vprašanje zaposlitve razpoložljive delovne sile. Novice iz Tolmina V Tolminu se tudi mnogo gradi. Posebno so v okras mestu tri stanovanjske hiše, ki so jih pravkar dogradili ob cesti proti Zatolminu. Tudi v samem središču mnogo obnavljajo in olepšujcjo. Čevljarsko podjetje Jelen je obnovilo prostore svoje stare prodajalmce v res lepo trgovino. Marsikoga .privlačijo .njena velika izložbena okna z lepo izdelano obutvijo. Ze več let zaporedoma je v Tol-n.iau bil gospodinjski tečaj, v katerega so zahajala rada tudi okoliška dekleta. V njem so slišala poleg navodil v gospexlinjstvu in .učnih delih tudi mnogo koristna predavanja o Jesenske pridelke smo pospravili in smo z letino zadovoljni. Le sadja je bilo zelo malo. Koruza je dozorela, čeprav smo se vse leto bali, da bo ostala zelena. Pričakujemo, da bo vreme dcpustilo. da bomo pripravili še drva in s tol je za zimo. VaSčan O ureditvi obalnih mest na Koprskem Na zadnji seji okrajnega sveta Za urbanizem so razpravljali o urbanističnih načrtih mest ob obali in določili lokacije za nekatere gradnje. Pri ureditvi Portoroža je do sedaj glavna ovira še ne izdelati načrt nove ceste, ki ne bo šla skozi Portorož. V Portorožu bo nujno čimprej pripraviti načrte prostorov za parkiranje vozil. Za Koper bodo glede gradnje stanovanj še naprej skušali adaptirati nekatero stare zgradbe, istočasno pa bodo gradili stanovanjska naselja. Nekatere zgodovinsko zaščitene zgradbe bodo uporabili za upravna poslopja. Novo centralno bolnico bodo gradili na škocijanskem hribu. Prostore za gradnjo koprskega kina, Doma Partizana in še nekaterih drugih stavb bodo določil: in odobrili kasneje. Na seji so razpravljali tudi o potrebi zaščite obalnega pasu od Strunjana do Lucije. Pevski zbor mladink na višji gimnaziji v Idriji V preteklem šolskem letu je zboi vodil tov. Znidaršič, ker pa je moral letos na odslužcnjie vojaškega robi, se jc mislilo, da bo ženski pevski zbor prenehal z delom. Škoda bi bilo, saj je bU zbor zelo dober, na tekmovanju šolskih aktivov v Kopru je odnesel aktiv LM Idrija celo prvo mesto. Iz zagat» je pevke rešil tov. Pi.rnik, ki poučuje na učiteljišču in -lasbeni šoli v Tolminu. Mladinke so bile zelo vesele, da zbor ne bo razpadel in So sklenile, da se bodo z vso vnemo in požrtvovalnostjo učile in s tem razveselile tov. Maksa Pirnika, kajti zavedajo se, da pomen): .zanj sprejem uka zbora veliko žrtev, saj. ima mnogo, premnogo dela že v Tolminu. Posebno so vesele tudi zato, ker je s tem rešil 'vprašanje, kako nastopati na veliki prireditvi; ob koncu šolskega leta ob prvi maturi v Idriji po 30-tih letih brez pevskega zbora. Zato se mladinke tovaritšu profesorju naj-topljejen zahvaljujemo. — ADA — zdravilstvu in 'kmetijstvu. Zelja mnogih tolminskih žena ie, da se tak tečaj organizira tudi letos. Predvsem pa Tolminci pogrešamo — zobozdravnika. 2e dolgo" časa smo brez njega. Pričakujemo in želimo, da Zdravstveni dom kij ukrene, da bo Tolmrn imel zobarja. Sonja Zaspala pa je z mislijo na Kubanca. Cas nikdar ne razočara. Kdove? Morda bo ponovno zacvetela njena uničena sreča, tedaj ko bo nanjo najmanj mislila. Tonet se je medtem pobotal z očetom in delal na laguni, ki so jo bili že osušili. V Dehesi ni bilo več kaj početi. Stražniki so neprestano lazili ponj, pa tudi dopovedali so inu, da bi ob prvem strelu prijeli za puške. Kubanec je opomin sprejel, ker je vedel, da stražniki niso ravnali kakor lovski čuvaji. Puško je obesil v koči na steno in se zaklel, da bo začel z novim življenjem. Ubogal bo očetove nasvete in se obnaša! kakor resen mož. Tono je ginjen objel sina in oba sta sklenila, da končata z izsuševanjem močvirja. Nekega dne se je Nelletta nenadoma odpravila v Ruzafo, Poštne ladje ni hotela čakati in je raje prosila Paloma, naj bi jo odpeljal v Saler ali Catarrojo, odkoder bi takoj nadaljevala pot na Ruzafo. Gostilničar je resno oslabel; bil je skoraj na koncu. Toda vzrok za tako hitro odločitev je bil nekje dru-jje. Teta je bila prinesla tisto jutro v Palmar kaj čudne novice, ki so jo silno razburile. Sammaruca da je bila v Ruzafi že štiri dni in kot sorod-nica prišla do Canamela, ne da bi se teta emu mogla upreti. S seboj je pripeljala tudi