Delavska	V)	JfJpJTf
Jsl »S.
Glasilo JcrščaiasluGgiii delovnega ljudstva
Izhaja rsak četrtek pop.; » slučaju praznika	■■	Posamezna številka Din 1'—.	~ Cena: za 1 mesec	II	Oglati, reklamacije in naročnina na uprava
dan poprej — Uredništvo: Ljubljana, MikloSi-	II	Din 4'—, za četrt leta Din 10’—, »a	pol leta Din 20'—; za	II	Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22, L nad
Jtva c. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo	II	inozemstvo Din 7'— (mesečno) —	Oglasi: po dogovoru	II	Telefon 2265.— Ster. čekovnega računa 14.900
O slabih pomočnikih m vajencih *.•
Zakaj io nesorazmerje ?
Naš kmet ne živi danes nič boljše nego delavec. Cene agrarnih proizvodov so namreč brez vsake cene in največkrat ni plačano niti njegovo trudapolno delo. Cene industrijskih izdelkov katere kinet kupuje pa so zelo visoke. Samo par primerov: po »Indeksu« zagrebške zbornice, ki zbira cene in statistične podatke, je kmet prodal leta 1929. 1 kg pšenice za 2.55 Din, danes dobi zanjo 1J2 Din; leta 1929. je prodal 1 kg koruze za 2.78, danes 0.84 Din; leta 1929. je dobil za 1 kg krompirja 1.55, danes 0.55 Din (cene so navedene v veleprodaji); leta 1929. pa je kupil 1 kg sladkorja za 13.50, danes 18.90 Din; leta 1929. 1 kg kave za 46.50, danes 43.50 Din; leta 1929. je kupil 1 liter petroleja za 7.10, danes 6.80 Din; leta 1929. je dal za .100 kg cementa 65, danes 72 Din. Ker so izdelki, ki jih prodaja navedeni v veleprodaji sem navedel tako tudi one, ki jih kupuje. V resnici pa 011 kupuje industrijske izdelke v detajlu in so za to napramnavedenim cenam najmanj 15 do 20% dražji. Iz navedenega sledi, da so cene kmetskim izdelkov v teku zadnjih 5 let padle za a/s ko so cene industrijskih proizvodov ostale iste,_ v nekaterih primerih pa so celo znatno višje.
V prej navedenem razdobju so padlo plače delavcev za 20—25%, cene življenjskih potrebščin pa so padle za 15 do 18%. Že leta 1929. plače niso dosegale eksistenčnega minimuma. Sedaj so padle še nižje. To se pravi; surovine, ki jih nabavlja industrija za svoje izdelke so na poli zastonj, pravtako tudi delovna moč. Kmet namreč daje svoje pridelke skoraj zastonj, delo je brez vsake vrednosti in se plačuje kot kaka miloščina. Kje je potem dobiček? Razliko v tem dobičku, oziroma izgubi, ki jo ima kmet pri prodaji svojih produktov in delavec pri tem, da dela skoraj zastonj, ima kapital. Pri njem se kriza še prav nič ne pozna. Ponoven dobiček je celo v tem, da na račun krize brez vsake nevarnosti lahko skrije svoje dobičke. Tako kapital ne plača davkov v tisti višini, ki bi jih po svojih dobičkih moral in se sploh izogne vsem javnim dajatvam. Kmet in delavec pa morata plačati davke do zadnje pare. — Delavcu se davek enostavno odtegne od plače, kmetu pa, ako jih ne plača, sledi rubežcn. Ako bo tako slo dalje, kmalu ne bo nikogar, ki bi sploh se mogel kaj kupiti.
Kapitalizem dela pri tem škodo tudi sebi. Toda. ta je v primeri s škodo, ki jo prj tem gospodarskem sistemu trpita delavec in kmet, zelo neznatna.
To nesorazmerje bo mogoče^ ozdraviti samo na ta način, da se kmet združi v močne nakupne in prodajne zadruge. Danes namreč proda ja brez vsakega načrta in sistema, eden preko drugega, kar tako na slepo srečo. Kapital le zato drži cene industrijskih produktov tako visoko, ker je organiziran in karte-•liran. Tu naj se gre kmet učit modrosti in gospodarjenja, pa bo za njega kmalu boljše. Prav isto velja tudi za delavca._ Tudi temu ako hoče, dal ne bo samo objekt izkoriščanja je treba, da se združi v močne strokovne organizacije. Le iz oganiziranc skupnosti, bo mogel napram organizirani skupnosti (kapitalizmu), uspešno braniti svoje gospodarske in tudi socialne interese.	—r—,
Pri otvoritvi obrtniške razstave v Št. Vidu nad Ljubljano je v svojem govoru predsednik DJO gosp. Vrhovec Ivan ugotovil, da je v veliki meri vzrok brezposelnosti v vrstah obrtniških pomočnikov, njihova nesposobnost in nezanimanje za poklic.
Med drugim pravi, da se je pred 30 leti delalo v obrtnih delavnicah od 5 zjutraj do 8 zvečer, v nekaterih obratih pa celo do 10 zvečer (resnici na ljubo moramo povedati, da se marsikje to še danes godi). Nikdar se ni slišalo kaj o krizi in je bila ta beseda vsem tuja in nepoznana. Ti pomočniki in vajenci, ki so delali od zore do mraka, so’ svoje mojstre spoštovali in se dobro naučili svoje obrti. Danes pa pomočniki kakor vajenci vidijo v mojstru le izkoriščevalca in gledajo da čimprej pridejo na svoje, kljiTb temu, da niso kos nalogam, ki jih zahteva od njih obrtniški poklic. Zato propada obrtniški stan in izgublja na svojem dobrem imenu.
Iz tega bi tedaj sledilo, da so vajenci in pomočniki, torej delavstvo, tisti, ki so v sodobnem gospodarstvu krivi vseh teh neprilik, ker nočejo delati 12, 14 in še več ur na dan. Ne vem, kako je mogoče spraviti to v sklad z ogromno' brezposelnostjo. Čim več bi jih namreč delalo po 14 in še več ur dnevno, tem manj bi bilo treba pomočnikov in seveda tudi navadnih delavcev. Iz tega bi sledila še večja brezposelnost kot je. Ako bi delali 8 ali 10 ur dnevno, bi bilo zaposlenih več ljudi. Tako pa eni delajo od zore do mraka za sramotno nizke plače, drugi pa so brezposelni, in eden kot drugi od teh ne more kaj kupiti. Cim manjša pa je kupna moč širokih plasti naroda, tem manj je treba produkcije, tem manj dela in tudi zaslužka. To velja za vse, za industrijo kakor tudi za najmanjšega obrtnika. Krize tedaj ne povzroča delavstvo, marveč prihajajo tu v poštev popolnoma drugi momenti, in sicer racionalnizacija obratov, po katerih je kapitalizem prevzel malemu obrtniku skoraj ves trg. Veleobrati producirajo v velikih množinah veliko ceneje in, kar je zopet tragično, pri Čim manjšem številu ljud'i. Ker obrtnik ne zmore tovarniške konkurence, dela s svojimi pomočniki, ako jih sploh ima, največ pa samo z vajenci 12, 14 ur dnevno, da tako rine dalje svojo propadajočo obrt. Pri tem pa je važno tudi to, da eni delajo samo z vajenci in zato svoje izdelke lahko dajo veliko ceneje, oni, ki pa imajo pomočnike in jih pošteno plačajo, tem ne morejo biti konkurenčni. Zato morajo tudi ti pomočnike odpustiti in delati samo z vajenci. (Posledica umazane in nelojalne konkurence med obrtniki samimi.) Torej vzrokov, da so razmere take, je več, katerih pa še z daleko niso krivi pomočniki in vajenci. Res je to, da hoče g. Vrhovec te razmere zdraviti na napačnem koncu.
