DRU©TVENE STRANI Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 109 del, je bil slavnostni govor njena Ëastna dolžnost in naloga. V letu 2006 se je iztekel štiriletni mandat Komisiji za pode- ljevanje Murkovih nagrad, priznanj in listine, ki jo je vodila KoprËanka na delu v Ljubljani, doc. dr. Ingrid Slavec Gradi- šnik. Njeno mesto je zasedel dr. Marko Terseglav, ki spremlja SED oz. je njegov Ëlan že od ustanovitve, med letoma 1981 in 1984 pa je bil tudi njegov predsednik. Z besedami nas je vodil iz preteklosti v sedanjost in razkril odloËitev Komisije. Nagrado in listino sta podelila skupaj s predsednico SED, dr. Bredo »ebulj Sajko. Najprej so na oder prišli dobitniki Murkove listine, Etnograf- sko društvo oraËi ‡ OkiË (Štajerska), Murkovo nagrado pa je prejela doc. dr. Mojca Ravnik. VeËer smo konËali tako kot se pritiËe slovesnim dogodkom, v klepetu s kozarËkom in krožnikom v roki. S prejemnico Murkove nagrade in prejemniki Murkove listine pa smo veËer po prihodu v Ljubljano konËali v kavarni Slo- venskega etnografskega muzeja. Datum prejema prispevka v uredništvo: 15. 4. 2007 Drugi Ëlanki ali sestavki / 1.25 Prof. dr. Marko Terseglav 20. PODELITEV MURKOVE NAGRADE IN MURKOVE LISTINE KOPER, 9. NOVEMBER 2006, BARO»NA PALA»A BELGRAMONI-TACCO, POKRAJINSKI MUZEJ KOPER, OB 17. URI Komisija za Murkovo nagrado in priznanja pri SED se je v nekoliko spremenjeni sestavi (prof. dr. Marko Terseglav kot predsednik, in Ëlani: prof. dr. Slavko Kremenšek, dr. Maja Godina Golija in dipl. etnol. in muzealka Ivanka PoËkar) sestala 13. 10. 2006 in pregledala vloge in utemeljitve za Murkove nagrade, priznanja in listine. Komisija je prejela tri pisne utemeljitve: dve za Murkovi nagradi in eno za Murkovo listino, ostala pa je brez vloge za Murkovo priznanje, ki tako letos ne bo podeljeno. Zato je Komisija najprej obravnavala nekaj dopolnil k Pravilniku o Murkovih nagradah, ki jih bo na letni skupšËini SED predstavila IO SED. Nato je prebrala prispele vloge in soglasno sklenila, da Murkovo nagrado 2005 dodeli doc. dr. Mojci Ravnik (Inštitut za slovensko narodopis- je ZRC SAZU) za njeno dolgoletno, vsestransko in bogato zanstvenoraziskovalno delo v etnologiji. Murkovo listino je namenila Etnografskemu društvu OraËi iz OkiËa za ohranja- nje etnološke dedišËine kraja in širše haloške okolice. Murkovo nagrado 2005 prejme doc. dr. Mojca Ravnik. Utemeljitev: Mojca Ravnik, doktorica etnoloških znanosti, docentka in višja znanstvena sodelavka Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, spada v generacijo, ki ji je bilo v zadnjih treh desetletjih namenjeno ustvarjanje osrednjega toka slovenske etnologije. To vlogo je opravljala in jo opravlja kakovostno. Sodi med glavne poznavalce kulture vsakdanjega življenja v Sloveniji in zamejstvu. Njeno pojmovanje etnologije, njene metodologije, teorije in prakse poznamo iz razprav, monogra- fij, referatov in diskusij. Njena bibliografija šteje 186 biblio- grafskih enot, od strokovnih Ëlankov do knjig. Med izvirnimi znanstvenimi Ëlanki pa so najpomembnejši tisti, ki odkrivajo njene temeljne raziskovalne teme, kot so obmoËja na mejah etniËnega ozemlja (Istra, BeneËija, Porabje, Prekmurje) in etnološka poglavja o stavbarstvu, identiteti ter o družini in sorodstvu. Poleg tega je Ravnikova med slovenskimi etnologi gotovo naredila najveË za raËunalniško obdelavo besedil. Manj znano je