nečaka, ki ga je ljubila kot lastnega sina. To je tisti fant, katerega je Tonet nabil v tisti noči, ko so peli podoknico. Iz pogovorov, ki jih je bila Nelletiina teia ujela ob bolnikovi postelji, je bilo razvidno, da je svakinja hotela gostilničarja prepričati, da je bila njena in vnukovi ljubezen edina, ki je bila resnična in odkrita. Se več! Trdili je, da je potem, ko je bil on odšel iz Palmara, Nelletta prespala marsikatero noč s Kubancem. Nazadnje pa še to: tis" dan preden je prišla teta v Palmar, sta prišla v bolnikovo sobo dva gospoda, spremljala sa ju Sammaruca in vnuk. Eden izmed njiju je nastavil gostilničarju natihoma precej Vprašanj, medtem ko je drugi beležil. Nelletto so te novice razburile. Njen tenak in komaj slišen glas se je hipoma spremenil, postal je oster in ukazovalen. Njene oči so se bliskale in smrtna bledica je zajela njeno obličje. — Recordons! — je zaklela kakor kak ribič na jezeru. Ali je za to poročila Canamela, prenašala njegovo večno belehanje in samo sebe krotila, da je zgledala ponižna in ljubezniva? V njenih besedah je trepetala lakomnost kmefa, ki utaji bitje srca zaradi perišča zlata. Hotela se je znesti nad žensko, ki jo je komaj sedaj obvestila, ko je bila škoda morda že nepopravljiva. Toda s tem bi izgubljala samo čas, čas, ki je bil neverjetno dragocen. Stekla je k Palomu, da se bo borila, kakor se bori duša v hudičevih krempljih. Proti večeru je kot meteor planila v hišo v Ruzafi. Prepadena Sammaruca se je umaknila proi vratom, toda ko je hotela izstopiti, tedaj ji je Nelletta prisolila klofuio. Zenski sta se spoprijeli, besneli od jeze in sovraštva. Metali sta se ob zidove, prevrnili pohištvo in se z rokami, ki so bile kakor kremplji, vlekli za lase, spletene v kite in zvite v klobčelc na glavi. Sammaruco so vsi imeli za močno in sosede iz vasi co se je bale, toda postilničarka je pod nedolžnim smehom in otroškim glaskom skrivala pravcat» zversko gibčnost in je neusmiljeno grizla nasprotnico v obraz. — Kaj se godi? ... je izpraševal Canamel z oslabelim glasom iz svoje sobe, ves presenečen zaradi takesa truKa. — Kaj se godi? . . . Zdravnik, ki ga je pregledoval, je prišel iz sobe in z vnukovo pomočjo mu je uspelo ločiti ženski; pri tem pa je tudi ujel nekaj prask. Sosedje, ki so prišli na vrata, ki jih nihče ni zaprl, so občudovali divjost obsedenih žensk in sc muzali plavolasi, k. je ihtela. ker so ii bili vzeli sovražnico iz rok, Canamelova svakinja se je takoj odpravila, fant pa ji j; sledil. Vrata so se zaprla in Nelletta je stopila v Canamelovo sobo. Imela je razmršene lase in po obrazu je bila vsa opraskana. Canamel je bil v takem stanju, da je vzbujal so-utje. Bil je še bolj otekel. Sedel je na naslanjaču, glava mu je sedla prav na ramena. Zaradi bolečin je bil popolnoma otrpel. Le z največjo težavo se je zdramil iz te otopelosti. Nič več ni vprašal za trušč, ki ga je bil slišal pred nekaj. trenutki, kot bi se ga več ne spominjal. Ko je opazil ženo, se je razveselil in je zašepetal: — Slabo se počutim . . . zelo slabo . . . Ni se mogel premakniti. Nelletta je sklenila, da se ne oddalji. Poskrbeti je morala, da bi sovražnica ne poskušala vnovič. Ni se mogla znebiti misli na ona dva gospoda, ki sta zabeležila moževe izjave. Bolnikova zmmedenost, ki ni hotela popustiti, jo je zaskrbela. Hotela je vedeti za njegovo zadnjo voljo in zato je vsako toliko stresla negibne roke. Zazdelo se je, da se je za trenutek prebudil, in odgovarjal je vedno z istimi besedami. Vse je uredil, kakor mu je velevata dolžnost. Natanko tako. In če ga zares ljubi, kakor mu je bila neštetokrat prisegla, je lahko mirna in se nima ničesar bati. Dva dni pozneje je mož, sede na naslanjaču umrl, zadulen od naduhe. Nelletta ni dolgo jokala. Imela je druge, resnejše skrbi. Koimj so mrtvega pokopali in je ostala sama, je takoj poiskala notarja, ki je bil pisal testament, da bi do podrobnosti spoznala zadnje Canamelove želje. Takoj je dobila pojasnila. Gostilničar je res, kakor je trdil v zadnjih trenutkih, vse pošteno zapisal. Nelletta je podedovala vse, brez najmanjše omejitve. Vendar je bila zraven izrečena želja, da če bi se vdova ponovno omožila, ali bi se obnašala