Kako je bilo s pomočniki in vajenci pred 30 leti in je danes, je zopet poglavje zase. V starih zlatih časih je vajenec, ko se je izučil, ostal pri mojstru kot pomočnik več let, čestokrat cela desetletja. Za svoje delo je dobil za tiste čase plačo, ki je vsaj prilično odgovarjala tedanjim razmeram.
Danes pa vajenca, čim je dovršil učno dobo, takoj odslove. Še tiste tri mesece, ki bi vajenec po zakonu imel pravico do zaposlenia pri mojstru, ne upoštevajo. Prostor mora narediti takoj za drugo brezplačno moč — novega vajenca. Kam naj gre sedaj tapomočnik, ki se je svoje obrti vsaj za silo izučil? Za dobro delo je namreč treba tudi prakse. To bi mogel dobiti najlažje tam, kjer se je učil. Ali so potem Krivi pomočniki, da ne dobe dela, ker jih mojstri ne sprejmejo v delo? Gotovo je, da tak brezposelni piomočnik ne bo nikoli dober delavec. Brezposelnost namreč zelo slabo vpliva joosebno na mladega fanta, ki bi rad delal in svoje znanje še izpopolnil.
j Očitek, da vajenci niso dovzetni za pouk, ne ) drži v celoti, morda le v posameznih primerih, ki pa so vedno bili in bodo. Je nekaj drugega; veliko mojstrov vajencem ne da v roko takega dela, da bi se svoje obrti mogli temeljito naučiti. V obrtno šolo jih pa sploh ne puste. Taki slučaji se dogajajo celo v Št. Vidu (n. pr. mizarski mojster Rozman). Danes, ko le tisti nekaj pomeni, ki praktično in teoretično obvlada svoj poklic (kar tudi gospodje mojstri vedno poudarjajo), je nerazumljivo, kako morejo mojstri jx>tem kratiti in braniti vajencem obisk obrtno nadaljevalne šole.
In še nekaj. Pomočnike kakor vajence na vse mogoče načine šikanirajo, ako so strokovno organizirani. O. Vrhovec je ob tej priliki naglašal da je le v organizaciji in slogi moč, ter pozival obrtnike k vzajemnemu in skupnemu delu. Ali je potem organizacija dovoljena samo za mojstre in bi drugi vsi morali ostati brezpravni? Zakaj dvojna mera? Vsak stan, oziroma vsak j>osameznik ima pravico do organizacije in tako dela za izboljšanje svojih razmer. Na nas samih pa je, da bomo tu našli pametno in vsestransko razumevanje za pravične težnje ene kakor druge strani. Predvsem pa manj konservativnosti in nekoliko več socialnega čuta.
Pogajanja s TPD
Ljubljana. V ponedeljek, dne 30. junija 1934 so se vršila pogajanja med TPD in njenim delavstvom. Kazprava je bila sklicana jx» naročilu gospoda mi-»i -T3.,2* i®ll!ne jn rude, katerega je zastopal inženir Močnik Delavsko delegacijo je tvoril akcijski odbor, v katerem ima vsaka organizacija, po enega zastopnika, dalje načelnik druge rudarske skupine in zastopnik Delavske zbornice. TPD je imela na razpravi pet zastopnikov. Navzoča sta bila tudi dva zastopnika rudarske oblasti.
Delavska delegacija je ob tej priliki izjavila, da od delavstva nima nikakega pooblastila za popuščanje kakršnihkoli pridobitev. Vsled tega se je razprava preložila na ]>ozneje.
Križev pot naših rudarjev
Pred časom smo pisali, v kako težkiih razmerah se nahajajo rudarji v rudniku Jerina v Moravski banovini. Podjetje jim je za več mesecev; dolgovalo plačo. Poročajo nam, da so ti zaostanki narastli na 11 mesecev. Vsi naj>ori, da bi dobili plačo, so doslej ostali brezuspešni. Centralno tajništvo je sporočilo na našo intervencijo, ki smo jo izvršili potom Del. zbornice v Ljubljani, da dolgujejo drž. železnice temu rudniku še 380.000 Din. Cim bo vprašanje lastništva in razdelitve kon-kurzne mase urejeno, se bo v prvi vrsti ta denar izplačal za delavske plače. Stvar pa traja le predolgo in bodo delavci med tem časom, da se to uredi, lahko gladu pomrli.
Vsem, ki so bili še zaposleni, se je s 1. julijem t. 1. odj>ovedala služba z motivacijo, da bo rudnik poj>olnonia ustavil obratovanje. Na vprašanje, kako bo z našimi zaslužki, pa se je reklo, da mi denarja. Talko naj gredo dalje brez vsakih sredstev, izmozgani in iizčrpani do skrajnosti in pustijo podjeitju krvavo prislužem denar.
Tisti, ki imajo pri tem odločati, naj bi se zavedali, da je treba slične zadeve hitro urediti. Kaj bil n. pr. rekli oni, ako bi ne dobili plače za eno leto? —
So to v resnici razmere ki nam ne delajo SastL
Viničarski vesimk
Z viničarji ne boste pometali!
V Račah je razsodila viničarska komisija, da vinogradnica Rogina Terezija ne more predčasno odpovedali službe viničarju Juršniku. Obdolžitve, da je zajec eno drevo obgrizel (!!!) in da je spomladi bolj nastiljal živini, kot pa pozimi, da ni porezal vseh poganjkov na trsju, niso noben vzrok, da bi se viničar moral takoj izseliti. Vzrok ima pa viničar, ker ne dobi svojih prejemkov, po pogodbi in po viničarskem redu. Zato bo sedaj on zahteval razsodbo viničarske komisije.	,	.
Na Pesnici veleposestnik Prah ni hotel dati viničarju P ur ga j u Ivanu toliko njive, kot sta se pogodila ob vstopu v službo. Na zahtevo viničarja je bila sklicana viničarska komisija, katera je veleposestnika pripravila do sporazuma. Tov. Purgaj dobi izplačanih 768 Din in 250 kg stare izluščene koruze.
