Razne iiovice. * Promocija g. cani p K i 1.. E dj P. ,o 1 i n - š e k a doktorjem modroslovja ste< je vtršilai v soboto dne 20. i, m. v rektoratu graške univerze. * Odborova seja S. K. S. Z. se vrši v, četrteik dne 2. juiija ob 5. uriv popoldne v uredništvu ,,Slovenskega Gospodarja." * Za i S. K. S. Z. za Stajerško so daroviali gg. duhpvniki videinske deManijel zbrani Haj djakanijskr vizitaciji v Dobovi 16 K; Mihael Kristovič, kaplan, Vjelika Nedelja, rl K;.'na dekanijskil konferenoi zbrani duhovniki slovenje^bistriške dakanije lo kron. Živeli posnemovalci! * Možje, mladejiiigi! Dne 26. in 27. julija ima Slovensia kršeansko-socialna zveza v Skofjiloki na Kranjskem svoje letno zborovanje, ^kjer se ' bo poroČalo o letnem delovanju Zveze na Kii-anjskem, Stajerskem, Koroškem,'• Vipavi, Gorici itd. Zborovanje bo zvezano obf enem s poučniin teoagem, ki bo udeležence poučil o raznih stvareh, ki so potrebne za bpljšo vojdstvp društva,. Zato naj vsako društvo po-šlje vsaj enega afi vee zastppnikov na to skupščino. Vožnja iz Maribora do Skofjeloke znalša b!izu 12 K. Udaleženci se peljejo lahko po južni železnici Maribor—Zidani most—Ljubljana, in iz Ljubljane v Škoijoloko, ali pa po koroški železnici Maribor—Dravogra-l— Celo^c, in iz\ Celovcaj po. drž. železnici v Skoijolako. Po zadnji progi pridei ranogo ceneje. 'Mpžje, mladeniči, društva! Pohitite . v obilnem številu v Škofjoloko. * Jubllejne znamke S 1 o v. k r š 6. s o c. z v ez i. S. K. S. Z.. je sklenila nabirati obrabljene poštne znam'fe, ter jih razpečjavati v korist obme.jnira k:njižnicain. Rodoljubi, nabirajte pridno poštne znamke, ter jih pošljite S." K. S. Z. v Ma.ribor. S. K. S. 2. sprejen^a hvaležno tudi jubilejne krone. * Lepl znaki, ki jiii je zialoždla S.< K. S. Z. so so ze zelo razširili po Spodnjein Stajerskem. Sp pa tudi Jepi, da so vredni posta.ti ae-lp vsemlacbnišKi, ampak vseslovenski znald sploh, Tudi mlailenifti iz Kranjske in drugih dežel si jili naročajo. Mladeniči',~].8 posezite¦'.pp ijnakih! Po tem zr..aku se borp.o šppžnali, vojščaki ]irš(5a'isko-narodrie armade. se.oarofiajo pri S.'K. S. Z.' y Maiiboru ,po 80-,..,.;. liomad. Znesek se laliko vpo^ije tudi v-znamkah, *>PosIajiec dr. BenlcoviC jo Inferpeliral fi nega ministra radi elabega- uradovanja in : stavljanja slovenšeine pd c. kr. nadgeometra v Brežio.ah, dalje radi' Slovencem krivi6ne šesta^" ' ¦ - ^ sij za direktne davke na Sp. Stajersikiem. .,,.".'* Na. čast sr.' Cirilu ia Metofia t bodo gjali' Slovenci ' ob hjiju gpdu kresovo ili' s to:, kazali, da odobravajo njihbvo clelo za naSrod. t' lep:šG.'pa.. borAo. pr'O'sl" ''¦ '-'-'"•'—'¦¦•' : ' kov, ako dariijemp ¦¦ krSfianško-spcialni z\ Hujersko, da. .krepko iu dal;"rr> zf!:in;V'.';i np: ¦riT"r.i7.nfii!f>''dTi' T-cnišk^- *!: . m SiOY:!;i'ih^ii urmuv, .iic ai'uu. >ii'ur;.:• ;^i iu zii o;jramb> no'r?e]r>V>b rppW.'PosaTnežtiiki, drušitva,Vdentaimi za- p^meji, kplikpr je \ - - '. tTubif^iJai' spreyod ria -~" ""' ' 'riVznaiTieniti o utiso pppi,lemo sle1 ":osa.mezlcem pp- i;: ;-;n ;i,;i;; l-: " ""' ' ¦ i W"=;!rih' švoji. ito \ /raku . , ....... i" 'fi kora- ontajč, v de^ij, vsi v bogatui krasiiiii Hpa.ali. iPcfem ,,L<y.?r.i Jnri", okoli njega polno otrok. ,,flind d!e Kindsr aHerliebst!'- (Otroci so izredno Ijubki!), so govoriie ob meni dame. Cuclovitp nežnp so u6inkovale te bele obleke, pxeproste, a vendar stokrat krasnejše nego ves sedanji ,,llitter", ki si ga naveša marsikatero dekle tako rada nase. Ni pametno! Večno je bila in večno bo najlepša naravna preprostost ali preprosta narava! Za njimi je šla v snežnobeKh oblekah betokranjska svatba, potem krasna skupin-a z ljubljanskega polja in za njo naravnost divna gorenjska podskupina. Res, videlp se je, da so naši ljudje že utrujenl; saj neikatere deklice niso spale najbrž vso preteklo no6, prejšnje mendia tudi ne, ker sp se vozili, nekateri bili so še na tešč, za kar ne zadene krivda ljubljanskega pdbora, ampak, dunajskega; in liaditi po dunajskem tlaku čr,e<z šest ur, to pao ni raalenkost! A navzlic utrujenosti so bili ti lepi obrazi res naravnost očarujoei. ,,Sindi das schone Gesichter!" (Lqpi obrazi so to!), so govorile dame' okoli mene. In ko sem klical našim Ijudem res iz srca: Zivio!, je vpilo vse okoli mene in za mienoj. KaKor se veselim vsega, kar je v cast in v korist našemu narodu, se veselim, da je doseglo slOA-ensko odposlanstvo iia Dunaju tako knasne uspehe, nad naše pričaikovanje velike!" * Glasovi o mladeniškem sliodu v Ljutoineru. Skoraj vsi slovenski listi so pisali o mladeniSkem shodu v Ljutomeru. Seveda liberalni listi s shodom niso riie prav zaaovoljni, toda nfegov pomen dobro čutijo, in za to ne morejo molče rnimo nji&ga. Najprvo je prinesel porofiilo o shodu ljubljanski ,,Slovenec", ki piše med drugim: ^Poleg mladeničev se je zbralo tudi mnogo inožročetov, ki so z zadovoljstvom 'zrtt, kafco se združujejo v pošteno zvezo njihovi sinovi. Na prsih so imeli pripete lične znaie slovenske mladine . . . krščansko-socialna organizacflja se razvija, mladi gredo naprej!" — ..Domoljub" prijazno opiše Ijutomerski shod ter napoveduje, da se bodo tudi kranjski mladeniči organizirali in sicer na vseslovenskein mlade;niškem shodu, ki se bo vršil zadnjo nddeljo juiTi.ta v Skofji Loki na Gorenjskem. — ,,Primorski list"' sMepa poročilo o shodu z vsklikom: ,,Goriški mladeniči, posnemajte vzglede vrlih štajerskih tovrarišev in se organizilraite na tej podlagi!" — ,,Goriea" prinaša govor dr. Kreka in izraža željo, da bi se vsi zanioevani Slovenci ravnali po Krekovih naukih. Zdaj pa.še nekaj liberalnih glasov o shodu! V ,,Slov. Narpdu" porabi nek liberalec priliko, da denuncira dva slovenska uimdnika, ki sta brzojavno pozdravila nepolitični shod v Ljutomeru in jima, ako mogoče, ntekoliko. škoduje. Res, plemenitp liberalno srce! Najveg brige med vsemli liberalnimi listi ]G kazal za ljutomerski sliod ljubljanski ,,Naš List", katerega se radi poslužujejo tudi celjski advokatski voUitelji, da v njem povedo, česar si dom|a še ljudstvu ne upajo. ,,Nag. List" smatra našo mladino z:a taiko brezznačajno, cla jo upa kmalu videti v svojeim taboru. No, dajte slovo t&mu upanju! Poroeilo o sliodu samem pa je v tem listu v prinj\eri z clrugjtmi liberalnimi listi še nafbolj iiepristir?»nsko In dostojno. Najbolj surovo in neotesano je seveda poročilo celjskih liberalnih listov in ptujsktega motovila. ,,Narodni List" je fcar zaeel s pilemiBnitim de!om, da osebno napada odb.ornike Z. S. M. in jih po starera načinu blati in grdi. Mladainiči mu bodo diali za take nestvarne, zgd!j osebne napade gotovo prlineren odgovor. Zatirajmo ta list, kjer ga najdemo! »Stajerc" dela v isti ovaduški stroki nasproti javnosti in ji oviaja dva ljutomersKa tržana, ki sta okrasila svoje hiše s trobojnicami. Brezzoba ,.Domovlna" je o sliodii v Ljntorneru vsai modro ia,olčala. Kakor zna.no, ie ministrstvo zamotra.nje zadeve pred kratkim ocJreSdilo, da se s 1. julijem t. 1. vpcslje splošna kronska veljava. Vsled tega je preppvedano in torej kaznjivo vsako natlaljnje račiunanje, v. zastareli goldŠimrslM veljavi. Oblaštva ima]o strbg nalog, da skpjbno nadzorujejo pbrtae in drnget zadruge, v kjaM" Veljavi da poslujejo- s stratikami.'- Išto \relja za. gostiliiičarje, kavamar^s in splpli obrtnike v *prbmekt • s- stpankami.. Vsi ceiiiki , in • ? vse tarife imajo biti posiej v kronfski-veljavi; to velja zlasti v 'čapaKŠfiih in zdraviliščiii, 'na mitnic&h. in brodovih itd. Občinstvo se opoz; ' "¦" oristav- ,3lej :nllaidaiisk'i ; ' iii- i "JU. Blli, SO p; daj pa se\bp iv. v;ravi!Q0, d% se , priioži, ,tt.,:„„„„ ...iI.bC-., . ',^r. :cm;. nn «^ v ^o vsalc : 'ake. X it nomo itozifi 1ost pri  j.' §yoji, t- T^if »0'OCIU1- Pritdži'; .uipra V: !.ia, cUt se .puB/jti pro$Q]a; hyh. ¦ ¦%. mora _ vsak. čas , in +?.'koi oi?a vpjak takom treli ' ¦ """'i in. sajn.lpsiii.ii .