tako, da" bi bilo jasno, da je v intimnih odnosih z moškim, tedaj bi del zapuščine takoj prešel svakinji in vsem sorodnikom njegove prve žene. LJUBLJANSKO PRIMORSKA NOGOMETNA LIGA V jesenskem delu najuspešnejši Koper V ncdelju So odigrali zadnje kolo jesenskega prvenstva v ljubljansko primorski nogometni ligi. Na vrhu se je prepričljivo utrdil Gra-fičar. ki ima tudi največ praktičnih izgledov za končno osvojitev prvega mesta. Vsa štiri primorska moštva so se znašla na repu tabele. Glede na krizo, v kateri so •primorski klubi zaradi pomanjkanja igralcev, smo to tudi pričakovali. Vendar je bilo v zadnjih kolih tudi nekaj svetlih trenutkov, ki dajo upati, da bo pomladi bolje. Predvsem velja to za Koper, ki je bil v začetku le sredstvo za izboljšanje goldiference svojih nasprotnikov. zdaj pa je na tabeli trenutno najbolje plasirani primorski klub. Tradicija, da mora biti v vsakem kolu ljubljansko primorske nogometne lige kakšno presenečenje, se je nadaljevala tudi preteklo nedeljo. Kranjski Triglav, ki je favorit za eno prvih mest, je doživel nepričakovani poraz od domačega ri-vala — Mladosti. Da je žoga okrogla, je moral priznati tudi jlub-¡Ijanski Slovan, ki je v Izoli oddal ves izkupiček domačinom. Poraz je še toliko bolj grenek, ker je Slovan preteklo nedeljo z odlično igro premagal Ilirijo. Izola se je tokrat predstavila domačemu občinstvu z dobro in borbeno igro in njeni zmagi ni kaj oporekati. Gole za domače moštvo sta dosegla v prvem polčasu Borojevič, v drugem pa Cerne. V Kopru se je srečanje med domačim moštvom in sežanskim Taborom zaključilo s tesno zmago domačinov 1:0. Vendar moramo reči, da je glede na potek tekme zmaga Kopra izražena prenizko. Domačini so bili v premoči ves' prvi polčas in večidel drugega. Le ob koncu so se Sežančani nekoliko sprostili in začeli nevarno ogrožati koprska vrata. Toda bilo je že prepozno, da bi spremenili rezultat. Edini gol za Koper je zabil Tugo Klasinc iz gneče pred sežanskimi vrati. V srečanju med Ilirijo in Postojno v Ljubljani so domačini zabeležili visoko zmago 5:0. Poraz Po- stojnčanov smo sicer pričakovali, vendar ne v tako izdatni meri, V jesenskem delu prvenstva bodo odigrali še dve zaostali tekmi. V Izoli se bosta srečala še kranjska Mladost in Izola (prvo srečanje med njima so razveljavili), v Postojni pa Postojna in Krim. To tekmo so pred štirinajstimi dnevi odložili zaradi neprimernega igrišča v Pospojni. Tabela jesenskega prvenstva pa je trenutno naslednja: OD 20. DO 27. NOVEMBRA BO TEDEN TISKA IN RADIA OBIŠČITE PODROČNE PRIREDITVE V TEM TEDNU. PRISPEVAJTE V TISKOVNI SKLAD. NAROČAJTE IN ŠIRITE NASE ČASOPISE! Grafičar Krim Triglav Ilirija Mladost Slovan Koper Izola Postojna Tabor 9 7 2 0 32:12 16 8 5 2 1 19:5 12 9 4 2 3 29:10 11 9 5 0 4 23:20 10 8 4 13 13:11 9 9 4 0 5 15:15 8 9 2 2 5 12:42 8 2 15 13:20 8 2 15 10:23 9 12 6 15:20 Iniciativni odbor Društva profesorjev in učiteljev koprske občine sklicuje za soboto 12. t. m. ob 9. uri USTANOVNI OBČNI ZBOR ki bo v dvorani italijanske gimnazije v Kopni. Vabimo učitelje in profesorje, da se tega pomembnega sestanka zagotovo udeležijo. Iniciativni odbor Društva učiteljev in profesorjev DRŽAVNO PRVENSTVO V HOKEJU NA KOTALKAH Nova Gorica je najbliže naslovu prvaka V koprskem okraju je povpreček organiziranih šahistov najmanjši V Kopru je bilo te dni posvetovanje predstavnikov vseh šahovskih društev v okraju, ki se ga je udeležil tiidi sekretar Šahovske zveze Slovenije. Ernest Kapus. Na posvetovanju so ugotovili, da je povpreček organiziranih šahistov v koprskem okraju najmanjši v Sloveniji. V prihodnje se bodo morala šahovska društva bolj truditi za razširitev svojih vrst, saj zanimanje za šahovsko igro na Primorskem iz leta v le-So narašča. Seveda pa ne gre samo za formalno vključevanje, temveč bo treba za novince organizirati turnirje brezkategomikov, brzoturnirje, simultanke in poljudna predavanja. Po vseh novih občinah bodo imela vsa društva do 15. novembra občne zlx>re, na katerih bodo izvolila delegate, ti pa bodo izvolili novi okrajni šahovski odbor. V vseh društvih bodo do konca leta organizirali društvena tekmovanja, Koper, Sežana, V tretjem kolu državnega prvenstva v