V Ivanjkovcih pri Pillerovih viničarjih traja že od spomladi sem pravi pekel. Najprej je hotel šafar g Dajčer odpustiti viničarja Grašiča. Tožil ga je pri sodišču v Ormožu, da mora izprazniti stanovanje. Strokovna zveza viničarjev je sodisču pojasnita1, da o tem še ni razsodila viničarska komisija. Zato je šafar s svojo tožbo propadel. Nato se je spravil nad drugega viničarja in sicer na tovariša Herga Avguština. Šafar je celo najel že drugega viničarja, kateri se je vselil v viničarijo poleg Herga. Hergu pa je ustavil vsako delo in vse prejemke. Ima četvero majhnih otrok. Vzel mu je mleko, plačo in sploh vse. Tov. Herga je zadevo^ izročil viničarski komisiji1, katera je razsodila, da šafar Dajčer nima pravice viničarja odpustiti, da mu mora vrniti mleko, plačo in ga sprejeti nazaj na delo. Ta razsodba v prilog viničarja pa je dotičnega šafarja še bolj podžgala, da je iz maščevanja vložil proti Hergu tožbo radi namišljene tavine in goljufije. Pri obravnavi pa je sodišče viničarja oprostilo. Stroške za odvetnika (Herga se je branil sam) nosi šafar, oziroma vinogradnik. To je šafarja presenetilo in se je nekaj dni za tem znesel nad viničarjevim otrokom, katerega je z grabljami tako pretepel, da so otroka morali spraviti k zdravniku; viničar pa je bil primoran, da je zoper šafarja vložil tožbo. Dne 27. julija pa’ je viničarska komisija v Ivanjkovcih razsodila še to: da ima g. Pitter Oskar, doma iz Tumšta (Čehoslovaška) svojemu viničarju Hengu Avguštinu izplačali nagrade za tri leta nazaj 1200 Din, odškodnino za odtegnjeno mleko 658 Din, za trimesečno odtegnjeno plačo 300 Din, za odvzeto njivo 1000 di-narjev, dolgujoče dnine 66 Din in 71 dnin, ko se je viničarju odvzelo delo 497 Din. Skupaj vsoto 3721 Din. Ker je pooblaščenec vinogradnika, njegov šafar g. Dajčer odklonil vsak sporazum, bo viničar moral to vsoto iztožiti. Tako, še odvetniki bodo zaslužili — in kriza bo za vinogradnika takoj manjša. Za tov. Hergom pa že čakajo enako na svoje pravice in zaslužek- še ostali trije viničarji. Vse po zaslugi šafarja, kateri res tako očetovsko skrbi zanje, da se nobenemu ne dela krivica. Strokovna zveza viničarjev ima tu vedno dovolj posla, vsi. viničarji daleč naokoli pa zgled, kaj vse bi se dogajalo, če tu ne bi bito strokovne organizacije in viničarskega reda. Boj je sicer težak, toda ne bojimo se ga, ker v slogi je moč in zakon je nad vse.
Tekstilno delavstvo
Litija. V petek, dne 20. julija so se vršila med zastopniki delavstva in podjetjem tekstilne tovarne Maurtner v Litiji pogajanja oglede ureditve različnih tolmačenj in pravic, ki jih ima delavstvo po obrtnem zakonu, kakor tudi glede ustavitve obrata za eno izmeno. Pogajanj se je udeležil zastopnik Delavske zbornice Oolmajer, zastopnik JSZ Rozman, za strokovno komisijo pa Jakomin in obratni zaupniki. Pogajanja so trajala nad tri ure. Rezultat je bil, da je podjetje pristalo, da izdela osnutek delovnega reda in ga nato predloži strokovnim organizacijam, da stavijo svoje predloge. Nato se bo vršila ponovna razprava, kjer se bo dokončno delovni red izdelal in predložil pristojnim oblastem v odobritev. Razgovor je bit tudi glede ustavitve obrata, ozir. ustavitve ene izmene. Podjetje je motiviralo to s tem, da ne dobi potrebnih deviz, oziroma, da je inozemiska konkurenca vedno hujša m vsled tega se našega blaga vedno manj proda. Z ozirom na to se je sklenilo, da bo tudi Delavska zbornica storila potrebne korake pri fin. ministrstvu, da se te devizne težave kolikor mogoče premoste.
Veliko je še vprašanj, ki jih bo treba rešiti in uredili. To pa mogoče šele tedaj, ako bo delavstvo vsaj v vprašanju borbe za vsakdanji kruh enotno. Predpogoj za dosego kakega izboljšanja je namreč skupnost.
Tržič. Naša skupina, ki zadnje čase prav pridno narašča in tudi dobro dela, je za soboto
21.	julija sklicala širši sestanek. Udeležba je bila zadovoljiva, če vpoštevanio, da je bil del članov na delu. Sestanek je vodil naš agilni tov. Zupan Ciril. Od centrale sta govorila^ tov. Langus in Rozman. Tov. Langus je v splošnem načelnem govoru pokazal na notranje vzroke sedanjega gospodarsikega kaosa. Ti vzroki so v nepriznan ju ]>ovezanosti cclotne družbe in odvisnosti vsakega posameznika od družbe. Vsi imamo dolžnosti do družbe in družba ima dolžnosti do nas. Vsi, vsak posameznik in celota, pa smo odvisni iin odgovorni Stvarniku. Teh načel se je moderni človek otresel in jih v življenju zanikal. Zato je danes tako, kakor bi ne smielo biti. In zato je obnovitev družbe mogoča le ina zopetni oživitvi in vzpostavitvi teli dveh principov: povezanosti družbe in odvisnosti ter odgovornosti Bogu. Nato je pokazal govornik na struje, 'ki danes skušajo reševati celotne družabne probleme. Rešil nas ne bo ne kapitalizem niti individualni niti monopolni, rešil nas ne bo fašistični nacionalizem, jia tudi diktatura proletarijata ne, rešitev je samo v sik up n ošinem delu, ki ga dobro nakazujeta papeževi okrožnici o delavskem vprašanju. Izvedba teh okrožnic pa je prepuščena nam in ravno strokovne organizacije imajo tukaj najvažnejšo vlogo.
Tov. Rozman pa je obravnaval naloge strokovnih organizacij s posebnim ozirom na tržiškc razmere. Napačno je, da so delavski voditelji samo centralni odborniki im morda še kak agilen predsednik skupine. Vsi smo odgovorni za delo v organizaciji. Zato pa moraimo tudi vsi delati in ne čalkati, češ, bodo že drugi naredili. Zlasti važni so organizacijski zaupniki, katerih dolžnost je, da dobro poznajo vse svoje ljudi, njih težnje, želje in pritožile. Le v agilnem delu zaupnikov je zasigurana pomoč članom, študirati je treba vse produktivne razmere, ker le tako se morejo delegati uveljaviti pri raiznih intervencijah in zlasti pri kolektivnih pogodbah. Na to mora Tržič še posebno paziti.
Člani so bili z govoroma zelo zadovoljni. Organizacijske zaupnike izvolimo pri prihodnjem sestanku. Organizirali bomo tudi kovinarje in v jeseni napravimo širši tečaj iz socialne zakonodaje. Agilnost naiših članov ne sme padati, ampak vedno bolj rasti.
Kovinarji
Tarifni pokret u Jesenicaina, u kome je učestvo-valo 2500 radnika, trajao je skoro puna dva meseca. Preduzeče je nameravalo da reducira nadnice sa 10 do 30%. Savez metalskih radnika je uspeo da spreči redukcije i da zaključi tairifni ugovor sa važnošcu do konca oktobra o. g. Tako poroča socialistična revija »Ujedinjeni sindikati-« št. 6, ki izhaja v Belgradu.