^c. Tudi v. p.o' ^teiiusii, to zahtevamo od .i-.in p'i. t-Vrli bd, rin.^H'; v.c"' bpju r bo- | yajfj;*ri, \ ¦.lcovatL,od njil?. l vsai vcaouia HepbS^eno nc aasn.v';'•!«. ) rrSt. '.aiil- •zailnji .,N,arodni List", presega vse meje časnikarcske ciostojnosti. Podtika nam, da učimo kmete, daje liberalec liujši uego stekel pes! Kdaj se je to zgo•<lilo! Zahtevamo točnega odgovora, pa brez izgovorovin zavjanj. Navedite doslovno naše besedjei in svei bo \idel, da brezvestno zavijate! Nadalje pravi ,.Narodni List", da slpvenskim duliovnikom in drugim katoliško-narodaim možem ni, več Nemec na>sprotn:-k, ampajk slovenska inteiigeuca je oni sovražnik, katereinu velja propast. Taka huda očitanja prin.-.Lša list br.ez vseli dokazov. Gospodje, se zavedate hudodelstva, ki ga s takim pisanjeni izvršujete? To ne pomeni nič drugega, kakor dja} še mirno inteligenco nahujskate do brezobzirnega boja proti kmečki stranki in sicer z. nepoštenim orožjem. z za.vijanjem in lažjo! Slovensko liberalno Jnteligenco pozivamo, da sama ziabrani tako nepošteno bojevanje časopisja. ki se tudi prišteva liberalnim. * Koroški. Slovenci imajo 21 posojilnic, ki so priiklopljene' liberalni Zadružni zvezi v Celju. Te ppsojilnice plačujejo na leto nad 2000 K za vzdrževanje libe>r;alne Ztvteze, imajo okrog 50.000 K. deležev pri liberatni Zvezi in vzdržujejo ' na ta način go^poaarski odsek Naroune stranke — liberaluo Z-o, družno zvezo v Celju. In zahvala za to? Zaničevanje in zasramovanje, o cemur priča . številkia 25 ,,Na*rodnega Lista" z dne 17. t. m. in v kateri piše Jošt med drugim stedeče: ,,Pri rmnogih korošfkih posojilnicah iroajo pac prvo in glavno besedo duhovniki, ki se morajo uklanjati Korošec-Brejčevi komfiaidi. Zato bo terorizem uklonil marsikaterega. — Gg. Jrtažun, IDobrovc, Pelnar itd., pomislite, kuko se iz vas radi tega, da ste ostali pri celjski liberalni Zvezi v oasu, ko so skoraj vse primor;-ke in kranjske pospjilniee zapustile celjske libenailce , radi predragega aparata in nedelavnosti, Jošt noroa dela- Odreka v.am všako sainostojnost v mišljenju, ker še dosedaj niste sprevideli pogubonosnega delovanja celjskih liberalcev, ki so dokaj hujši kakor dr. Miillerjevi lifoeralci. Ali ni mogoee prirediti sestanka večine koroških slovenskih .posojilnio li'n dati primeren odgavor celjskini liberalcem? * Napredek slovenstva je baje odvisen od slovenskega ,,iiaprednega" življa, to ste pravi od liberalnih odvetnikov, učiteljev in drugih liberalcev. Tako piše »Narodni1 List." Hvaležni smo z(a ta pouki Samo da vse ae štima. Zakaj pa predsednik shodiov, iua katerem se zbina napretlni živelj, g. Babosek, v ptujski okolici dela za nemiško šolo? Zakaj je pomagal nemčurski stranki v Sv. Trojici do krniila? Zakaj napredni živelj v slovenjgraškem okraju pri občinskih volitvali sklepa i kompromise z Nernci in nemčurji? N. pr. v Pamecali, v Smairtnu itd. Zakaj napredni dr. Kukovec • govori na celjski pošti nemški, čeprav zna uradna oseba slovenski? Zakaj napove rtapredna stranka, da bo v St. Petru pod Sv. Goiiami govorila tudi o slovenšČini v šodi, a ko vidi nemškutarje na shodu, ne zine besede, da njiU ne razžfali? Zakaj napredni dr. Kukovec govori celo v' mariborski okolici za nemščino v šoli, čeprav je takih naukov ravno v tej okolici najmanj treoa. Zakaj napredni učitelj Lukežič v Cirkovcah poje a ptuj&kimi hajlovci ,,Wacht am Rhein" ? , Zakaj napredni učitelji z uradi dppisujejo z malimi izjemla;mi le nemški? Zakaj govprijo zastopniki naprednih uči- ^telje^ v pkrajnih šolskih svetih le nem^ki? Ziakaj zleze tpliko naprednih učitji&ljev v nemškutarski tabor? Zakaj toliko ^naprednih ur?adnikov? .— Ce si na tp vse odgovorimo, potem pač opravičeno dvomimo, da je naprede(k slovenstva odvisen od slovenskega ,,naprednega" življa! Nasprotno, v ,,naprednem" življu leži kal za nemčurstvo. * »Domovina" bi raida veljala sedaj krepostna starka in kliče na pomot našega odgovornega, moralno odgovornega in bogzna še kakega urednika -za pr*ičo, da ni ¦ vlačila rodbinskih razmer Plojevili v javnost. Cesar ni storila ona, pa je storil ,,Nar. ¦List", in vse ie iz iste kuhinje, iz kuhinje Narodno stranke, koji služi ,,Domovina" ra\Tio tako zvosto kakor ^Narodni Uist." Obsodbe vredno je in ostane, 3a se poslužuje sediaj Ploj listov one stranke. ki ga je pred letom Se tako nezaslišano napadala V. tej sodbi ,ie eela poštena javnost edinla! * Šplndler — Tmbar. Celjski g. Spindler, ki hoče postaviti Slovencem osmi zakratnent, se < v 25. štev. svojega ,,Norimberfikega, trihtorja,", po doma^e »Nar. Lista", trudi s prepisovanjem iz ,,Zbre" dokazati, da slovenski; katoliški akademuki kar gore za protestanta Trubar.j.n, kakor Spindler sam, ravnp zato, kor je bil Trubar protes^ant^ Naj si le zapomni g. Spindler, da slovenski katoliSki akademiki znajp ceniti Cloveka po tem, kar je vreden. Tudi .Trubar je imel svojo dobro stran, za kar ga znamp ceniti, a v veri je zašel na kriva pota in tu ga ne moremo zagovarjati, kakor to store sedaj mnogi li- I beraloi, ki so še ¦ desetkrat manj vorni, kakor jo bil Trubar, ki je vsaj \ieroval v Boga. G. SpindWj|u pa svetujemo, naj So enkrat vzame ,,Zoro" v rob1? in naj preStudira in preparira odstavek o Tmbarju od konoa do kraja, ter naj poroča o možu, ki ga taiko ljubi, lo, kar je v resnici ibral, a ne tolga, kar sije sam 2olel, da bi bral. * Občril zbor liberalne Zlaaružne zveze v Mariboru je pdkazal, da gre Zadružna zveaa v Oolju rafcovo pot. nDompvina" se krega, da so izositfli zastopnljd zadrug iz Kranjskega in Primorskega, iz KoroŽkega je bilo zastopano samo 6 zadrug, ako- | Tavno se je obfini zbor vršil radi Korošcov v Ma- ; riboru. Ta dejstva potrjujejo naša neštevilna izvajanja, da plavia smrtni angelj Anad Z, Z. v Celju, ker je izgrešV.a svoj cilj in se popol^noma: udinjala liberalni stranki v Celju. Propad Z. Z. v'Q>lju je pafi jedina zasluga — požrtvovalnega ravnatelja g. Jošta; smilijo se nam le one zadruge, katere so Še pri celjski Zvezi; škoda je za ogromne tisočake, k?atere so plačale posojilnice za to zvezo, ne da bi imele kak hasek, izvzemši ji kratko in hitro revizijo. Občni zbor je bil značilen radi tega, ker se je natt ,,Slovenskim Gospodarjem" radi članka o g. Joštu in njfegovein postopanju na Koroškem kregal jeden general Miillerjeve liberalne stranke, tajnik konkurenčne liberalne posojilnice v Borovljah Turk, kateri pa.ni naznanil vzroka, zakaj se je v Borovljah ustanovila posojilnioa in kako se je tielaJo proti slovenski posojilnici v Podljubelju, katera ni pod Joštojvo komando. Ves občni zbor je bil ginjen, kp je general koroškili liberalcev zagovarjai generala Narodne stranke Jošta. Da.so že v Zadružni zvezi sami siti Jpštovega komiandiranja in. da so članice nezadovoljne, pri6ajo besede, katere je govoril Jošt na občnem zboru _(,,.Nao". List" štev. 25 z dne 17. junjja 11)08). Občni zbor sam je pa tudi pokazal, da moiia v vodstva posameznih 6!anic priti še več duha ^ksupnosti, \iaft zadružnega duha; s tekom časa se mora streti v posameznikih ona samoljubna kljubovalnost, Se§, mi smo ustvarili to in to, kaj bote vi z nami komandirali. To ni duh skupnosti, to ni sredotočno, ampak sredobežno delovanje. — Dovolj tega! Opozarjarao resno gotove kroge, ;da se vživijo