tudi, da je nagrajenka napisala scenarij za dokumen- tarni film flIstrski kruh« (1993) in je kot strokovna voditeljica sodelovala pri številnih video dokumentih Avdiovizualnega laboratorija ISN ZRC SAZU. V Ëasu (1998‡2002), ko je bila predstojnica Inštituta za slovensko narodopisje, je bila njena zasluga med drugim tudi ta, da je spet steklo delo za Sloven- ski etnološki leksikon, ki je izšel leta 2004. Za ta Ëas pa so pomembni inštitutski projekti, pri katerih je sodelovala ali jih vodila (Raziskava družinsko-sorodstvenih odnosov v vaških okoljih Slovenije; Etnološka kulturna dedišËina; Temeljne raziskave slovenske ljudske kulture; Informatizacija neoprije- mljive dedišËine za etnologijo in folkloristiko idr.). Njeno celotno strokovno delo je sila razgibano in raznovrstno, iz vsega pa zna potegniti nove poglede na etnologijo. Po diplo- mi na Oddelku za etnologijo FF (1970) se je tam zaposlila kot bibliotekarka in se zaËela izpopolnjevati v etnološkem znanju najprej v Parizu, na Ecol des Hautes Etudes (1970/71), nekaj let pozneje, po magisteriju v Ljubljani (1978), pa še na Inštitutu za etnologijo švedske Univerze v Lundu (1979). Prav njena magistrska naloga (1978) je v veliki meri doloËila njeno nadaljnjo raziskovalno pot. V ljubljanskem predmestju Galjevica je raziskovala sorodstveno skupnost in je svoje izsledke objavila v knjigi Galjevica (1981). Z delom je poka- zala, da je kultura vsakdanjega življenja enako zanimiva in znanstveno relevantna v mestnem in ne le v ruralnem okolju in da je sodobna etnološka metodologija enako uporabna pri raziskovanju in vrednotenju vseh kulturnih pojavov, ne glede na družbeno in etniËno raven. Njena knjiga predstavlja, poleg Kremenškove Zelene jame, kljuËno delo t. i. mestne etnologije in sodobne kulture vsakdanjega življenja. Mojca Ravnik se je tako rekoË podala v skoraj vse oblike raznovrstnega etnološkega dela, zato ne Ëudi, da je pet let (1983‡88) delala kot etnološka konservatorka na MedobËin- skem zavodu za varstvo naravne in kulturne dedišËine Piran. Po odhodu na Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU (1988) je svoja recentna in pretekla spoznanja poleg številnih DRU©TVENE STRANI Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 110 znanstvenih Ëlankov strnila v doktorski nalogi in v knjigi Bratje, sestre, strniËi, zermani (1996). V njej je skozi preplet zgodovinskega razvoja istrskega naselja, domov in družin, stavbarstva, tradicije in njene transformacije prikazala kultur- no specifiko Istre, zlasti pa prerez kulture družinskih odnosov in otroštva najrevnejših slojev prebivalstva, kar je edinstveno v slovenski etnologiji. Monografija predstavlja vrhunsko raziskovalno metodologijo, znaËilno za generacijo Mojce Ravnikove, katere temelj je dolgotrajno terensko delo, tesno sodelovanje z informatorji, emski in primerjalni vidik ter pri- kaz Ëasovnega in prostorskega razvoja kulturnih prvin. Svoje bogato znanje je kot predavateljica posredovala mladim etnologom, saj jo v letih 1981‡1983 sreËamo kot predavatelji- co predmeta Etnologija narodov in narodnosti Jugoslavije na Oddelku za etnologijo FF v Ljubljani, leta 2004 je zaËela kot docentka za etnologijo predavati v podiplomskem programu Interkulturni študij na Politehniki v Novi Gorici, kjer je bila nosilka predmeta Izbrana poglavja iz etnologije družine in sorodstva. Na Fakulteti za humanistiËne