V kolekt. pogodbi od 28. aprila t. 1. pa so podpisane vse tri strokovne organizacije. Poleg tega je v zaključnih določbah čl. 16, odst. 4, dobesedno rečeno: Pogodbo morejo odpovedati KID z ene strani, z druge strani pa vse tri delavske organizacije v skupnem dopisu.
Le nekoliko več objektivnosti. Sodbo o takih poročilih naj si tovariši, posebno oni, ki so pri tem delu sodelovali, ustvarijo sami. — Resnicoljub.
Rudarji
Hudajama. V nedeljo, dne 22. t. m. se je vršil pri Sv. Jederti v prostorih Čitalnice, širši rudarski sestanek, na katerem so poročali tov. Metod Hočevar, Alojzij Lešnik in Alojzij Diiacci. Udeležba je. bila še dokaj povoljna. Sestanka so se udeležili tudi nekateri nečlani, kajti mi smo povabili vse, ki čutijo z nami res delavsko. Obravnavala so se razna pereča vprašanja, posebno zadnji čas nastali položaj v rudarskih revirjih. Iz vsega tega je jasno razvidno, kako neobhodno potrebna je enotna fronta in skupni nastop celokupnega proletarskega razreda za obrambo svojih pravic. Ne oziraje se na levo ali desno, kadar nam preti nevarnost, strnimo se in pokažimo, da razumemo položaj ter smo pripravljeni zakonitim potom braniti svoje praviice do skrajnosti. Za vse to pa je predpogoj strokovna izobrazba in delavska solidarna zavest. Povdarjalo se je tudi, kako neobhodno potrebna je za vsakogar in za vse res prava strokovna organizacija. Kar imamo, smo si pridobili potom organizacij, in kar smo izgubili, smo izgubili zaradi razcepljenosti, brezbrižnosti m nezaupljivosti. Vseh teh naših slabih lastnosti se kapital dobro zaveda že celo desetletje, zato nam brez posebnih ovir, leto za letom krati pravice, znižuje plače in druge priborjene privilegije, videč, da se mu ni treba bati odpora. — Toda vsaka
mera je enkrat polna. Do tu in ne dalje! V skrajni! sili se je zopet pokazala skupnost in že tudi rodila, čeprav malenkostni sad. Zato tovariši, z ramo ob rami in pod geslom: »Vsi za enega, eden za vse,« v boj za obrambo naših pravic.
Hrastnik. V zadnjem času se širijo med rudarji vznemirljive vesti. Taiko pravijo, da namerava TPD ustaviti obratovanje v hrastni-škem rudniku, kar bi imelo seveda katastrofalne posledice iz a vso okolico. Upamo, da bodo merodajni činitelji napeli vse sile, da se kaj takega prepreči.
Hrastnik. V četrtek 26. julija t. 1. se je sestal k seji krajevni upravni odbor bratovske skladmice. Dnevni red seje je obsegal upokojitve onemoglih rudarjev, priznanje rent ponesrečenim in slučajnosti. Upokoje se sledeči rudarji: Mlinarič Blaž, Kirn Jakob, Gričar Karel, Anžlovar Matija, Tušek Ivan, Sotler Ivan, Selan Pavel, Bizjak Ivan, Hočevar Alojz in Krajšek Ivan. Vdovsko pokojnino dobe Privšek Marija in Šinkovc Katarina, sirotinska pokojnina se prizna otroikom Igričnik Alojza v zvišanem iznosu, ker se je mati poročila in pokojnina za njo ustavila. Že priznane rente so se nekaterim nezgodnikom vsled ponovne zdravniške preiskave deloma neizpremenjene podaljšale, deloma znižale, le v onem primeru, kjer se je stanje poslabšalo, zvišala. Pri slučajnostih se je sklenilo dati podporo protitubepkulozni ligi, ki je poslala več slabotnih rudarskih otrok v počitniško kolonijo, nadalje, da se znižajo nastav-ljencem bratovske skladnice plače v istem razmerju kakor se je to zgodilo že pri nastavljen-cih TPD in se predlaga glavnemu upravnemu odboru v Ljubljani v končno odločitev.
Lesno delavstvo
Duplica. V soboto 21. julija se je vršil ustanovni občni zbor »Strokovne skupine lesnega delavstva«, za katero je odobrila pravila kraljeva banska uprava. S tem je skupina dobila pravno veljavnost obstoja in delovanja v zaščito socialnih in gmotnih interesov delavstva. Po poročilu pripravljalnega odbora šteje skupina t20 rednih članov in članic in ima 9 tem veliko večino v tovarni zaposlenega delavstva na svoji strani.
Centralni tajnik tov. Lombardo je poročal o važnosti in delu strokovne organizacije s posebnim ozirom na današnji težki položaj delavstva. Poudarjal je zlasti, da bo v stanu reševati ta težka vprašanja delavstva le močna in neodvisna delavska strokovna organizacija, ne pa organizacije, ki so pod vplivom političnih razmer. Strokovna organizacija je poklicana, da izobražuje delavstvo in ga vodi v borbi za dosego 'človeka vrednega življenja. Zato je in bo delavstvo odklanjalo organizacije, ki se mu servirajo v raznih nacionalnih in marksističnih oblikah. Delavstvo hoče dela in kruha, ne pa političnih fraz.
V novi odbor so bili soglasno izvoljeni sledeči tovariši in tovarišice: Gosak Franc, Brleč Joško, Bore Mavricij, Bore Ivan, Pipan Franc, Mušič Karel, Mihelin Ivanka, Petek Terezija. V nadzorstvo: Pogačnik Karel, škrjanc Ivan, Per Katarina.
Novi odbor nam daje dovolj jamstva, da bo organizacija podvojila svoje delo v .zaščito gmotnih in socialnih interesov celokupnega delavstva v tovarni. Za svoje pošteno, nepristransko in objektivno delo se ne bojimo odgovornosti. Občni zbor je sklenil, da gre novo ustanovljena organizacija samostojno na delo za zaščito delavskih interesov v podjetju in zunaj podjetja. Odklanja vsako skupno akcijo z organizacijami, ki niso izrazito delavske. Vse pošteno delavstvo ima možnost, da pristopi v našo skupino in bo s tem enotnost delavstva popolna in sposobna za borbo v obfa.mbo naših interesov. Hočemo, da vlada incd delavstvom prava delavska zavest solidarnosti in ljubezni, ki je za vsako pozitivno delo nujno potrebna. Odklanjamo pa medsebojno sovraštvo in preziranje, pri čemer ima koristi le delodajalec. Naj živi poštena borba in enotnost delavstva zoper enotno organiziran svetovni kapitalizem.