v duh in tok ^asa, naj ne zastavljajo zadružnega voza na<mesto da ga pomagajo voziti naprej. Neobhodno potrebno ja Klo, cla je Jošt zabavljal črez ,,klerikalno" casopisje, kar seveda spad.a na občni zbpr in sta se vplila poslanec Roblek in dr. Božič v načelstvo in nadzorstvo; prvi raSdi tega, ker je namen zadružništva izključiti prekupce, drugi, ker nima, Zadružna zveza v Celju z 1/beralno stranfko nohane zveze. Druge nesreSe ni bilo kakor ta, da so vsi zborovalci na potu domu premišljevVili, ali bo liberalna Zadružna zveza v Celju drugo leto še imela toliko članic, da bo imela pi^ajvico no>rizlje. * Llberalna Zadrnžna; zveza v Celju, oziroma Jošt, govori o umirajočih posojilnicah. Ali vam je že izginil iz spomina slučaj Sv. Urban ? Kaj pa delajo posojilnice v Smartiuem pri Vairbergu, Poljčanah, Smarjeti pri Rimskih Toplic^ah, Soštanj (dve posojilnici) itdr- Ali želite, ida gpvoiriimo jasneje? Ali so posojilnice v 'PoljčanaJi in Šmartnem pri Vufbergu slovenske posojilnioei? V njih je ve&ina odbprnikov posilinemcev, ž njimi se okreplja nemČurski živelj. Niaši zavodi so trdni*' le posojilnica v Šmartnem pri Celju ni začela vsled nečednega uplivanja tamošnjega voditelja iNarodne stranke n;aj ondotnega župnika delovati. Jošt naj tudi v JSfarodnem. Listu" nazuani, kedo je začel z ustanovitvijo posojilnic v St. Juriju ob Taboru,w,Loki pri Zidanem mostu, Sv. Petru v Sav. dolini, v Petrov&ah in na Ptujski gori! Da je onv ko je izvedel, d|a se v katerem kraju naši možje posvetujejo o ustanovitvi rajlajfcnovke, takoj mobMiziral Narodne stranke stebre v posameznih krajih in prehitcl n. pr. v St. Juriju ob Tiaboru naše može, je znano! Sprožili pa so misel, ustanoviti posojilnice, naši možje in je Jošt, ker je delal z nirzlifino naglostjo, v nekaterih slučajih, nik"akor pa ne v vseh v ,,Narodnem Listu" navedenih slu6ajih dosege-J prejišnji vpis v zadružni register. Zakaj pa Jošt ne pojasni slučajev St. Jurij ob juž. žel., St. Lenart v Šlov. por., Smartno ob Paki ? * «Sudmarka". Znano je, kako nemška Siidmarka v St. I|lju ob nateji n^aseljuje nemške protestantske rodbine, da tako ponerači in poluterani naše uboge obmejne trpine. A to se ne gpdi saaio pri uas, temveč povsod, kjer mejijo Nemci na Slovenoe ali Slovane, ali kjer že imajo isti kako gnezdo. Na zapadnem Poljskem naseljujejo vsako leto na tisoče uemških protestantskih rodbin, dajaje jim šole in jim ustanavljaio posojilnice. A kako nastqpajo Nemqi na Nemškem proti Slovanom? Na Vestlalskiem ,si je hotel nek katolišlki Poljak kupiti svoje posestvp, a oblast mu tega ni dovolila, češ: Nach Vorschrift dcr koniglichen Regierang durfcm wir nur Anfciedler ovangelischer Religion ansetzen (po poredpisu kraljove vlade smemo naseljevati 1q protestaAtske rodbine. Ali m to velikaoiska krivica, katera se godi nam SlovaMom od brezverskih Nemcev? Z vso silo so so Jotili zadnji čas naših obmejnrh krajev, posebno St. Uja. da nam ugrabijo še to, kar imamo. Slovenci, naša sveta dolžnost je, da branimo svojo pravično lust, ki nam jo je Bog dal in nc pripustimo napadliikom niti pedi zeinlje več. Vsak delaj po svoje proti lem grabežem in proti poStopanju ,,Sudmarkp", ki jo izrabljajo voditelji v protiverske namoine, dasi jo podpirajo tudi katojjški Nem,ci. Kupuijmo vžigalice S. K. S. Z., ki so namenjene v prid in korist nažim obmejnim trpinom. Zaihtevajmo jih povsod. Tudi s lem (pomagamo nekaj zatirancem. • Iz davčne službe. Prestavljom so: dav6na >¦ o!icijala Anton Runino iz Celja v Ivnico, Matija ! Sevnik iz Soštahja v Vildon za kontrolorja, davčni ' osistontje Maks Zvvirn yz Konjic v Sevnico, Matija IfabjaJnič iz Orraoža v Ptuj, Karol Mraz iz Sevni- j co v Celje, Rudolf Starkl iz Sevnioe v Ormož, Karol 2ivko ix Radgone v Lipnioo, Anton GoninSek iz Lipnice v Colje, evidonfini geometer Roman Doleczek iz Ljutomera v Murau in davčni asistent Jios. Zivniy; od davdnega upraviteljstva v Gradcu k okrajnemu gia.varstvu v Celje. Mariborski okraj. m Mai'ibor. C. kr. okrajno gl^varst\o nam poroča, da bo izvleeefli: iz plačilnili nalog osebrKega dobodninskega davka od 25. t. m. pri davčnem releratii c. kr. okrajnega glavarstva v II. nadstr^ 14 dni na ogled. m Mariborska državuozborska volitev 1. 1901 se bo prihotlnji teden v odseku razpiiavlja^a; poročevaiee je poslajiec dr. Benkovič. m Mariborski Sokol. Veselica uiariborskega Sokola dne 21. t. m. se j,e dobro obnesla in kakor čujemo, je tudi gmotni uspeh povoljen. m C. kr. okrajno glavarstvo Marlbor odredi ¦ na predlog obCinskega odbpra Ueitergberg delitev cbčinskega Ipvskega sokoliša. pbčine Leitersberg v d^ojo samostojnih okolišev, katerih eden obsega davčno občino Melenjski breg, Fridek in Ko^ak, drugi pa da\-6no občioo Poegavo in Leitersber«. Pravica do lova se daje dražbenim pptom v najem za oba okoliša v s o b p t o , d n e 27, r o ž n i k.a 1908 in sicer za okoliš Melenjski btreg, Fridek in Košak ob /11. uri dopoldn.e in za okoliš Leitersberg, Počgava ob pol 12. uri dopoldne tuuradno v sobi št. 10 za dobp 6 ih lel, to je od 1. julija 1908 do 30. rpžaiika | 1914 tistiemu, ki najvefi ppnudi, I in Sv. Magdalena v Mariboru. Dne 2. julija j obslužava dekanija magdalenska cesarjevo slavnost 601etnega vlaidanja pri 'Mariji Devici v Puščavi. ZniŽana voznina se je itzproaila za 250 romariiev, ki se najbrž zgljasijo po 5. uri tistega dne pri blagajni na koroškem kplodvoru. Kdor pa hofie peš romati, se naj ob 5. ' uri pridruži lembaški h\ lurški pi^ocesiji. Pri postaji Sv. Lovrenc, onkraj želeiznice, poleg kapielice, se zbere proces?jfŁ in gre v Puščavo,' kjer bo ob ' 9. uri pridiga in slovteana sv. miaša. O;b %1 pa je odvoz v Maribor. ra Olajšauje pristojbiu od pravnih opraviil pri novein mariborskem raostu. Poslanec dr. Benkovift je izvoljen poročevalcem o tem predlogu nemškiii poslancev. m Leitersberg. Za petek in soboto ob 8. uri so vaMjeni starši, ki imajo otroke na šoM Leitersberg-Karčovina, v šolsko poslopje na izpoved, ali hočejo utrakvistieno ali ncanško šolo. Vrli Leitersberžani, prldile polnoštevilno in pokažite javno, da se ne dia(ste komaridirati od par nemSkib privandrancev. Starši, na vas je sedaj, da preprečite še pravočasno velikansko zlo, ki se vam hoče napraviti z ustanovitvijo Si2.monera§ke šole. Otroci sa botdo le tedaj kaj prida naučili, čfa se bodo u&ili v materinem jeziku. Torej pozor! m Leitersberg. Južna želaznica namorajv^a preložiti dbsedanji prehod pri viU Alwiies nekol^ko višje. Predloženi načrt je samo nekaj ldarikatuna, radi česar je vložila občina Leiterserg proti tepu projektu protest. m Sv. Marjeta ob Pesnici. Slavenska km&čka zveza ima na Petrovo dn« 29. junija predjpoldne ob %8. uri pri Sv. Marjeti ob Pesnici v, prostorih g. Cirila Jan6arja javni društveni shod. Govorijo drž. poslaneic Roškar in drugi. Somišljeniki, pridite na shod v obilnem številu! m Puščava. Kjntoliško delavsko društvo v Puščavi priredl dne 28, t. m. na vrtu g. A. Eioliholzerja jubilejno slavnost v proslavo Njih veličanstva presvitlega cosarja Franca Jožefail. Slavnostni govor govori č. g. A. Bračič, župnik pri Sv. Ožbaltu. Slavnosti &9 udeleži tudi g. drgavni poslanec Fr. Pišek. Poročal bo ob 1. uri popoldne o svojem dolovanju y državnem zboru. Kmetje in delavci, pridite v obilneim številu; pa tudi iz sosed,njih župnij v^ast vabimo na shod. rn Puščava. Katoli&ko delavsko društvo v PuŠfiavi kliče svojemu podpornemu 61ana g. Petru Karničniku 'k njegovemu slan-nemu godu dne 29. t. m.: Bog ga Zivi še rnnogo let! — V imenu katoliškega delavskega društva: Ivan- Perše, predsednik. M. Gornjak, tajnik. m Sv. Anton v SIpv. gor. Dne 15. t. m. J& ftlp. to^a v Atidirpncih in deloma tudi v drugih sosednih občmah. Nekateri posestniki so hiuto prizadeti. Vzela jim je vse: ozimitio in jarino. Gg- poslaaice prosimo nujne pomoči. m Sv. Anton v Slov. gor. Dnel5. t. m. sft ,je vršila v Cogetincih druga, in tokrat že tajna volitev v obfiinski odbor. Po hudem boju, posebno v (irugem jn tretjem razredu, je zmagala v vseh treh razredih katoli&ko-narodna stratika, in so v odboru sodaj sami vrli in zavedni pristaši Kmočke zveze. I?voijoni so biji ti-le: v prvem rftzrtedu: Jožef VoMrin, Matjaž Vogrin, Trstenjak Jurij m Frano Poljanec; v drugem razroilu: Fras Franc. Ffas Jo^ef, Klobasa Jurij in Borko Franc; ,v tretjom: Mo&nik Blaž, LorenčiC Vinko, Km&rih Andraž m Vogrim Janez. — Stajerceva stranka je dobila krepko po Cpljustih. Hvala vsom zavednira volilfem, da so kljub nnjni košnji storili svojo krSčahsko in narodno dolžnost! m Mladenlškl shod p r i S v. T r o j i c i v S 1 o v. g o r. Knkor mogočno valovje, se vzdignje naša mliKleniška organizaoija, katere sad je nnd vga kraano uspcli mladeniški shod v Ljutomeru. Temot mladeniškemu shodu sledi dne 5. juliija drugi ia sicer pri Sv. Trojici v Slov. gpricah. Mladeni&ki sbod se bp pričjsl že predpoldne v cerkvi s sv. mašp in cerkvenim govoroin za mlaideniče. Zbprovanje se začne ob 1. uri popoldne in sicer pb lepepi vremenu na pnpstem pred cerkvijo, ob slabjem v prostprih g. Rojka. Po zborovanju bo v cerkvi kratek nagovor in litanije z blagoslovom. Govorili bodo na tem shodu Žebot, drž, posl. RoSkar, pos. jtaj.. Krainberger, kaplan Bosina in drugU M^ladeniči iz Slov, goric, Dravskega in Murskega polja, priliitite 5. jhlija k Sv. LTrojici, (Ia tam prosl,aviino na&a slovanska apostola sv. Cirila in Metoda, Natancnejš)i v&pored prinesemo j prihodnjič, m Sv. Tro.ica v Slov, gor, Dpbrp je bil pbiskan imenpvani slipd S,. K. Z. Lepp ie ppzdravil poslaaca Roškarja podpredsednik sUoda 6, g. p. gvardijan Meznarič, ki je povdarjal, da si je ljudstvp brepeneče žielelo poslanca v svpjo sredinp, da mu poroča o svojem delovanju, da pa mu tudi voliloi kot svojemu zastopniku povejo svloje želje in pptreiue. Poslanec Roškar govpri z njemu prirojeno živalmostjo poldrugo uro ter razviija jasno in odločnp gospodarski položaj. Ppjasnuje razmere v državnem, kakpr tudi v dežolnem zboru. Burino pritrjevanje je pričalo, da je pbslanec govpril iz srlca v srce, zlabti ko je pdkriMal, kakp pogubno v vgakem oziru je delpvanje iiberalnih ovinkarjev povspd, takp tudi v Sentlenarskem pkraju. Zupan R o p je govpril o Soli. Povdarjal je važoost šolskega pouka sy materinskem jezpku. Omenjal je nadalje voliitve in prijperoSal vstrajno agitacijo splošno, zlasti pb Sasu volitev. Kaplan, B o s i n a je z ozirom na novo ustanpvljeno katoliško izobraževalno društvo pri Sv, Trojici razrravljal o ppmenu in pptrebi drušjtvenega delovanja, ki naj bo v prvi vrsti izpbrazba. Zlasti mladina naj postane pp društvih narodina, zinačajna, da bo vsak Sas znala braniti pravdce svpjega narpda. Iz St, Ilja je prinesel pozdrav« mladeni& Z e b o t. Slikal najn je tužne razmere, ki pretijo ugonobiti tam s^Pvenski živelj. Kriva vsega jei splo^na slovenska popustljivpst, M je Nemcem prepuščala prva mesta v različnih zastopih. Navdužjoval je očete, naj ne bnani.jo svojim sinovom v poštena mladenišjka društva, kjer se izobrazujejb in pripravljajp za svoj bodoči poklic. V resplucijah se poslancu izreče ropolno zaupanje, se prptestira proti odprtju srbske me;e, se zahteva tudi za deželni zbpr splošna, direktna, tajna in enaka vplilna praviaa, Shpd se izrece za sedemloftno šolsko dobo z nadaljevalnim gpspodarskim poukom, Zahteva se, da tudi vlada pri•taerno pnspeva našim šolskim potrebščinnm. Volilci ogorčeni obsojajp nastop slovenskih liberalnih vseučiliščnikov, ki napadajo katoliško cerKev in nečuvcno zascamujejo kmete in njiliov stan. Zahteva se, .da vlada na slovenskem ozemlju nastavlja slpvenske uradnike in da usianovi v Ljubljani slovensko vspvčiliš6e.. Shoda ni motil nihče. Trpjiški biirgarji so se vsi nekam poskrili. Tembolj navdušeni pa spbili •naši mož.je, ki so zastopali vse župnije, v prvivrsti seve3a trojjiško. Mi pa kličemo našlm poslaincem: le Ven iq?d ljudstvo, ki je dpbro, ki je ppšteno, pa tudi potrebno politifine izobrazbe. m V Slov. Bistricl se je poročil dne 21. t. m, Stefan Suc z gdfi. Miciko Caksovp. m TJdarllo Je.dne 15. junija v gospodfarsko poslopje veleposestrrika (Antona 'lerovšek v Spodnj; Novi vesi pri Slov. Bistrici ravno, ko so senO izmetavali. Poslopje je bilo v trenutku v plamenu, da so se Ijudje komaj reSirv. iGospoldarekp poslopje in Kpzolec sta do tal pogprela. Skode je nad.6000 K, po zavarovanju pokritih pa j&'le 4700 K. m Pol]č»ne. Šmarski tambnraški zbor priredi na dan sv. čirila in Metoda t. j. f>. julija t. 1. v GajSek-ovi gostilni veselico. Začetek ob 8 uri popoldne. Govoril bo naš državni poslanec Fr. Pišek. K obilmi ndeležbi vabi GajSek.i? p Ptujski okraj. p Ptnj. M a 1) n e r t, glasoviti protestantski p.astor, Je pretefieno spboto, dne 20. iun. prišel na Ptuj, obbajat staropaganski nSonbwendteier" (kres). Opa^uje se, da v zadnjem 6aBu na Ptuju in okplici Nemci strastno delujejo za prote^tantizem. — U m r 1 je na Ptuju pred kratkim pijonir Jože! Fugger, koroški Slovencc iz beljaške okolice. Prd kopan.iu se je prehladil, dobil plju&nico in moral v najboljših letih pod grudo. N. v m. p.! — Stratiovita suSa pritiska na ptujsko okolioo, zlasti pa na polje; že skoraj tri mesece ni bilo pravega dežn, TlraJte so popolnoma suhe, vai sadeži so zaostali, inr ako nam Bog kmalu ne pošlje mo^e, bo beda med kmefikim Ijudstvom nepopisna. p Varberg. Dne 14. t. m. je umrla tukaj ena najpridnej&ih 51anio Marijine družbe, Margareta Stergar, v 49. letu svojo dpbe. Rajna je bila veft let cerkv&na pevka in od svojih mladih let je viflliko skrbela za kras naše cerkvice, in od mlado^ti tudi bija pprica cerkveno obieke. Ali neusmil]ena jetika jl je utrgala nit življenja. Kakio priljubljena je bila pri dokiioah, je prifial njen pogreb, katerega se je udeležllo vclik» deklet z venci na glavi. G. župnik so I'ri odprtern grobu imeli kraseo govor, v katerem so rajno stavili drugim dekletom v vzgled^ p Vnjpbei^g pri Ptuju. Dne 18. Junija popoMne J0 imel pW nas pradavanje g. potovalni ucitelj Iv. Bolo iz ftkii^lteOrBu' Predaval j^ o raznib gospodtar- skili panogali, posebno o vinogradmišt,vti in sadjarstvu. Podučeval j& o cepljjenju trt in pniporočal, naj se cepi kolikor mogoče malo vrst jabolk, da se na ta način veliko lažje prodajo. Povedal mam. je tudi, kako se pajzna mrčesa zatirajo. p Žerovlnci. V Cerovcu se zadnjo nedeljo ni mogel vršiti naananjeni shod Kmečke zveze raUi mnogih cerk\renih slavnosti v obližju. Vrši pa se na Petrovb dne 29. junija popoldne po večernioah ob 4. uri shpd pri g. Pihlerju v 'Zierfovincih. Govorijo državni poslaneo dr. Korošec, Vraz in drugi. Prijatelji, somišljeniki, udeležite se v> obi(!:nein šteVilu! p Ljudska hranilnica In posojilnlca v Cirkovcah je imela dne 18. t. m. prvi obSni zbor. iTrislo kronic d\pbička za par mesecev, to je že nekaj! Promet se vedno mrsoži, da vrjli odborniki prav zadovoljni sprejemajo in štejejo, pošiljajo in ppsojujejo ..kpvače", veebrat tudi kar cele tisočake. Gpsp. nadieviizor Pušenjak je imel zanimivo, podučno precla\ anje, in le škoda je, da je isto mPtil s' svojo pijano surovpstjo nekdo, da se nam je vsem kar studilo. Cast Cirkovčanom, da je bil ta človek osarnel s svojim celjskim ,,narpdiniin." 