hokeju na kotalkah je Nova Gorica premagala svojega največjega konkurenta Pulj na njegovem igrišču z 8:5. Tako so Novogoričani osvojili prvo mesto v prvem delu prvenstva, hkrati pa imajo tudi največ izgledov za končno zmago. V srečanju s Puljem so igralci Nove Gorice pokazali visoko tehniko, predvesm pa so prekašali nasprotnika v hitrosti akcij. Najuspešnejši strelec pri gostih je bil Skok. ki je dosegel štiri gole, pri domačinih MLADINSKA TEKMOVANJA V IDRIJI V okviru mladinskega dneva so bila v nedeljo v Idriji številna lah-koatlet.ska in druga tekmovanja. V bakljadnem štafetnem teku, ki ga je organiziral občinski komite ljudske mladine, je osvojila prvo mesto gimnazija Jurija Vege. Na drugo mesto se je plasirala ekipa obrtne šole, na tretje pa ekipa tabornikov. Zelo zanimiva so bila tekmovanja v tekih. V teku na 60 metrov je zmagal z zelo dobrim časom Boris Leskovec, kot ekipa pa taborniki. Taborniki so zmagali tudi v skoku v daljino (najboljši je bil Toni Velikajna) m v patrolnem streljanju. V odbojki so bili najuspešnejši gimnazijci, na drugo mesto so se plasirali taborniki, tretje in četrto mesto pa sta si razdelila Rudar in vajeniška šola. V namiznem tenisu so se pomerili mladinci in člani. Zmagali so člani. Med posamezniki sta bila najuspešnejša Milan Mi-klavc in Jelko Albreht. Ob zaključku je bila tudi nogometna tekma med vajeniško šolo in Rudarjem. Moštvo Rudarja je zasluženo zmagalo s 5:2. VELEBLAGOVNICA »TRGOVSKI DOMa V KOPRU sprejme v službo s takojšnjim nastopom trgovskega pomočnika Iti je verziran v manufakturni stroki z najmanj 5-letno prakso. Opravljal bi posle kot namestnik poslovodje in bil pomoč komercialni službi. Ponudbe je poslati na upravo podjetja z priloženimi izpričevali o dosedanjih službah M DO¥e Naročam tednik »Slovenski Jadran« na naslov: Ime in priimek Bivališče Pošta Naročnino bom plačal, ko prejmem vašo položnico! Dne pa Steppi in Ipsa, ki sta bila uspešna po dvakrat. Drugo srečanje tretjega kola je bilo na Reki, kjer je puljski Cement prepričljivo premagal reški Viktor Lenac s 13:3. Vse kaže, da je kvaliteta Rečanov v primeri z drugimi tremi klubi precej nižja, saj vsako srečanje izgube z dvošte-vilčnimi rezultati. Po tretjem kolu je tabela državnega prvenstva v hokeju na kotalkah naslednja: Nova Gorica Pulj Cement Viktor Lenac 3 3 0 0 26:14 3 2 0 1 31:15 3 1 0 2 25:18 3 0 0 3 7:42 Ustanove, podjetja, graditelje, hišne lastnike in sploh vse potrošnike električne energije opozarjamo na Pravilnik o splošnih pogojih za preskrbo z električno energijo iz javnega omrežja LRS (Obj. v Ur. listu LRS št. 1-4/53) in sporočamo, da bomo odslej začeli postopek napram vsem, ki bodo kršili omenjena pravila. Zlasti pa ne moremo dopuščati, da bi se izvrševali priključki brez našega privoljenja in delali samovoljni priklopi na naše omrežje. »ELEKTRO-KOPER« SE NEKAJ NOGOMETNIH DOGODKOV V okviru nogometnega prvenstva primorske podzveze je dekanski Jadran presenetljivo premagal na svojem igrišču Primorje iz Ajdovščine z 1:0. Domačini so igrali delj čas'a le z desetimi igralci, vendar jim je uspelo z dobro obrambno taktiko ohraniti svojo mrežo nedotaknjeno. V protinapadu pa so celo dosegli zmagoviti gol, ki ga je zabil B. Gregorič. V Izoli je Izola B visoko premagala Piran B s 6:1, v Piranu pa je Piran A osvojil obe točki s Koprom B (3:0 p.f.). V koprskem nogometnem centru so Smarčani premagali Koper C z 2:0, Padnu in Skifije pa sta se razšli z neodločenim rezultatom 2:2. (Nadaljevanje s 7. strani) Lena se vrgla na grob in zajav-kala tako pretresljivo, da jc šlo skozi ušesa. „Dež pada, Lena, kar potolaži se!« jo je tolažila sestra. »Bog jemlje .in Bog daje!« je pomenljivo rekla druga. »Njegova volja naj se zgodi!« je rekel glasno grobar, ki jc čakal na denar. Lena je odvezala ruto m spustila v raskavo dlan obilno plačilo. Grobar sc .je v zahvalo poklonil do zemlje, »Dež rosi,« je zopet opozorila sestra. »Dobra letina se obeta,« je zaključil grobar in vrgel lopato čez rame. Doma so medtem pridno kopali. Cc ne bi bilo drugih pogrebcev, bi se bili bratje pobili. Tako so le renčali drug na drugega in kopali, kopali, da jim je pot tekel v sragah po telesu. »Vzdigni!