Duplica. Kakor opažamo, nekatere delavce »plave« smeri zelo vznemirja dejstvo, da se je večina delavstva v tovarni odločila za Jugoslovansko strokovno zvezo. Še bolj pa jih vznemirja to, da je občni zbor naše skupine sklenil, da gre nasa skupina samostojno na delo za ureditev delovnih razmeT v tovarni. V^svoji vznemirjenosti so »plavi« pričeli spusčati razne opazke, nekateri pa so bili celo tako predrzni,
tla so očitali naši organizaciji izdajstvo. Po -takih izjavah in predsodkih posnemamo le to, da J	-	to,	da	se	uredijo	delovne
;«X,e8^*ovr,n“ ;»7id“d.T.v;tva7'.mpak d« gre za to, katera organizacija bo v podjetju obstojala. Neka zelo predrzna deliavka je izjavila da »beli« ne bodo zmagali. Ce bi imeli Sati »beli«, se bodo »plavi« dajalcem samo zato, da uničijo je nekaj le resnice na izdajstvu, le da to izdaj stvo pripravljajo »plavi« ne pa »beli«. 1 .iru Kih okoliščinah je razvidno, da je delavstvo
izgubilo zaupanje v »piavot ofgamzacijo Opa-ža se, da najbolj zagrizeni član.. obupajo nad »nlaVo« organizacijo in se vpiašujejo, ce ne kazalo ustanoviti neko tretjo organizacijo. Mi se temu prav nič ne čudimo, ker smo ze v na-nrei vedeli, da iz »plave« moke ni »belega« Irmin Kakor pa izgleda. bodo vsi delavsko zavedni delavci in delavke pristopili v naso strokovno skupino in po njej uveljavili svoje težnje ter si izvojevali boljše delovne pogoje. 1 ako je tudi prav. Mi smo od vsega pocetka poudarjali in poudarjamo tudi danes, da naj se delavstvo svobodno odloči, v katero organizacijo zeli vstopiti, to pa zato, ker ne gre za organizacije kot take, ampak gre za to, kako bo delavstvo branilo svoje gmotne in socialne interese v tovarni Vsem tistim, ki bi radi ustvarili sovrastvo med delavstvom, pa povemo, da se jim to ne bo posrečilo, ker je delavstvo v splosnem pošteno. Ono hoče dela in kruha, ne pa politrke.
Živilski delavci
Slovenska Bistrica. Znana vam želja, katero smo iznesli preko	stro^ ponavljali
nizacije našemu ix)djetniku.	kolektiv, pogodbi,
predlogov, katere smo	Jm opirajo le na to.
Saj so itak skromni	S	GJede mezd pa smo
kar nam po zakonu	PITlere vendar pa podjetnik
tudi razumeli danasnj. , ^jvn^ pogodbe še vedno
odh&f Ne vemo, da se podjetniki tako bojijo kolektivnih'pogodb, ki predvidevajo le to, kar delavstvu po zakonu o zaščiti delavcev itak pritiče.	.
Le malo manj strahu pred delavsko zakonodajo in dobiček bo ostal še vedno neokrnjen. Vsem našim tovarišem pa povemo, da je treba vztrajati do končne zmage.	.	. . x
škodovalo pa tudi ne bo, ako povemo, kakšne razmere vladajo tudi v lesni industriji v naši okolici.
Na žalost delavstvo v teh obratih ni pri nobeni strokovni organizaciji, zato podjetniki še.hujše izrabljajo nezavedno delavstvo. Neka tukajšnja zaga je silila delavce, da morajo delati tudi ponoči se ni zadosti da delajo dnevno po 12 ur brez pribitkov, ki jim po zakonu pripadajo, in sedaj naj delajo zastonj še ponoči. Ker pa delavci tega niso hoteli, da bi garali še ponoči brez zakonitega plačila, pa jih je podjetje odpustilo 'iz službe.
Nič boljše ne postopa z delavstvom vodstvo tovarne olja v Framu. Kuaj bodo že vendar odpravljene te nezakonite razmere v raznih [»deželskih obratih? Kaj dela inšpekcija dela, da teh razmer ne preišče in odpravi? Delavstvu pa svetujemo, naj vendar enkrat sprevidi, da se bodo razmere izboljšale le tegaj, ako se organizira!
Slovenska Bistrica. Kamnolom. Svoječasno smo poročali v »Delavski Pravici« kako ae postopa z delavci v Gornji Bistrici, da sploh ne dobijo izplačila, ampak namesto denarja takozv. bone, s katerimi potem hodijo delavci po raznih trgovinah. Jasno je seveda, da trgovec, ki daje blago na bone, istega dosti dražje zaračuna. Z takšnim postopanjem pa se delavstvo zlorablja posebno še danes, ko je itak slabo plačano, ter niti svojega krvavo zasluzenega denarja ne dobijo v gotovini, da bi si lahko svoje potrebščine nabavili tam, kjer so cenejše in boljše. Obrnili smo se potom svoje organizacije na Delavsko zbornico, da ona intervenira pri banski upravi, sporoL čilo se nam je, da se bodo razmere popravite m da dobimo svoj zaslužek izplačan v gotovini. Do danes pa se stanje glede tega ni nič zboljšalo.
Povemo še to, da je kamnolom banovinski in želimo, da banska ’ uprava vse potrebno ukrene, da pridlemo delavci v go rnje-bi str i škem kamnolomu do svojega zasluženega denarja.
Ko nas je zadnjič obiskal g. ing., zastopnik banske uprave gradbenih del, smo slišali obljubo, da dobimo tudi mi v redu izplačila in sioer tudi za nazaj. Pa ni bilo iz tega nič. Izplačani so bili vozniki in dobavitelji materijah, mi pa smo zopet gledali skozi prste.
Povemo še enkrat, da že težko pričakujemo rednega izplačila. Upamo, da banska uprava ne bo pustila svojih podjetij prištevati med one, ki delavsko zakonodajo briskirajo in je ne izvajajo.
Oblačilno delavstvo
Kranj. Vodstvo tovarne »Ika« je dne 25. julija t 1. razglasilo znatno znižanje akordnih plač delavkami v pletilnem oddelku. Po znanih metodah delodajalcev bi za napovedane redukcije ne bilo treba 14 dnevnega odpovednega roka Znižanje akordnih postavk bi po mnenju gospoda delodajalca veljalo z dnem razglasa, to e 25. julija 1934 Prizadete delavke, organizirane v J SZ, so se temu znižanju odločno uprle. Ker jim je bila s strani podjetja stavljena zahteva, ali sprejeti znižanje ali zapustiti delo, so se delavke enotno izjavile, da ne sprejmejo znižanja in so zapustile delo. S tem je cel oddelek 45 delavk ustavil delo dne 25. julija 1934.