6a)gopi,soin, ki je kriv mnogo solz doma. Žal nam je, ker bi bil lajiko vrl mož; obžalujemo tudi njegovp de,lavno ženo in Ptroke. p Polenščak. Ptujsko motovilo sd je v predzadnji šte\-ilki zopet strašno znosilo nad menoj. Sicer se jaz za pisarijo take^a lista, kakor je ptujski ,.Štajerc", prav malo zmenim, vendar pa hočem že zajradi naših cerkvenih pevcev, ki se v tem dopisu sramotijo, javnosti sledeče pprdčati: 1. Ni resnica, da bi imeli kedaj pevske vaje «a mešan zbor po noei, pri meni vsaj se to še nikdar ni zgodilo. 2. Resnica je, da so sedajne cerkvene pevke sama ppštena dekleta, kar ravnp tistega v oči bode, ki sp cuti na drugi stopinji. 3. Vsak pošten faran mi bo rad pritrdil, Via sp bile še tudi dosddai zveste Marijine družbenice. Tega le backi nočejo verjeti, ker tega sploli ne razumejo. — Kar se tiče moje osebe, se ne bom zagovarjal, v pojasnilo le toliko: Jaz sem so zmiraj ravnal in sb bpm ravnal pp navodilih našega gosRpda župnika, ki jih pridni iarani iz srca ljubijo in visoko sppštujejo. Zaradi par nezrelih neolikainih Štajeroijancev bodo uživali še zmiraj spoštovanje, ako se prav ptujska žaba razčesne. Kar so tiče moje službo, vam brez strahu v obraz povem, da se vas /popolnoma nič ne bojim. Stajercija!nci nlmajo in ne bodo imeli nikoli pra\ace mastavljati organistov, ker njih pastor tefh ne pptrebuje. Povem va,m pa, in temu bo marsikateri moj tovariš pritrdil, da ako bi organist moraj jesti kruh Štajercijancev, b>. ga morali v treh dneh zagrebsti. Torej k potoInžite se in prapustite skrb za duhovnike in organste tistim, ki imajo pravico za to skrbeti. — Vsem tistim pomagačem pa, ki so pomagali kovati svo.iemu mojstru dopis iza mene — lepa hvala in najponižneji ter udani poklon orgaoiist. p Sv. Tomaž pri Ormožu. Pri nas že djadje časa moti in bega mirne ljudi mefk pristaš Narodne stranke. Z'a danes mu le to svetujemo, naj nehafdelatl raizrppr, sicer si bo še razl)il svojo napre^dno glavo in pridemo s stvarmi na dan, ki mu ne bodo Ijube. Naj si zappmni, da liberalizem v tukajšnji zemlji ne bode ppganjal kali. Lfflberalci nas ne bodo strahpvali! p Sv. Mildavž pri Ormožu. Dne 28. t. m. po večernicah bo predaval v bralni sobi pri Sv. Miklavžu pr<' Ormožu g. Juranftič o čebeloreji. p Pri Sv. Toinažu pri Orraožu je niinulo nedeljo zborovala K. Z. Shod je pokazal, da so Tomažev5ani zavedni in vrli ljudje, kajti zbralo sfl jib je lepo število na vrtu Skerlecove gostilne. Shodu sta predsedovala posestnjka MeŠko in Munda. Prvi je gpvx)ril posestnik Meško, ki je vspodbujal v izbornem govoru svoje sbanovske tovariše k organizaciji v K. &, katera se je v ta namen ustanovila. Ta vzbujajofia samozavest kmetov pa ne ugaja gotovim gospodom. NoCejo priti v naSe vrste in na naše shode, k večjcmu se priplazi kak ogleduh, da potem blati v svojem sramotnem listu ude^ležence in govornike. Mi smo šli vedno E veseljem v volilni bbj Zft naše kandidate io smo tudi zmagali, sevoda smo se pri tem tudi včasih opekli (medklic*: pošteno!) Brezverni naši bratje so si usta(novili svojo strankp, in namesto, da bi se bojevall proti naaemu skupnemu sovražniku, obrr.ili so svojo najstrupenejšo ost proti svojim rodnim bratpm. Zeleč, da obrodi današnji shod obito sadu in da zbere K. Z. vse kmete Spod. Stajerja ppd svojo zastavio, sklenera z našim starim geslom: Vse za vero, dora, cesarja! Drugi govornik je bil državni poslanec g. dr. KoroS«tc. Najprej pohvali vrlo TomažlRvske mladeniče, ki so s<3 v tako lepem številu udeležili mladeniškega ^hoda v Ljutomeru. Potem nadaljuje: Pred letom dni smo še imeli med Slovenci slogo. Toda nekaterim mladim gospodom advokatskega narašcaja ni ugajala ta sloga, in ustanovili so si svojo stnf|nkp, ki je takoj pokazala svojo barvo s tem, na kakšne može in liste so ie opjrala, čenuno v javinosti govori, da ni liberalna. Njena glavna oppra so bili naibujši liberajci in slabi listi. Da mi ne bomo pustili zapeljevati n?išoga naroda od tob ljudl, >zito smo ustanoviili slranko, ki nikakor ni zavrgla starega lepega gesla: Vse za vero, dom,. cesarja, sarno da ^i je pristavila 6« eno tofiko, povzdigo fanočkega stanu. Vsak narod, vsaka država ^nami-eč ^andaiies skrbi za kmočki staa, kl redi In vzdržuje ma drug« atanov*. C« J« kmefiki stan zdravt čil in gospodarsko krepek, bodo tudi vsi drugi stanovi krepki, in s tem cel narod. Zato mi s tem, da rešujemo kme'6ki stan, izvršujemo eminentno narodno delo. Ne dajte se motiti od različjiih ljudi, da je K. Z. farSka zveza itd. V vodstvu K. Z. sem ined 20 odbonnild edini jaz duhpvnik in en zdravnik, vsi drugi so kmetje. Ne dajte ae tudi izrabljati od ljudi, ki vam urivajo iye5 nem&- čine. Res je dobro, če človek zna vefi jezikioV, toda v prvi vrsti je potreben stanovski pouk, gospojdarska ivobrazba. Nasprotniki nam očitajo, da smo mi proti izobrazbi. Ko so S^ oni prirejali po mestifh sijajne pJese in posedovali po kavarnah, smo mi ustanavlia.ll izobraževalna društva, v katera smo vabili naše Ijudstvo, da se izobražuje. 'Nadalje jpravijo, "da smo sovražniki šple. Todia zaradi tega, da so nekaleri izmed nas za malo skrajšano šolsko dobo, za clrug učoii jiačrt, za drugače nastavljene po8itniqe, Še uJsmo nasprotniki šple. Daniclanes pafi ni noben pameten človek nasprotnik šoie, in s tem stavkora so že izpodbite vse trditve nasprotnihov. K. Z. pa ne bo skrbela saino za kmete, temveč tudi za njih delavce, viniearje in blapce, ki tvorijo zelo važen del kmečkega stanu. Delovala bo za to, da bodso ludi oni uvršfieni meKl tiste, ki bpdo zavarovani za starost in onemoglost, Navzoči 'SP živabnp pritrjevali izvrstnim besedam g. poslanca. — Posestnik Vraz pozivlja kmete, naj se po zgledu dri)gih staoov združujejo v K. Z. da skupno, ,,virihus unitis" (z združenimi močmi) delujejo za svoj stan. Za naše svetinje, vero in mili materni jezik so naSi pradedje prelivaji kri, bojujmo se tudi m,i za nje. Posestnik Korpar izraža svoje veselje, da je našel pri Sv. Toiimžu tako zavedno raože, ki' so se zbrali na shodu K. Z. Poziva kmete, naj se pridno udeležujejo volifev, naj se npbe4en ne izgovarja: brez inene bodo žo opravili. Vsak naj pristopi h K. Z. ter naj plafta listi bori prispevek 1 K 50 vin., to ne bade npbenega ugonobilo. Predlaga, da se ustanovi fami podpdbor. G. kapflan Močnik izraža svoje veselje, da so v K.  Z. naši najboljši možje in mladeniči ,in poziva kmefe, naj se udftležiio vsi volitev, kadar jih bode žvala K. Z, Gospod Eeplan Stuheo opisuje pbe stranki, !i sta na Spodnjem Stajerskfim. NaŠa stranka ima nn s- ojem praporu zapisano tudi vero, in vera njam jamči, da naš namen ne bo propladel. Poljaki na Nem&i-em, ki so oslali zivesti svoji veri, se niso dali roniemičiti. Posesfcnik Meško predla(ga pojdodbor K. Z., ki ae ,je sogSasno sp^ejel; istptnko se je sprejeja sler^efia resplucija soglasno: Kmetje, zbnani na shoriu S. K. Z. pri Sv. Tomažu izrekajo iposla.iicem Sloa enskega kluba svoje pppioj^no zaupanje. p Sv. Lovrcnc v Slav. gor. Štajcr^ke Trsničarako zadrugo priredijo dne 29. t. m. k nam izlet. Vspored je ta le: ). Sestai;ek ˇ JurSincih ob 10. uri predpoldan v gostilni Toplak. 2. Predavanje pc tovalnega u^itelja Iv. Bellc ta. „0 pomenu treničarskih zadrug" ob '/> H- T' predpoMan v ptari fcli. S. Skiipni obed v gostilni Toplsk. 