« jo zavpi! mlajši. Velika plošča je popustila in gosta, smrdljiva brozga je bušila na dan, * Pod hišo jc tekeil slar odvodni jarek, ki je zdaj našel oddušek v Matov i kleti. Bratje so se streznili in osramočeni zbežali pred .tem blatom, smradom in brozgo. Za njimi so se ikrohotali in žvižgali Škodoželjni ljudje. Vdova Lena pa se je mirno pre-oblekla in .nesla potem kokošim. Na dnu kumika je stala čudna, stara posoda. Pod njeno nenavadno težo so se up ogibale deske. Po vrhu so bili potreseni otrobi, zmešani z olupki in kuhinjskimi odpadki. »Ta,ko!« je rekla Lena, ko je pahnila poln lonec zlata med kokoši. »Še nocoj ga varujte, dobre moje pute. Jutri pa se bodo že pobrali od tod,« je zaključila vdova 'in zaprla kurnik. (lastnoročni podpis) Kje naj pa danes začnem? Blizu ali daleč? Menda bo najbolj prav, če se najprej obrnem po Kopru, nato pa pogledam malo še drugam. Zmotil me je zlodej in sem malo zavili tudi v restavracijo ali kavarno Triglav. Pravzaprav ni bil zlodej, bil je jle prijatelj, ki me je povabil na kozarček — saj sem Vam že pravil, kako je sicer z menoj po drugem v mesecu, čc mi Juca usmiljeno ne oelobri poseben kredit (kar pa sc zelo redko in prav izjemoma zgo-eli). Sedla sva torej s prijateljem, ki ve, da sem ga včasih potreben (ne vreden), za mizo in pred naju je belo obluzeni postavil prelestno kapljico iz buteljk. Nalašč me je povabil, di bi lahko ugotovila, če je res, kar je »ta vikši« pravil po telefonu: »Jaz sem vino že podražil, da se v naprej zavarujem, ker se že govor! ela bo dražje in ga bom moral pozneje res dražje plačati!« Ugotovila sva, ko je tovariš v pitju in moj gostitelj moral »odraj-tati solde«, ela je vse to le prebrid-ka resnica. Ker smo že pri »prešanem grozdju«, naj povem še o težavah, ki sem jih ujel na uho ob tej priložnosti v Triglavu, krivi pa so jih drugim >mer-kantom« v Sloveniji naši vinski trgovci. Hitro so sc namreč znašli in ker je istrsko vino letos v Sloveniji zaradi slabega vremena še najboljše in menda edino odgovarja za izvoz, so mu hitro »navili, ceno in jo še navijajo. To ne bi bilo samo po sebi nič tako huchga in po-lmjšljivcga, če ne bi bili že poprej s pogodbo obvezani na prodajo tega vma po neki določeni ceni, ki pa jo zdaj spreminjajo. Prizadeti še tožiti ne utegnejo, ker s:> vezani na re>k za dobavo inozemskim kupcem, zato morajo plačati in biti lepo tiho. Vinski Koprčani pa si manejo roke in sanjajo o — trgovski morali. Slišal sem tudi, da so nekateri »stalni« prebivalci v hotelu Triglav hoteli ustanovili gospodinjsko šolo. V ta namen so že po svojih sobah .prirejali krajše .kuharsko tečaje in .so si tudi nakopičili pririeme zaloge krompirja in drugih kmetijskih pridelkov, prehranjevalnih artiklov in tudi posode seveda. Škoda le, da uprava hotela ni imela za ta podvig smelih iniciatorjev potrebnega razumevanja in jih je pri tem delu onemogočila. Iz protesta so se zalo vsi izselili. Povedal sem že, da hodiva z Ju-co rada v kino. Ce sem kdaj poleti kakšno izdr.1 na ta .račun, mi jc zdaj prav žal — ob današnjem stanju. Ne bi se obregnil ob veliko gnečo pred blagajno, saj sem navaien koprske »samodiscipline« že tudi na avtobusni postaji, če ne bi bil le malo bolj prizadet po postopanju odgovornega za red tam pri kinu. Niman navade, da kot nekateri bclj iznajdljivi obiskovalci kina naprošam znance in prijatelje pred menoj v vrsti, da vzamejo tudi zame vstopnico. Za to sem preobziren in rajši lepo ponižno čakam, da pridem na vrsto. Večkrat sc zato zgodi, da ostanem tudi brez vstopnic in jih moram zato od Jucc nemalo preslišali. Ondan pa me je- le pogrelo: listi uslužbenec ali reditelj v kmu. ki bi bil dolžan skrbeti za red, je na-prošen od prijatelja, ki je bil neke med zadnjimi v dolgem repu preel blagajno, lepo vzel samo no se-bi umevno listke, mu pomežiknil in se izgubil na cesto — takoj za njim pa je še prijatelj velikodušno prepustil svoje mesto trpinu za seboj in odšel za »šefom« proti Loggi. Nobenega aii bilo nazaj. Res, ela ni bilo reda, zato pa tudi ne več takega razburjanja. Pri Antonu imajo nekaj dobro vzgojenih obiskovalcev gledališča, ki imajo posebno veselje, da ob predstavah ropotajo s stolicami, žvižgajo, delajo spolzke