Za poravnavo nastalega spora je takoj stopila v akcijo organizacija, 'ki je o stvari obvestila pristojno sresko načelstvo, inšpekcijo dela ter Delavsko zbornico s prošnjo za nujno posredovanje, da se nastali spor čimpreje reši. Organizacija je obvestila tudi podjetje, da zeli, da se spor čimpreje poravna in s tem prepreči škoda na eni, kot na drugi strani. V petek 27. julija so se vršila pri sreskem načelstvu .tozadevna pogajanja, ki so prinesla prvi korak za poravnavo spora. Ugotovilo se je, da je bila napoved znižanja akordnih mezd izdana na nezakonit način, ker ni bila v sklada z zakonitim 14dnevnim odpovednim rokom. Vsled tega teče odpoved šele od 25. julija 1934 z 14dnevnim odpovednim rokom. 7, drugo besedo rečeno, ostanejo vse akordne postavke nespremenjene do 8. avgusta 1934. Dosegel se je sporazum, da se med tein časom vršijo razgovori o končni ureditvi tega vprašanja. Na podlagi tega dogovora so šle delavke dne 28. julija zopet na delo. Brez dvoma, da je podjetje pripravljalo delavstvu še večje redukcije plač z motivacijo, da ni zadostnih naročil. Prav zato mora biti delavstvo pripravljeno na nova presenečenja o poslabšanju delovnih razmer. V interesu delavstva je, da se v obrambo svojih že itak skromnih gmotnih interesov enotno združi v obstoječi strokovni organizaciji, ker le tako bo moglo ščititi svoje pravice in odbijati napade s strani podjetja. Zahvaljujemo se predvsem g. sreskemu načelniku in podnačelniku za njihovo naklonjenost in objektivno presojo nastalega spora. Naša želja je, da v podjetju vladata red in mirno medsebojno sožitje med delavstvom in podjetjem, ker je to v interesu podjetja, kakor tudi delavstva in javnosti. Želimo, da bi se v tem pravcu vršila vsa nadaljnja pogajanja do končne pravične ureditve plač in delovnih razmer v podjetju.
Papirničarji
\
Sladki vrh. Po seji obratnih zaupnikov se je vršil sestanek, katerega je sklicala skupina papirni -čarjev JSZ. Sestanek je bil precej dobro obiskan, pripomniti pa je, da so tokrat pokazale članice večjo zavest do organizacije in važnost sestankov kakor pa člani. Upamo, da se drugič člani ne bodo pustili številčno prekositi pri udeležbi shodov in sestankov.
Na sestanku je poročal zastopnik ekspoziture tov. Kores. V svojem poldrugournem govoru je članom in tudi drugim navzočim; delavcem pojasnil velik pomen strokovnih organizacij, posebno takšnih, ki so popolnoma neodvisne. Da so za delavstvo strokovne organizacije danes bolj potrebne kakor kdaj prej, so vzroki predvsem v tem., da se od strani podjetnikov ni zlorabljala socialna zakonodaja nikdar tako kakor danes. Naši gospodarski krogi kar preže, kje bi le mogli pri socialni zakonodaji priškrniti delavstvo in žakone poslabšati, in tako še boilj izkoriščat’ izmozgano delavstvo. Da je temu tako, je razvidno iz številnih pravd pri rednih sodiščih, katerih se mora delavstvo danes posluževati, da doseže svoje zakonite pravice. Kdo bi našemu nevednemu in premalo zavednemu delavstvu tolmačil zakone, s katerimi so zaščiteni pred zlorabami od strani podjetnikov, ako bi delavstvo ne imelo svoje strokovne organizacije in Delavske zbornice. Malo storijo tozadevno občinski odbori ali druge
V ponedeljek, dne 23. julija se je v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani poročil načelnik Jugosl. Strokov, zveze Srečko Žumer z gospodično Francko Erženovo. Nevesta je doma iz delavske in katoliške družine Erženove v Kropi.
Tov. Srečku in Francki želimo obilo sreče, zadovoljstva in božjega blagoslova.
instance, ki so prav za prav tudi zato od naroda izstavljene. Niti inšpekcija dela ne more vršiti v tem oziru svoje naloge, ker ji niso preskrbljeni tozadevni krediti.
Navedel je tudi zadnji slučaj trboveljskih rudarjev, kakšnih sredstev so se morali poslužiti, da so ohranili svoj položaj. Zmagali so le radi sloge, v kateri so nastopili.
Povdaril je tudi važnost strokovnega časopisa, s katerim je delavstvo vseh strok povezano kakor ena veriga.
Kar pa nam je najbolj ugajalo, je bila njegova izjava, da nima pooblastila po sestankih uganjati demagogijo, ampak to, da delavstvo uvidi po-trebo in važnost strokovnih organizacij in da se do zadnjega organizira.
Mi papirničarji na Sladkem vrhu imamo popolno zaupanje v JSZ in tudi hočemo ostati njeni zvesti člani in borci do zmage. Kličemo pa še vsem ostalim, ki še niste z nami, da se nam pridružite.
Seja obratnih zaupnikov.
Sladki vrh. Po daljšem času se je vršila v nedeljo, dne 29. julija seja obratnih zaupnikov. Navzoči so ’bili vsi zaupniki. Podjetje je zastopal g. ing. Šega, kateri je tudi prvi po otvoritvi povzel besedo. Predvsem je apeliral na zaupnike, da se naj v vseh zadevah, ki se tičejo obrata, zaupniki popolnoma svobodno Obračajo na njega. Kolikor bo v njegovi moči, bo storil za delavstvo, kar se bo pač dalo storiti. Zagotovil iim je tudi, da hoče ostati popolnoma nepristranski, kar so zaupniki z zadovoljstvom vzeli na znanje. Zaupniki so stavili predlog gospodu inženirju, da naj se pri delitvi brezplačnih ali prisilnih dopustov predvsem ozira na socialno šibkejše in družinske razmere posameznih. Opozorili so tudi gospoda inženirja, da se je v tem. oziru, kakor tudi glede zamenjave šihtov dajala gotovim delavcem prednost, kar pa vzbuja pri ostalih delavcih veliko nezadovoljstvo.
Zaupniki so se tudi razgovarjali z zastopnikom podjetja gledfe izpopolnitve nekaterih aparatov, kakor tudi, da je delavstvo dolžno paziti, da se aparati in stroji ne kvarijo po nepotrebnem in se obrat drži v najlepši snagi in redu. Vestnost delavstva veliko doprinaša k dobri in večji produkciji, in je tudi od tega odvisen obstoj obrata,
Poselska zveza
Ker mnogi službodajalci, kakor tudi mnoge služkinje niso na jasnem glede letnih dopustov služkinj, do katerih imajo pravico po § 10. posel-skega zakona; navajamo besedilo oziroma določbe omenjenega paragrafa, ki se glasi:
Po dveletnem službovanju brez presledka ima posel pravico vsako nadaljnje leto do nerazdeljenega dopusta enega tedna.
Nastop dopusta naj se določi sporazumno z ozirom na potrebe gospodinjstva um na osebne razmere posla, in sicer praviloma v času velikih šolskih počitnic.
Poleg redne mesečne plače gre poslu za čas dopusta doklada za hrano v višini polmesečne plače v gotovini, ki se mora v polnem znesku odšteti ob nastopu dopusta naprej.
Če je iz okolnosti razvidno, da je odpovedal gospodar poslu službo*le zato, da je preprečil pravico do poselskega dopusta, je posel upravičen zahtevati odškodnino iv znesku, ki bi jo bil dolžan plačati gospodar za dobo preprečenega dopusta.
Služkinje! »Poselska zveza« bo priredila prvo nedeljo v avgustu, to je 5. avgusta romanje k Lur-ški Marijil na Rakovnik. Zbrali se bomo ob 4 popoldne na prostoru pred Lurško Marijo. Opravili bomo tam kratko pobožnost, nato bomo pa imeli v cerkvi pete Lavretanske litanije z blagoslovom.
To romanje priredimo v prvi vrsti za one služkinje, ki se niso mogle udeležiti našega izleta v Rajhenburg. Prav vljudno so vabljene seveda tudi vse ostale služkinje. Pridite v obilnem številu. — Vabi »Poselska zveza«.