4. Ogledovan.ie trsnic, matiČDJakov in trtni^srskib tkladišč. Pogovori. Koncc izleta okoli S. ure popoJdan. — Ljutmnerčani in Zetalčani se pripeljejo na vozovih ozir. na kolesih; Bolfenčane pričaka voz v Moekanjcib pri poštcem vlaku ob 7 nri 11 minnt zjutraj. p Sv. Lovrenc na Drav. pol). Naše bralno dmčtvo priredi dne 28. junija 19f'8 ob S. nri popoldne v društvenih prostorih javen pou^pn shod s potopiBnim predavanjem. PovaHjcni so vsi prijatelji bralnega drnštva. - Dne 29. junija ob S. uri jiopoldne pri ulnjaku na farovškem vrtu febclarfki shod, na katerem bo g. Iv. Jurančič prcdaval o umni čebeloreji. Ysi čebelorejci so torcj povabljeni. p M*J?berg. Šentlovrcnska kmetijska podrnžnica prircdi dne 28. jnnija U08 ob '/»8. uri popoldne pri nas važen pnuk o nalezljivih boleznih med domačo živinn, o katerih bo predaval g W. Irran, c. kr. živinozdra^nik iz Ptuja. Pridite vsi živinorejci k temu poukn! ^utomerski okraj.  1 Iz iiutomera. Zaupni shod Narpdne Btranke v Ljutomeru se je vršil prav žalpstno; izaupnikoy malo, čeravno je bilo vabil toliko kp listja. Ljudje *e več nočejo iti, ker vedo, da kaj piametnega tako no slišijo. Stuf'ent Spindler je nazpravljal, naj se odpravijo virilisti, posebno lavajitinski in sekovski škof. Nadalje naj b; se ustanovila za gornji ljutomerski okraj kmetijsloa podružnica, seveda napredna. Govoril je tudi o pletarski šoli v Vufcji vasi; posle te šole bi prevzel n,aduftijplj v Vucji vasi. In zafcaj vse to? Ljudje pravijo, da za to, da bi dobili več ljudi na svojo slran. Grdo je tudi to, da delata Spindler in Lestaičar, ka sta študirala s pomofijo <iuhpvnikov (dijaškega semenišča) in bi jim morala biti hvaležna, spdaj proti duhovnikom, proti kmečkemu kaloljiškemu ljudstvu, oziroma vseimi, kar ne trobi v liberalni rog. Mi pa, slovenski možje in mladeniči, ki se čutimo srečne v naši Slov. kmefiki zvezi  \n MladeniSki zvezi, kličemo vsera, ki jim, jo na srcu blagor Jjudstva: Pro6 z liberalizmom!  Udeležnik zaupnega sho<la. 1 V LJutomeru se je dne 22. t. ib. iporočil g. Ferdinand Pihlar iz Zerovinec z gdč. Aniko Haložanovo iz Radomerja. Pri tej priložnosti so se 6ast. gostje tudi spomnili naših revnih rdijakov ter nabrali za rnariborsko dijaško kuhinjo 10 K 40 vin. HovoiKiročencema na5e iskrene čestitke! 1 Lintomer. Naši vsenemci so ob*hn'ali svoj ^SoniTTVcndleier" na 6ast staremu vsenemškemu maliku Vodanu. Ne čudimo se temu. Dolgotrajnia suSa, vsled katore zeva žena zemlja, je tudj naSim vsenomoero razsuSila tisto malifikost možganov, ki }ih §« imajo. 1 V SellSMh se snuje voJaSkio-veteransko dru^ šjvo, kar gotovo nt nifi elabega. TodA, ker stof: na» <čelu tega gibanja znani ,,Stajerčev" pristiaž Lassbacher, vsiljuje se nam ppravičemi sum, da Sbode to društvo s svojo nemško kpmando zasledovalo ie sebiene nemskutarske nameiie, mesto da bi gojilo patrijotkuie čute. Siqer pa upamo, da bodo dosluženi vojaki, ki so foili in so še pripravljeni za sMPJo avstrijsko domovino kri in življenje žrtvovati, tudi kpristi svoje slovenske domovine možato in nevstrašeno braDili. Pozor tedaj zavednj rpdpljubi jurjevške in kapelško župnije! 1 Sv. Jurij ob S5avnici. Naša mladina v bralnem društvu ne-le rada čita knjige in časopise, aiapak se tudi s hvalevrednim zanimanjem vdeležuje zborovanj, predavanj itd. V Ljutomaru na mladeni^kem shodu nas je biio častno število s celim pevskim zborom. Sem od spomladi pa smo že priredili te-le igre: ,,Pravica se >e izkazala" iiv ,,Pri gospodi", pred kratknu pa veliko Medvedovo žaloigro ,,Za pravdo in srce". Vselej so igralci storili svojo dolžnost v popolno zadovoljnošt vseh navzoCih, zlasti pa so v zadnji t/Bžki igri nekateri naravnost iznenadili obilne gledalce. Da med posameznimi dejanji naši fantje marjjivo tamburajo, razume se samoobsebi. Največji užitek pa nam pri vsaki veselici nudijo poleg igralcev naši vrli pevci, fantje in dekleta, ki delajo res 6ast n|e-le skrbnemu pevovodju, ampak slovenski pesmi sploli, ki tako milo in ubrano zveni iz njibovih čistih grl. Ker fcino slišali, da se za Petrovo in Pavlovo pripravija prelepa in ginljiva igra BMala pevka", ki je že pred dobrim letom izvabila neštetim jgledalcem tPliko solz, čakamo že komaj, da zopet nastopijo naši mladi ter pokažejo, kaj da znajo. 1 Sv. Križ na Murskem polju. Ker se je zadnji Čas velikp govorilo, da namerava naše Vojaško veteransko društvo spremeniti poveljski jezik, to so pravi, zavreči milo donečo materino besedp in se šopiriti z nemščino, odgovarjamo vsem takira radovednežem sledeče: Naše Vojaško veteransko društyo je bilo pred štirimi leti ustanovljeno popolnoma na narodni podlagi, slovenska pravila s prošnjo- za slovenski poveljski jezik so bila potrjena od c. kr. namestnije v Gradcu. Zastava, >kateraj je bila lansko leto blagoslovljena, ima razun cesarskega orla in Marijine podobe samo slovenske napise in vrhu tega jo še krasi narodni trak, dar kumice g. dr. Grosmanove. Udje, sami Slovenci, imajo društvena aznamehja s slovenskim napisom in povrh še pripeta na narodnem traku. Ali si raore kdo misliti še ˇečjo budalost, kakor da bi se dalo to društvo po neraško komandirati? Res imarao par nfezadovoljnežev zaradi slovenskega poveljstva, izmed katerih enega je društveni odbor na Telovp izključil. Ti Ijudje vedno govorijo, kako lepa d!a je nemška komanda, ker so pri vojakih tako imeli, a tega pa ne premislijo, da smo tam morafi ubogati kaikor 'so drugi hoteli, a sedaj pri prostovoljnem• društvu pa imamo poveljstvo, kakoršno sami hočemo, in toliko spoštovanja do slovenske mateirine besede pa že moramo imeti, da se je vselej poslužujemo, tudi pri naših paradnih nastopih. Ceški veteranci imajo češko poveljstvo, Hrvati hrvaško, ©dino Slovenci bi se morali s pasjo ponižnostjo klanjati nemšC.ni.: Nikdar in nikoli! Ako bi n. pr. kje gori v Fehringu imeli tisti veteranci slovensko poveljstvo, z&, neumneže bi jili spoznali in v Feldhof poslali, ' za nas pa seveda t>i bila tista nemška komanda tako ,,eastno." Ker je predrznost včasih tudi dobra lastnost, rečemo torej: NaSe Vojaško veteransko društvo ostane, kator je bilo ustanpvljeno, za vselej, ker je nfempgo8e priti do kake izpremembe; onim par nezadovoljnežem in pa hujskačem-neudom, ki vedno govorijo, da bi veliko novih udov pristopiilo, ako bi se spremenilo povteljstvo, pa svetujemo, naj si ustanpvijo novo veteransko društvo, katejro lahko komianHiraio kakor sarai hočejo, magari po mažarskem. Vse bivŠe vojake naše župnije, kateri si hočejo ohraniti Apomin s^jihi vojaških let in jim je slovenska materina beseda vselej in povsod žastriia, pa pr!jazno vabimfi, pristopito k našemu društvu. — Vodstvo !Vojaške'ga veteranskega društva pri Sy. Križu dne 21. rožnika 1908. Ivan Magdič, na6elnik; Ivan Peržak, namestnik; Jakob Stuhec, tajnfk. 1 Kapela. Lelošnja su§a trti ugaja. Rozge* prj&raščajo že kplje, posebnp v npvih nasadih. Vinogradniki so ei želeli pouka, kako naj se vrši pletev. Pdbpr bralnega druStva je naprosil pcttovalnega ufiitelja, g. Jvana Belleja aa pouk. Radostno se je blag. ^)spod odzval ter s.pojljudnim razlaganjem in dejanakim razkazovanjem v novih nasadih 6. g. .Bolkovi&a vjnogradmkom zelo vstregel. Odbor bralnega društva mu za njegov trud izreloa javno zahvalo. 1 Kapela-Badencl. Nagla smrt. Ravno ob 5a«u, Ko smo obhajali pri nas-11. junija slpvesnpst večne molitve presv. R. T., je med sv. ojjravilpm zjutraj naglp umrl v zvoniku nag poveo in ge:mlad lajit 7ože Roškar. Veseljo je ve*io imel s cerkvenim zvonenjem. Kp je ' imenovanega dne . mislil pozvanjati k službi božji, 'ga je zadela srftna kap. PogrebVse je .udeležilo mnogo , občinstva, znamenje, daijo bil ppšten fant; spremili so gta tudi delarci pod voditeljem Dunajske slatine. CerkvenT meSani lEhor, kojega ud je bil, zapel ma je prekrasno i8aIostinko '(nagrobnicp) ^Blagor duSi plemeniti." S solznimi ofiml zapiišfiali smo pokoj.