opazke in bedaste grimase in močno uživajo nad jezo igralcev in drugih gledalcev, ki so prišli v dvorano zaradi kulturnega užitka. Zato so prizadeti vaščani sklenili, da v prihodnje prepovedo vstop motilcem, zanje pa naročijo v vas cirkus, v katerem si bodo lahko med klovni našli spodobne in enakovredne vrstnike — morda pa še službo, V Postojni se je na neki šoli pojavila med nekaterimi profesorji močna struja, ki skuša odpraviti naziv tovariš in uvesti zase pri učencih in dijakih spoštovanja vreden nadimek »gospod«. Pravijo, da mladinci te težnje tako zelo podpirajo, da bi rajši videli, če bi ti »gtispod-,je« res šli nekam med gospjdo, na šoli pa naj bi ostali res samo tova-ri. In spet moj prijatelj iz Begunj! Topot sc jc spravil pa nad zapuščene svinjake nekdanjega ekonoma, ki utegnejo prinesti nekomu šc veliko slavo. Pravi, da ic tam še 15 vreč žlindre, ki gnoji svinjake, kar je še ostalo od Pufa. Tam je šc tucli pre-ša za sadje, ki je pa oropana nežnih čutil, so šo štirje sodi, ki spominjajo na to, da se je nekoč tam pilo — ni pa več mlina za sadje, ki si ga je nekdo »izposodil«. Po čistilnici se sprehajajo miši in iščejo izgubljena zrna. Po preostalem gi,.,podari rja, nekaj orodja in vozov pa jo bilo pro-danih raznim prijateljem pod geslom »Kdo ela manj«. Tam so samo še razbita okna, polomljena miza, stoli :n podobno. Vse zdihuie po lepih časih, ld šc niso tako daleč, ko jc bila stavba zgrajena .in jc stala okrogel miljonček. Do prihoelnjič lepo pozdravljeni! Vaš Va i \ Znamka 10— dtn n "Ti/C Ji Na avtomobilskih dirkah jc vedno več tekmovalcev in vedno več gledalcev. Računajo, da je na svetu že 25 milijonov zagovornikov lega športa. Vedno več 'tovarn sodeluje na dirkali in vedno večje so nagrade za tekmovalce. Dirko »24 ur« v Lc Mansu gle- Taki prizori so vsakdanji na avtomobilskih dirkah. Šofer Hm Rigsbij se je o Daytonu (ZDA) pognal ,s hitrostjo 200 km na uro kar enajst metrov visoko. Kaj je ostalo od njega in avtomobila, ko sla priletela na zemljo, si. lahko predstavljate. da vsako .leto 2-50.000 ljudi. Na italijansko cestno tekmo pride tudi do pet milijonov gledalcev. Tudi druge cestne dirke privabijo milijone in milijone gledalcev. V Evropi so najvažnejše tekme »Grand Prixi« raznih držav, ki predstavljajo najtežje preizkušnje za vozače in avtomobile. To so -tekme na 500 in več kilometrov, največkrat v zaključenih krogih na dirkališčih, kjer je proga izredno težka. Mednarodna proga .»N.urburgrinp« je najnevarnejša. Na kro°Ti, dolgem '22 km,'je 172 zavojev vsemogočih oblik: kot ženska -zaponka, črka S, pravokotnih in podkvastih zavojev. Avtomobili so Tedko težji od 820 kg (tipični ameriški luksuzni avtomobil tehta nad 1.300 kg), njihova cena je tudi dostikrat večja od luksuznega avtomobila. Gume na takih avtomobilih so odpornejše od navadnih, a se že pri navadni, 3-urni dirki porabijo tudi dvojne. Vozač, ki svoj avtomobil preveč poganja, ga lahko pokvari že pri prvih petdesetih kilometrih. Na vsak avtomobil, ki .pride na cilj, odpadeta prav gotovo dva, ki cilja ne dosežeta. Neko leto so prišli na oi-lj »Grand Prix de Reims« od £2 avtomobilov .le 4. Zmaga po navadi oni, ki najnežneje ravna s svojim železnim konjičkom. V 24 urah, kolikor traja dirka v Le Mansu, potrošijo gledalci nad milijardo frankov. Deset veli!..h restavracij in nad 30 buffet o-v skrbi za cgromno -množico. Na prostoru za parkiranje ije itudi do 22.000 privatnih avtomobilov, na bližnjem letališču na stotine -potniških in osebnih letal. Okoli 1000 policajev in žandaijev je stalno v službi, 10 postaj prve pomoči, 40 zdravn'kov, 10 ambulančmh voz in celo - mrtvašnica. Na start pridejo vozači opasani s širokimi usnjenimi pasovi in pokriti s čeladami, ki naj jim rešujejo življenje. Vožnja v dirkalnih avtomobilih je vse prej kot prijetna. Šofer mora bili zelo močan :n 1 zdr-žen, da lahko tire in ure menjava hitrost in upravlja volan. Tekma zahteva skrajni fizični napor. V triurni tekmi lahko izgubi tekmovalec tudi tri kolograme svoje telesne leže. Ko ■ zamahne starter z zastavico, zdrvijo avtomobili kakor topovske granate. Samo nekaj sekund, in že gredo s hitrostjo 100 in več kilometrov na uro. Ti meteorji