Socialno gospodarska politika
Produkcija topilniških proizvodov — — —
V prvem četrtletju 1934 je znašala produkcija surovega železa .	.	10.815	ton
svinca................3.006 Ion
cinka................. 1.504 ton
Vsa produkcija topilniških izdelkov se je napram letu 1933 znatno povečala. Od 10.815 ton produciranega surovega železa je bilo prodanega 6341 ton. Svinca se je prodalo	3514	ton	in	sicer v inozemstvo,
307	ton	pa doma.	Cinka	se	je	prodalo doma	267
ton, za izvoz pa 647 ton.
Koritarski polil
List »Delo« je priobčil v 3. letošnji številki daljši članek, kjer se neki patentirani demagog in sotrudnik terorizma spodtikuje nad objektivnim in stvarnim pisanjem »Delavske Pravice« ob priliki zadnjega zasedanja plenuma Delavske zbornice. Uvodoma skuša ugotoviti, da kršč. socialisti kažemo še vedno bolečino, ker smo pri volitvah v Delavsko zbornico tako sijajno pogoreli. V vsan članku je edina resnica ta, da nas kršč. socialiste in z nami vse pošteno delavstvo zelo boli, da v tako važni delavski socialni ustanovi sedijo ljudje, ki so vdrli v njo s terorjem, s pomočjo delodajalcev in proti svobodni volji delavstva. Ta bolečina bo obstojala prav do tedaj, dokler bodo v tej, kakor tudi v ostalih socialnih ustanovah sedeli ljudje, katerih ni postavilo tja delavstvo po svoji volji.
»Ta plavi«, ki so prav za prav »ta rumeni ali žuti« se čudijo, kako smo kršč. socialisti kot taki mogli v »Del. Pravici« napisati nekaj »neresnic«. Ne morejo razumeti ugotovitve, da smo bili od njih neoficielno vabljeni v kompromis proti rdečim v zbornici. Ravno tako trdi, da smo napisali »neresnico« o kompromisu med plavimi in rdečimi.
Da ne bo pekla vest plavih zaradi grehov, katere smo storili kršč. socialisti, moramo ponovno poudariti, da to, kar smo napisali o kompromisu v celoti, vzdržujemo in smo uverjeni, da tudi plavi to vedo, le, da tega tudi v javnosti nočejo priznati.
Kar tiče kompromisa med plavimi in belimi, moramo resnici na ljubo povedati, da smo bili »beli« vabljeni od »plavih«. To povabilo smo dobili od patentiranega narodnega socialista g. Gerbeca, kateri se je v to svrho dvakrat osebno oglasil v pisarni JSZ. Morda bo tudi tajnik narodne strokovne zveze g. Kravos o tem vedel kaj povedati. Resnici na ljubo moramo povedati še to, da naj bi bil kompromis med »belimi« in »plavimi« za preganjanje in čiščenja »rdečih« v zbornici. Ker »beli« »plavih« ne priznamo in jih nikdar priznali ne bomo kot zastopnike delavstva v Delavski zbornici, smo tudi v tem smislu zavrnili ponudeni kompromis.
Kar pa tiče kompromisa med »plavimi« in »rdečimi«, pa vzdržujemo, kar smo o tem pisali in govorili. Mi tudi vemo, kako težko stališče so imeli rdeči v svojem klubu prav zaradi tega kompromisa. Pošteni marksisti niso- in ne bodo pozabili 21. in
22.	oktobra 1933. Pa tudi vsem »plavim« ni ugajala taka kupčija in zato tudi niso vsi glasovali za proračun. »Plavi« naj se zato rajši sami učijo pisati in govoriti resnico in naj povedo, zakaj njihov delegat iz Maribora g. Bajt ni glasoval za proračun, zakaj je izstopil iz kluba g. Gilčvert iz Maribora in zakaj grozijo še drugi njihovi člani z odstopom. Povedo naj tudi resnico, da se od »belih« ni nihče odstranil pri glasovanju za proračun in da je vseh 13 proti proračunu kompaktno glasovalo.
S tem je podan stvaren dokaz, da med »plavimi« in »rdečimi« obstoja tih kompromis. Mi vemo, da
»rdeči« niso šli radi v ta kompromis s »plavimi«, ker še niso poravnani računi od 21. in 22. oktobra 1933. K temu so jih pač prisilile obstoječe razmere, v katerih so videli strah za svoje stolčke v zbornici.
»Plavi« trdijo v omenjenem članku, da srno šli kršč. socialisti v Delavski zbornici v opozicijo radi tega, ker smo bili pri zadnjih volitvah v Delavsko zbornico potisnjeni na zadnje mesto. »Plavi« sami vedo, da to ne odgovarja resnici, ker smo poudarjali in poudarjamo še danes, da smo glasovali proti proračunu le zato, ker se s kravjimi kupčijami v zbornici ne strinjamo. V Delavski zbornici bomo, čeprav manjšinski klub, kljub temu aktivno sodelovali in podpirali vsako delo, ki bo usmerjeno v prid delavskim in nameščenskim interesom. V opoziciji bomo samo v slučaju, da bi ta ali ona skupina hotela drugače. To smo poudarjali tudi na prvi seji upravnega odbora, ko so »plavi« baš zaradi koritarstva zapustili sejo in smo »beli« glasovali z »rdečimi« samo zato, ker smo hoteli zbornici omogočiti, da pristopi k rednemu delu. To delo je danes in je bilo prav tako tedaj, ko so »plavi« hoteli s svojo abstinenco preprečiti delo zbornice, težko, a potrebno. Takrat so »plavi« jasno pokazali, da jim gre le za korita, in ker teh niso dobili toliko, kot so želeli, so izvajali abstinenco. Tako so delali »plavi«, govorijo in pišejo seveda drugače.
V navedenem članku trdijo, da kršč. socialisti še nikdar nismo pokazali preveč razumevanja za delavska vprašanja, ampak, da nam je bila delavska organizacija vselej le za poliKikumi Za presojo, koliko in kdo tlela za delavstvo, niso merodajni »plavi«, pač pa delavstvo samo, ki je pri nas organizirano. V istem »Delu« razpisujejo »plavi« knjižno nagrado. Za najboljše članke je določena nagrada, in to dr. Bajičevo in dr. Reismanovo pravo, ter Priročnik iz delavske in nainsščenske socialne zakonodaje, katerega je izdala Jugoslovanska strokovna zveza. Medtem, ko »plavi« očitajo JSZ nezanimanje za dielavska vprašanja, dajejo njena dela za nagrado svojim članom, ker svojega itak nimajo.
Kar pa tiče drušitvenih prostorov, ki jih ima JSZ v prostorih Delavske zbornice v Ljubljani in Mariboru, povemo »plavim« samo to, da1 te prostore plačujemo zbornici z lastnimi sredstvi brez magistralnih in drugih podpor. Zelo bi nas pa zanimalo zvedeti, kje imajo »plavi« kake zasluge za delavstvo, in koliko mezdnih gibanj so izvedli v podjetjih. Po delu, ne po besedah vas bodo spoznali. »Plavim« naj povemo tudi to, da kršč. socialisti že sedaj dajemo odgovor delavstvu za svoje delo, ker se zavedamo, da delamo v skladu z interesi delavstva. Ce smo glasovali proti proračunu DZ, smo glasovali zato, ker je to v interesu delavstva. Skrb za odgovornost prepuščamo »Plavim«, ker se bodo s pomočjo delodajalcev ali zveze industrij cev lažje zagovarjali. V svojem glasilu, ki ga izdajo komaj na vsaka dva meseca enkrat, bi pač lahko kaj bolj pametnega pisali, kot neresnice m babje čenče.