-al;§5« z besedami: Raj v miru poftiva! 1 8*. Jnrll ob ŠftaTJfol. V pondeljok n» »raraik Petra in PaTU priredi bralno dru*tro i—o: ,Mala peTka", t k*teri, kkkot je zda¦o, skoro rsi igralr? m-r^gi p^j«i<> » sprMnJ^eTiniem b»nnonij&, h.rfo, <*er itd. i_ojwbrojni .ojjii-! k.tej gioljiTl in krmini igri pH4»knj<j Siovenjgraiski okraj, s Ribnica na Pphprju. V 24. št. Narodnega, Lista zopet nek dopisnik napada naše Kmečko bralno društvo, kojega lepi najnen je bil in še bo, ppdpirati le krščanske, strokpvpe kmetiiske časnike in knjige. Ni moj namen, odgovarjati dopisniku suirdljivega ,,JSTarodnega Lista", ampak resnici nalju.bpjavim sledeče: Nesrainna laž je, 'da bi bil kdo z mrzlično hitrostjo poizvodoval za niftevim tiopis*iikipm, kojega je po njegovem dopisu vsak na prvi miali spozual. Laž je« tudi, da si vsa okolica želi nove ljudske knjižnice, ampak resnica je, da si je nihče drugi ne želi, kakor par liberalndh šepetavcev dopisnika. Dopianika zelo bodo v oči slovenr ski napis ,,Bralnega drušhra", ki je bil še pred kratkim edini dokaz letovičiarjem in druŁim tujcem, da šo živi v Ribnici slovenski rod, kfiiti nia(pisi na trgovinah in krcmab so žalibog razen enega dvojezi6nega vsi nemški, katerili pa narodni dopisnik ne vidi. Naravnost nefiuveno pa je, da napada društvp tudi radi tega, ker je pri svPji seji dtue 31. majnika enoglajsnp pristopilo k slovenski krščansko-socialni zvezi in predbaciva, da je društvo ,,haužvalo" z naprednim denariem. Vprašam javno dppisnika ,,N. L.", ali je že on darpval kak visiar našemu kmec. bralnemu društvu? , Vprašam tudi \tavs naprednjake, koliko ste »darovali društvu pri zadnji veselici, kojp ste takrat bojkotjirali, čez osem dni pa ste se nemške lpvske veselice polnoštievilno udeležili? s Pameče. Dne 14. t. m. bile so pri nas volitve pbčinskega piedstpjnika in svetovalcev. Županom izvoljiMi je širno priljubljen kršfianski mož in vrl narodnjak g. Ivan Vrhnjak, tukajgni gostilničar. Njegpva svetovalca sta pa istotako odti6na moža: Matija Pafioler in Lukež Pogafi. Odborniki so: Fr. Rotovnik, Ivaji Rotner, Jurij Savc, Ivan UrSej, Ant. Radšel ?n Jakob Škorjanc, Občani so veseli, da je odbor vkljub tolikemu nasprotpvajiju in ugovarjaniu liberalcev prešol v roke trezoomiislečili, vestnih zastopnikov, ki bodo gotovo zastavili vse svoje mlofii v prospeh svojiti volilcev. s ŠoštanJ. Cesar je potrdil izvolitev Karla Adamovicna pl. Chepina za načelnika okrajnega zastopa Šoštanjskega in Josipa Skaze za njegovpga namestnika. s Lokovica pri Sošianju. Dne 20. jun. je zaaela velika nesreča J. Korena, ki je načelnik hranilnioe in posojilnice v Šmilielju pri Soštanju. V najhujši vročini in ob močnem viharju je ravtoo ob poldne izbruhnil ogenj. V trenutku je bila v plamenu s slarno krita hi&a in gospodarsko poslopje. Dvajsetletni sin Jpže hiti v hlev, da jzžene živino; ko boče ven skočiti, pade nanj goreča streilia; grozno opečenega izvlečeta iz ognja dva družmirslaa mladen?6a Blaže in Jo^e Rotnik p. d. Budjanova. Ubož5ek je trpel silne bolečine, po 18 urah' je umrl. 2&na je zbežala iz kulainje v klet, kjer je ostala skoraj eno uro. Ze ao mislili, da sta jo zadušila dim in vročina, Prej omenjena mlad&niča in nek rudar jo rešijo 7. veliko nevarjiostjo. Zaradi dima je povBznila zeljro kad na sebe, malo se je opekla, drugega se ji ni zgodilo nič. Nekaj obžgane živine so morali zaklati. s V Golavibnki bo dne 28 t. m. popoldne ob 3. uri pri g. Lešniku BploSna veselica. V slučaju slabega vremena se preloži veselica na dan 29. junija t. 1. ob istem spnredu. Darila sprpjemata g. župan in gosp. Lešuik v Golavihuki. Čiati dobiček je namenjea za uboge, t smislu 60 letnice Nj'h Veličanstva. s Sv. Hihael poleg Šoštanja. Dne 5. juVja se vrši ustanoven sbod kmetijske pndružnice za šoštanjski okraj ob 8. uri popoldne v cprkreni biši. Tajnik kmft. družbe v Gradca g. Juvan in potovalni učitflj g. Goriian priredita ob enem predavanje. Do Hedaj je plačalo udnino 81 odov. Udeležite se udje in neudje iz celcga okraja. s SUrltrg prl Slo^enjgradcn. Papežev zlati jnbilej obhajalo bo tukajšnje BKmetijsko bralno društvo" na Petrovo, 29. junija 1PO(-. po te^ernicah pri Petričn b slavLOBtnim goTorom, po katerem se bo igralo: nPrayica se je izkazala"; na to pa petje in prosto pošteno razveseljevanje! Celjski okraj. o (menovan]e poštnlh nradnlkor z a Z i d a n i Most. — Vrhuneo liberalnegaobrek o v a n j a. Zvedeli smo, da noben Slovenec ni prosil za dotična mesta! nDomovina" in ,,Nar. List" pa kriftita, da je poslanec dr. Benkpvič kriv, ker je bil kontrolorjem dmienovan Nemec. Naj si sodbo o taki lopov&Cini vsakdp eam napnavi. In, taki fiasnikarji hofejo, da se ž njimi resno peSamo. Proč z iiberalol, proč z njihpvim nedostojnim casopisjem! c Celie. Dno 18. t. m. je umrl tukaj postajenačelnik v pokpju gospod Jožef Bra-čiS. c Ivan Rebek, ključavniCarski mojster v Celju, je bil izvoljen odbornibom celjsko ^Zadružne zveze"; Tberalcem služi, od našib pristašev pia tudi rad jemlje zaslužek. o Otročaji. V uvodnem člatnku zadnjega ,,Nar. Lista", se pritožujejo gerrerali Narodne stranke, češ, da jih ^klerikalci" ne pozflravljajo do\-olj spoštljivo. So pa5 domišljavi ti mnogobrojni generali laži-^narodno gtranke", ker zahtevajo, da bi se moralo pred njimi vse klanjati. o Telovadnl odsok celjskega iKobrfeževalnega druiStva naredi v nedeljo dne 28. junija izlet v Griže. Ob 9. uri dopoldne bo -v Lurdu pri Grižah: pridiga in sv. maša. Tolovadoi odkorakajo potem v gostiltio g. župana Sulerja. Tiam bode lolov^idba, kosilo io peti«. Popoldne po Tetenricah na bote vprizorili igri ,,KTčinar pri ^vitem rogu" ter ,,Kmet in fotogral." Izleta se udeleži tudi trboveliski telovadni odsek in učenci orgjjarske šole v Celju. Somišljeniki, pridite! . c- Sy. Frančišek Ksaverij. Kjer se pleše, tam se trese, in kjer se trese, tain se podere! Pri nas ne mine niti eden shod, da bi se tain ne plesalo. Mar je to Bogu na čast ali nar^odu v korist? Uastuiku one gostilne, kjer se pleše, bodi povedano, naj v bodoče opusti take prireditve, saj je tudi bi-uez plesa lahko prijetna* zabava, ako raviio kdo lioče. Ako se pa stvar nič ne spremeni,»bodemo v bodpče v ,,Slovenskem Gospodarju" zapisali nekaj, kar ne bo gotovim . ljudem všeč! c Pri Sv. Jederti nad Laškimj biio dobilt poštni nabiralnik; sel hodi trikrat v tednu na. Laško. Posredoval je dr. Benkovič. Hvalta mu! c Na Žusmu dobili so o binkoštih nov lep zvon, ki se-s starimi prav lepo vjema. Težjek je črez 26 starili centov, ima glas D tcr je bil vlit v Viiltenu pri Inoraostu v spomdn trojnega ietošnjega jubileja. .Vsem je v veliko veselje. c Vransko. Začasni odbor ,,Društva za varstvo otrok in mladiinsko skrb za vranski sodni okraj" pri-? redi v petek, dne 3. julija 1908, pb 10. uri dopoldne v sodni .ivorani na Vranskem ustanovlno zborovauje, na katero se vabijo tem potom vsi, za tako plemenito stvar vneti občani, ziasti pa gg. župani okraja, dubovniki, nSitelji, sirolinski odboriiikii c. kr,. in .obcinski uraidniki. Na tem zbiorovanju se bp izvplil odbor društva, in sprejemali se bodo udi. Kdor se osebnp jie more udeležiti tega zborovanja, naj blagovpli naznaniti svoj pristop pism&nim pptPm, c Vransko. Na podlagi precej razširjene govorice, da g. dr. Karba ni hotel iti k SalamonoVJm, čeprav je bil klicaa, prinesli smo tudi mi dva dopisa v tej zadevi in sicer y &t. 24 in 25.jKakprpa je pokazala sodnijska obra\"navia dne 19. t. m. pri vranskem okrajnem - sodišču, pri kiateri je