na kolesih imajo pet hisbrosti: .piva 125 kilometrov na uro, dr- - 160 iin la-ko dalje vse do ioete. Avtomobili, ki sc začne ustavljati na cesti, lahko izzove težko katastrofo. Pred leti je'na neki tekmi v Bmixellesu vozač na čelu nekoliko zaustavil. Trčilo 11 avtomobilov in vsi so se vneli. Vozači vozijo v prvih krogih še drug rooleg drugega, a že hitijo da bi lahko razvili polno hitrost. Potem postane tekma le boj dveh, treh avtomobilov, vsi drugi ostanejo daleč zadaj. Moč in' .izkušnje vozačov pridejo najbolj do izraza na zavojih. Na neki tekmi so snemali na filmski Irak enega od najboljših avtomobilistov sveta, Italijana Ascarija in ugotovili, da je petnajstkrat prevozil isti ovinek do milimetra enako, -kot bi vozil po tračnicah. Na tekmah »Grand Prix« lahko vzamejo vozači novo količino goriva samo enkrat. Zanimivo je -gledati, s kakšno hitrostjo se vse odigra, Sc preden skoči vozač iz avtomobila, mu dva mehanika vbri-zgnela v rezervoar 120 litrov benzina, 4 litre olja, zamenjajo vsa štiri kolesa, dragi pa mu medtem očistijo očala in potisnejo v usta že prižgano cigareto. Vse to traja le nekaj desetin sekund. Letos so -skoraj na vseh avtomobilskih dirkah zmagali Nemci z avtomobili »Mercedes-Benz«, ki že od leta 1952 osvajajo ¡>rva mesta na vseh važnejših tekmah. Skoraj vsak poznani tekmovalec jo moral v bolnišnico, da so ga zdravniki »zakipali«, skoraj ravno toliko jih -je, ki so se na tekmah smrtno ponesrečili, Resnično, pri tem športu jjreži smrt na vsakem koraku. Ne samo na dirkališču ampak tudi na tribuni, to je ijasno -pokazala zadnja dirka v Lc Mansu, ko se je Levegh zaletel v množico s hitrostjo 250 kilometrov na uro. Ko govorimo o žabah, si jih navadno predstavljamo v kakšni umazani mlaki. Vendar imamo tudi posebno vrsto žab, ki. žive na drevju. To so regice. Njihova barva je listnato zelena, in se prilagodi barvi lista, na katerem čepi. Na krakih ima nekakšne blazinice, ki se tesno oprimejo listo. Ker se tako tesno prilepi na list in ker je njena barva listu tako prilagojena, jo navadno težko opazimo. Zelo prijetno in tudi zelo rada poje. Srečamo jo v Evropi, Aziji, severni Afriki itd. Zlahka prenaša jetništvo. Zadostuje, da jo damo v navadno stekleno vazo in pokrijemo z gazo. Poglavitno je, da jo dobro hranimo in to z raznimi muhami, črvi, metulji in podobno. Če je grižljaj prevelik, si pomaga z enim prednjih krakov. S priprtimi očrni in s smešnim izrazom blažen-stva nato prebavijo. Na sliki vidimo, kako ni prav nič lepa, kadar prepeva. V -povojnih letih se je letalstvo tako mogočno razvilo, da so se morile nujno izpopolniti tudi letalske varnostne naprave. Ena takih je priprava, ki odvrže letalca iz letala, ako se to poškoduje, ker pilot sam, zaradi .prevelikega pritiska, letala ne-more odpreti. Ta priprava je zgrajena tako, da močna eksplozivna snov odvrže letalca skupno s sedežem iz letala 10 metrov visoko. Tedaj se odpre padalo, posebna priprava odvrže sedež in pilot .počasi pada. Seveda se je ta priprava laliko obnesla le na velikih višinah, kjer je imelo padalo dovolj časa, da se je odprlo, toda večina nesreč se pripeti ravno .blizu -tal, torej pri vzletu in pristajanju letala. Tu pa so bile le priprave popolnoma brez moči. Angleži so sedaj preizkusili napravo, ki reši letalca tudi pri tleh, V junaškem podvigu jo je preizkusil pilot John Stuart Fifield na nekem letališču blizu Londona. Z letalom svojega prijatelja je zdrvel po letališču s hitrostjo 251 lan na uro. Tedaj ,je zlete! skupno s sedežem iz letala 15 metrov visoko. Tam ga je eksplozivna snov oddvojila od sedeža in ga pri tem dvignila še za 10 metrov visoko, kjer sta dve mali padali izvlekli večje in s pomočjo vseh treh je Fifield počasi padel na tla. Ves prizor od tedaj, ko je zletel iz lc-tala, pa do -tedaj, ko je -pristal, je trajal le nekaj sekund. Znanstveniki pravijo, da bo nastopila doba atomskega blagostanja na zemlji in doba spoznavanja vesolja. Velike države (Amerika, Rusija in Anglija) tekmujejo v izgradnji vozil na atomski pogon, kakor tudi. raket in letal za medplanetarni polet. Na neki razstavi so pokazali Sovjeti model letala bodočnosti, Objavili so članek znanega sovjetskega tehnika