Druga ptat zvona
V »Delavski Pravici« z dne 19. julija t. 1. je bivši občinski svetnik Bertoncelj na moj članek »Kriza rudarskega in kovinarskega zavarovanja«, ki je izšel v D. P. z dne 12. julija, poslal pojasnilo, v katerem hoče zadevo pojasniti tako, kot da so jeseniški občinski svetniki izvršili veliko delo, da pa ostali nismo storili tega, kar bi bilo v tem slučaju potrebno.
Preden odgovarjam na njegova izvajanja, moram pripomniti, da sem besede »naj bi se že iz čisto svojih finančnih razlogov brigale za sanacijo bratovsikih 'skladnic tudi občine«, napisal popolnoma upravičeno. Zakaj? Ponovno moram s tega mesta poudarjati, da so to problemi, ki so v tako živi in direktni zvezi s spošno gospodarskimi vprašanji, da ne smejo v nobenem primeru ostati samo na skrbi uprave bratovske skladnice in strokovnih organizacij, marveč mora sodelovati pri tem ves naš upravni in gospodarski aparat. (Del. Pravica z dne 12. julija 1934.)
Upokojenci krajevne bratovske skladnice na Jesenicah so ob priliki, ko so se jim znižale pokojnine in to že drugič, iskali potov, kako bi svoje pokojnine kar bolj zaščitili. Zavedali so se namreč, ako se jim bodo pokojnine še v nadalje znižavale, bodo primorani iti na občino in tam prositi podpore. Da za ta problem zainteresirajo tudi občino, je dne 24. junija 1932 izročila za to določena deputacija g. županu mestne občine daljšo resolucijo, v kateri so
točno analizirali razmere pokojninskega zavarovanja in posledice, ki bi nastale, ako se bodo pokojnine še v nadalje znižavale. V tej resoluciji so pripomnili, da je problem resen tudi za občinske finance in naj se tudi one s svoje strani pobrigajo, da podprejo borbo za sanacijo tega važnega zavarovanja. Resolucija je bila vložena, a odgovora ni bilo. Leto dni na to je vsled tega »strokovni odbor kovinarjev« vložil novo vlogo, s katero je urgiral resolucijo, predloženo po upokojencih z dne 24. junija 1932 Ta vloga je bila poslana vsem tedanjim občinskim svetnikom, članom naše organizacije. Po občinskih volitvah se je dne 25. novembra 1933 ponovno urgiralo in poslalo vlogo načelstvu mestne občine Jesenice in priložilo dopisu tudi nekaj materiala. Niti na enega vseh navedenih dopisov pa »strokovni odbor kovinarjeve ni dobil odgovora. Tov. Bertoncelj je enkrat poročal, da so se občine, ki so bile naprošene za sodelovanje, izjavile negativno, oziroma da sploh niso odgovorile. Odzvala se je le trboveljska.
Ako se je tedaj hotelo v tem pogledu kaj storiti, je bilo inicijative več ko dovolj. Tovariš Bertoncelj bi nam prav lahko povedal, ako je bil samo to zadržek, da se ni razpolagalo z materijalom, da bi tudi tega mi oskrbeli. Sicer pa se je dalo tozadevnega gradiva več ko dovolj. Poleg tega pa so in še sedijo v občinskem odboru gospodje, ki krizo tega zavarovanja bolje poznajo nego jaz.
Strokovni odbor je hotel s tem občino samo opozoriti na važnost in tudi na nevarnost, ki njej sami preti kakor vsem občinam, ako bi to zavarovanje propadlo, kdor ve, kaj to pomeni in kakšne bodo posledice, bi potem delal dalje, da tako stvari kaj pomaga. Zato je zelo netaktno reči, da se je od naše strani za stvar premalo zanimalo. Mi nismo informirali v tem pogledu samo občine, marveč smo pošiljali vloge in resolucije na ministrstvo za šume in rude,^ ministrstvu za socialno politiko in druge državne urade ter jili opozarjali, da je nujno treba pristopiti k sanaciji tega zavarovanja. Hoteli smo namreč doseči, da bi se za stvar zanimale tudi občine in s svoje strani storile potrebne korake, ker smatramo, da je tc tudi njihov interes. V tem pogledu smo storili svojo dolžnost in je zato neumestno, da se nam za to, ker za svojo inicijativo nismo našli razumevanja, podtika krivda in se nas napada.
Da končam. Bolje bo v tem pogledu tedaj, kadar bodo sedeli v občinskih odborih možje-delavci, ki bodo taka vprašanja razumeli in se tudi s te strani zavedali svojih dolžnosti, ki jih narekuje čas in tako varovali pravice, ki jih delavstvo ima, pa naj si bo to pri zavarovanju, kakor tudi drugod.	Joško Rozman.
To in ono
Hrastnik. Zadnje občinske volitve za občino Hrastnik-Dol dne 22. julija t. I. so prinesle zmago združeni delavsko-kmečki listi z nosilcem g. 'Malovrhom. Od 30 odbornikov jih odpade na njo 26, dočim za nasprotno listo g. Roša le 4, dasiravno je imela za seboj naklonjenost višjih uradnikov TPD in je bil pritisk na rudarje in nižje nameščence velik.
Knezoškof dr. Gregorij Rožman pride z romarji v slovenski Lurd. Ljubljanski vladika, prevzv. g. dr. Gregorij Rožman, ki je letos spremljal romarje v francoski Lurd, se je na prošnjo dobrodelnega društva »Varstvo« odločil, da bo, če le ne bo kakega nepredvidenega zadržka, o Velikem šmarnu spremljal tudi romarje v slovenski Lurd — Rajhenburg, kjer bo opravil tudi glavno jutranjo službo božjo. Romunije organizira dobrodelno društvo »Varstvo« v Ljubljani. Rok za prijave poteče 7. avgusta. Po tem dnevu se bodo sprejemali le romarji za rezervirana mesta dokler jih bo kaj. Naj torej vsakdo pohiti s prijavo, da ne bo prepozno. Podrobna pojasnila dobi vsakdo zastonj, če piše dopisnico na naslov: Romarski list »Po božjem svetu«, Ljubljana, Tyrševa cesta 17.
USNJARSKA IN ČEVLJARSKA ZADRUGA
R. Z. Z O. Z.
V TRŽIČU
»
Sano'
IZDELUJE VSAKOVRSTNE OVČJE IN KOZJE KOŽE KAKOR TUDI BARVANO USNJE ZA POVRŠNIKE
POSTREŽBA TOČNA CENE SOLIDNE
Urejuje in za uredništvo odgovarja: Peter Lombardo. - Za Jugoslovansko tiskarno: K. Čeč. - Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice«: Srečko Žumer.