nastopil dr. Karba kot tožitelj proti jrazširjevalcem te govorice, je govorica popolnoma neutemeljena in je nastala nja podlagi krivih poročil, ki so se dale priizadetiin osebam o besedah zdraVnika dr. Karba, Vsled tega jni neprisiljeno, celo prostovoljno prekličemo naše trditve o dr, Kai^i v št. 24 in št. 25 v poinem obsegu ter mu vrnemo s tem njegovo po krivem napadeno zdravniško ime in 6ast. Glej izjavo med inseraC'1 c Iz Mozlrja. Dne 9. t. m. smo imeli živinski sejem, ki bi bil jjrav dobro uspel,' ,ako bi bilp nekolJco boljše vreme. Zanimivp je bilp, kako so nekateri liberalni in nem^urski mesarji med seboj mešetarili. Všalk vol jim je bil predrag, povsod so lioteli na ceni nekaj odtrgati. Žalili sp tudi tehtničarja, češ, da ni pravifino ravnal s tehtnicp. Zatp pa, kmetje živinorejci, ppozarjami ras kot živinpreje,c, da nam je treba dobre kmefike organizacije. Zidruženi bomo lahko sami delali ceno našim pridelkpm, posebno pa živini. Pri sedanjih ra/zmerah ne smeveč dolgo ostati. Naša dplžnost je, da se pobrigamo za svoje koristi. Poznamv našem okraju občino, ki je imela pred' leti še precej lepih volov in tudi nekai flbikov. Zdaj nima ne enega ne ] drugega. Po zgledu teh se ne smemo ravnati. Ce bi bili mi vsi taM živinorejci, potem se lahko po preteku 20 let \-si mosarji proglasijo za deželne in državne kandiclate. Za nas kmete bi bila potem huj&a denarna kriza, kakor je letos v Ameriki. — Živinorejec. c Mozirje. Nafielstvo kmečke hranilnice in posojilnice naznanja, da ima svoj prvi uradni dan 2. julija 1908 .v npvih prostorih g. Strenčana, pp dpm. Grabnerja., — Nek dopisnflci v' ,JDomovini"! je dvomil, kdo bode neki zaupal svoje prihranke naftelstvu nove posojilnice. S ponosom. smemo reči, Ida se rau je že pred ustanovitvijo zaupalo nad 33.000 K. Kmetje, poslužujte se svoje hranilnice in posojilnice. Svoji k svojim! c V Novištlttl pri Gornjemgrailu jef umrla precl kr&tkim najstarejša žena UrSula Golob. Dočakala je visoko starost 120 let. c Iz Mozirja. Žalostne nazmere vladtjo pri naši pošti. Na vratih v čakalno sofoo so napisT v treh jezijkih: Die Thiire schlieBen. Cihindi laportrt. Vrata zapreti. Na \Tatih v poštni urad je pa samo napis: K. k. Postamt. Amtsstundenplan. tlsojal bi si zahtevati od slalvnega poštnega uraida, da da na obojna vrata napraviti jednakfoi napise. V čaik-alni sobi so ne moremo v par urah nemško naučiti. PlaCilnice zn pla&lo davka bi moralo biti ludi vedno dvojezične, no pa samp nemške, kakor se je to že veJSjkrat primerilo. c 1» gernleprajskega okraja. Kako ste sre&ni, gaspod urednik, ker imate toltko dopisnikov \z GortijegraJda. Poleg Crnih klerikalcev se bliSči svitla z\iezda liberalna, namreC bauptsteber Narodne stranke, ufiitelj Sijaneo. To je tisti Sijanec, ki Jo na vseh liberalnih uCiteljskih in neufiiteljskih shodih za zapisnikarja, tisti Sijanec, o katerem bi se mislilo, da niti enega nohta nima na sebi klerikalnega, ta v^ikan sb torej poniža in vam 'dopisuje. Takrat, ko 90 liberalci sklepali rozčlucijp o lažnjivi pisavi v nGospodarju", je Sijaneo med prvimi glasoval za to, da se obsodi pisava ^Slovenskega Gospotfarja.* Crez partednov je pa gospod na vse Ao pozabil in vam je doplsoval. Zagoneten gospod, ta Sijanec, kaj n»? : c GornJfiSTad. B7alostno vest ,naznanjamo klerikaioem, ifi ]e naSa Narodna godba jnlfno in broK bolečirr zaspalai." —¦ Tako pi5«io nafii Ubftr»a|oi, koc jim je RakuŠ odpovedal in zdaj nimajo veS slavne Narodne godbe. In Sijanec jo je vendar tako hvalil v »Gospodarju." c Frankolovo: Ustanovni obdni zbor za kmečko katol. izobraievalno društvo kateri se je v 22. štev. Slov. Gospodarja naznanil za dan 31. maja t. 1. vršil ae bo v nedeljo, dne 2Ł. junija popoldne po Tečernicah z istim dnevnim redom, kakor se je bil prvič doloc.il v zgoraj navedeni številki Slov. Gospodarja, ter se vabijo vsi k obilni vdeležbi. Konjiški okraj. k Iz Doliča pri Vitanji. Dne 16. t. m. je tukaj toča hudo pobila. Ubogo ljudstvo! Vsled hude suše na njivi niti seme ni pognalo, tako, da kmet ne bo dobil niti slame ne. Toča je zdiaj vzela vso ozimino in saclje. Tukaj je državna pomoč heobhodno potrebna. Občina, obrni se nemudoma do svojega poslanca Pišeka in na c, kr. okrajno glavarstvo Konjioe! b Radl zavarovanja bregov Save p r i B r e - z o v e m ;i a Blacci je poslantep dr. Benkovic na ministrstvo javnjih del stavil odloSno interpelacijo. zahtevajoč pospešitev in konečno rešitev te zadeve. Pričakujemo, da bodo prifladeti posestniki vendar i»vrdeli, da brez njihovih prispevkov, \saj v naturi (vožnje, materijal) sivar ne pojde naprej, ker se to povsod zahteva.: b Sv. Jakob na Doda. V nedeljo, dne 28. t. m. bodo mil. knezo&kof Mago^lovili temeljni kamen nove župnijske cerkve. b Rajhenburg. Tukaj se je ustanovilo društvo za promet tujcev. Drobtinice. d Slovenci na razstavo v Prago! Osrednja »veza draštev ,,CešL ijeh BaračAiku" v Pragi je pričela akcijo -za izlet Slovencev v Prago ter poverila z vsemi pri,pnavljalnimi deli svoja 51ana Beneša in Krašovca. Izlet Slovencev v Prago se vrši dne 16. julija t. 1. V ta namefr se izbero izletniki dne 16. julija po 6. uri popoldne v hotelu Strukelj v Ljubljarri, kjer jim izroči .praški odposlanec izletne znake. Odhod iz Ljubljane južni kolodvor ob 7'35 zvečer. Naslednjega dne ob 6. uri zveSer se pripeljejo v Plzenj, kjer prenočijo. Dne 18. julija ^i ogledajrfvse znamenitosti tega mesta, 10. julija se odpeljejo v Prago, kjor ostanejo tri dini, 22. julija s parobrodom v Melnik, 23. v Tabior in 24. uaeaj v Ljubiljano, Cene izletu so: v III. razredu 120 kronh v II. razredu 140 kron. V tej ceni je obseženo: vožnja tja in nazaj in ves čas bivanja na Češkem 3 krat dnevna hrana in prenočišče. Prijave naj se pošljejo najdalje do 5. julija na naslov: G. Eman Beneš-Malostransky, Praga VII, Skaleckja ul. 355. Prijavi se mora poslati zadavek 10 kroni ter naznatniti, na kateri ,postaji želi vsiopiti. d Jezikovui talent. Slovenska gorenjka. kočno dekle, gre v Ljubljano v nemško hišo služit. Teden potem piše svoji prijateljici domov: ,,En; teden sem Šele v Lblan, pa že znam nemšk. Povejte mo.i mater. da naj kmal pridejo kineri, dokler Še kaj kransk znam." • v vejse novice. Utepljenca so potegnili iz Drave dne 22. t. m. Ležati je moral že. kakih 3—5 dni v vodi. Našli ,so pri njem denarnico in papir, iz kateriega so je uvidelo, da mu je ime" Franc Sturm. 'Podrobnosti še niso znane, ni pa izključeno, da se je zgodil zloSln, ker je imeC rano na prsih in preko glave. Iz Smarja pri Jelšah se nam poroča, da je bil pogreb g. dekaaa Framca Jug dne 24. t. m. nad vse veličasten. Velikanska množica vernikov je polnila prostorno cerkev in pot do groba. Vsa Solska* mla<?.;na pod vodstvom vrlega učiteljstva, vsi tukajšnji umdi in mnogi prijatelji od blizu in dalc3č so se uvrstili v žalostni sprevod, za kojega vtzorni red se je mojstrsko skazala slavna požarna bramba pod vodstvom) gospoda načelnika, Do 35 duhovnikov, med njiimi vlč. gospod dekan iz Hoč, soSolca gg. župnika iz Smartna pri Velenju in ia Gotovlj, je za rajnikom opravljalo mrtvaške molitve; vlč. g. župnik Kreft je govoril nad vse ganljivo slovo v cerkvi, dočim je 'daroval sv. mašo rajnega iskreni prijatelj g. duh. svet. Hirti^ Rojak šmarski, g. prol. Vreže je vodil pogreb in se je ob odprtem grobu v knatki in jedrnati besedi zahvalil za tajko ^astno in mnogoštevilno udeležbo. Blagi rajni prijatelj in vrli dušni flnstir, vživaj obilno plačilo in vefini mllrl Mariborski ftlavni kolodvor bo znatno preurejen. Včeraj se je vršil komisijonelni ogled.