prof. Pokrovskega, ki razlaga, kako deluje to letalo na atomski pogon. Po njegovih zagotovilih ni več daleč dan, ko bodo atomska letala z nadzvočno hitrostjo odrinila o vsemirje. S svojim modelom je konstruktor pokazal, kakšno bo transportno atomsko letalo. Podobno je »letečemu svinčniku«, dolgemu približno 180 m. Prostor za prtljago in za potnike je v sprednjem delu, zadaj pa je pogonski del letala. Pokrovshj se je odločil za ta način zato, da čim bolj zavaruje, potnike pred radijskim izžarevanjem. Na sliki vidimo razdelitev v prvem — potniškem in tovornem delu letala. Od desne proti levi. vidimo tri glavne dele: oddelek za pilote, potem za potnike (v štirih nadstropjih) in zadnji za blago in prtljago (med katero so lahko tudi avtomobili). Pri letališču Schivechatt blizu Dunaja se je dne 10. oktobra ponesrečilo■ jugoslovansko letalo tipa »Convair«, ko je letelo na svoji redni progi Beograd—Dunaj. Od 29 ljudi, kh so bili v letalu, je bilo S potnikov na mestu mrtvih, prav tako glavni pilot, 5 je bilo težko ranjenih, od teli je eden umrl. v bolnici. Ostali so se rešili. Do nesreče je prišlo zaradi goste ■megle nad Dunajem. Pilot Romeo Adum je že imel radijsko zvezo z dunajskim letališčem in pripravil je zračne zavore ter kolesa za spuščanje. Pod letalom pa je bilo vse belo in brezi sleherne svetlobe. Nenadoma se je letalo močno streslo in čez nekaj sekund se je vse spremenilo v strašen tresk; luč v letalu je ugasnila in za trenutek je nastala grobna tišina. Letalo je padlo v gozd, tako da so drevesne krošnje ublažile padec. Pilotova kabina se je zapičila v mehka gozdna tla, rep letala je bil odtrgan. Potniki v zadnjem koncu so se odvezali in poskakali. ven. Rešili bi se vsi, če ne bi bili nekateri, brez zavesti in če ne bi po padcu prišla do eksplozije, tako cla se je letalo vnelo. Na kraj nesreče so takoj prihiteli gasilci, policija in ekipe reševalcev. Naše ponesrečence so ■prepeljali s posebnim letalom 1AT v domovino in jih doma pokopali Solze podaljšujejo življenje Med zdravniki je prevladalo mnenje da jok prijetno vpliva na človeški organizem. Solze, ki jih žene prelivajo in jim kar »vro iz oči«, osvobodijo živce prevelike napetosti, ki so največkrat vzrok .različnim bolečimi. Nekateri zdravniki trdijo, da je neumno, ko moški ne morejo oziroma nočejo -jokati, saj tako samo škodijo svojemu zdravju, »Smejte se in jokajte, ko čutite za to potrebo!« Tako pravijo zdravniki. Prav gotovo je kaj resnice v njihovih tezah. Ko se je tega zavedel, je bilo že prepozno, ker je izgubit ravnotežje. Padel je, a se je z nogo ujel v špranjo med vrati letala «n stopnicami ter nekako visel .pod letalom, vse dokler ni pristalo. Samo za las je ušel smrti. Krajša sekunda Na kongresu mednarodne atmosferske .zveze v Dublinu so se astronomi vsega sveta zediinili, da skrajšajo sekundo za 0,000001S% njene sedanje dolžine. To je na videz zelo malo, toda leto bo zalo za eno minuto krajše od prejšnjega. Prej je sekunda predstavljala določen del dneva; odslej pa bo del sončnega leta, t. ,j. časa, ki ga porabi Zemlja, da gre okrog Sonca. Dosedanja dolžina minute učenjakov ni zadovoljevala, ker se Zemlja ne vrti enakomerno, ampak se ta hitrost spreminja sicer neznatno, a vendar dovolj, da se razlika občuti. Z letala je padel Ko se je S00 metrov nad Florido spuščalo potniško .letalo na letališče, je iz njega padel 20-letni Mark Gal-Jati. Kako se je to zgodilo? Ko je odšel na zadnji del letala in se prijel za vrata, so se ta odprla. Avtomatična ključavnica je popustila. Želva z dvema glavama, imenovana »Ditto«, je gost znanstvenega muzeja o Bostonu. Ulovila jo je enajstletna deklica Anne Prentiss v Massachusettsu. Želva je že dosegla starost enega leta znanstveniki upajo, da bo še nadalje živela. Obe glavi sta popolnoma neodvisni druga od druge in morajo jih krmiti istočasno, da ne bi druga drugi trgali jedi iz ust. Ni prvič, da se je rodila želva z. dvema glavama, vendar še nobena od teh ni preživela, prvih tednov življenja. Zelo težko bi prosto živeli v naravi, njena ranljivost je namere zelo velika, ker ne more potegniti obeh glav v oklep. Prednost pa ima v tem, da se laže postavi. na noge, če jo kdo prevrne.