študije Univerze na Primorskem je na Oddelku za antropologijo in kulturne študije njen predmet Družbena kultura, sodeluje pa tudi pri predmetu Zgodovina in etnologija Istre. Ne smemo pa pozabiti še na tisto naloženo delo in znanje, ki ju je nagrajenka posvetila mla- dinskim raziskovalnim taborom po Sloveniji in v zamejstvu ter kot mentorica mladim raziskovalcem. Od ustanovitve leta 1975 je aktivna Ëlanica Slovenskega etnološkega društva. Že od zaËetka je bila vkljuËena v delo pri pisanju vprašalnic za etnološko topografijo slovenske- ga etniËnega ozemlja, leta 2005 pa je spodbudila in vodila odmevno društveno posvetovanje o Slovencih na Hrvaškem in bila tudi sourednica zbornika prispevkov s tega posvetovanja. Sicer pa je dr. Mojca Ravnik v slovenski etnologiji tako vse- stranska raziskovalka in tako uspešna oblikovalka njene teore- tiËne misli in praktiËne izvedbe, da smo v tem kratkem orisu mogli zaËrtati komaj najpomembnejše mejnike njene bogate strokovne ustvarjalnosti, v kateri ji nikdar ni bilo vseeno, Ëe je kdaj narobe razumljena ali Ëe koga narobe razume. Z vztrajno- stjo raziskovalke skuša stvarem priti do dna, a vedno s tistim Ëloveškim obËutkom za mero, vendar s strokovnimi argumenti in z neprecenljivim znanjem. Je nepristranska kritiËarka doga- janja v etnološki stroki in tudi v širši družbi. Murkovo listino 2005 prejme Etnografsko društvo OraËi iz OkiËa. Utemeljitev: Društvo je bilo ustanovljeno leta 1993 in šteje 20 Ëlanov iz OkiËa in sosednjih vasi. V njem delujeta dve sekciji: OraËi in Rusa. Glavna posebnost OraËev, ki jo sestavljajo štirje kojiËi, štirje koranti, baba in dva pokaËa, je t. i. kozji korant. Skupi- no Rusa sestavljajo rusa z dvema Ëlanoma, gonjaË in godec. Društvo je leta 2004 samo obnovilo cimpraËo, sodelujejo na prireditvah ob razliËnih praznikih: za martinovanje npr. pripra- vijo pravo gledališko predstavo z blagoslovitvijo mošta. Dru- štveniki sistematiËno skrbijo za vkljuËevanje mladih Ëlanov in za njihovo uvajanje v pustno prakso. Vsako leto izberejo enega ali dva mladeniËa in ju najprej preizkusijo v vlogi kojiËev, Ëe pa se obneseta, še v vlogi korantov. O Ëlanstvu in dejavnosti vodijo natanËno evidenco, zbirajo dokumentacijo svoje dejavnosti, za katero sistematiËno skr- bijo z zapisovanjem, s fotografiranjem in z video snemanjem. Tajnik Beno VidoviË zapisuje spomine krajanov na fašenk in raziskuje najstarejšo podobo pustnih likov v Halozah. Njihova dokumentacija je dostopna zainteresirani javnosti. Društvo sodeluje tudi z Inštitutom za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Nastopili so tudi v filmu flLeto oraËev«, hkrati pa sestavljajo svoj scenarij za film o dogodivšËinah mladega koranta. Skratka, Etnografsko društvo OraËi iz OkiËa na izviren naËin združuje prvine fašenka, zlasti oraËev in ruse, in še vedno goji tradicionalno obiskovanje domaËij v OkiËu in okoliških vaseh, kar je tudi njihova glavna dejavnost. Hkrati pa z velikim obËutkom za mero predstavlja haloški fašenk na javnih pri- reditvah, ne da bi podleglo folklorizaciji in komercializaciji s spreminjanjem likov in dramaturgije. Podelitev Murkove listi- ne ni le priznanje društvu, ampak tudi okolju, v katerem živijo in delajo, predvsem pa gre priznanje njihovemu nesebiËnemu in vztrajnemu ljubiteljskem delu in ozavešËanju okolja o kul- turni dedišËini. Datum prejema prispevka v uredništvo: 7. 12. 2006