STEKLARN/ v: STEKLARNA HRASTNIK p.o. 61430 Hrastnik c. 1. maja 14 Tel.: 0601/41 622; 42 006 Teleks: 35140 stehra Telefaks: 0601 42 418 Obiščite industrijsko prodajalno STEKLARNE HRASTNIK v gradu, kjer vam nudijo ugoden nakup H T: M Ponujamo tudi pralni prašek JOLLY brez fosfatov in druga čistila TKI Hrastnik po ugodnih cenah. že od 500 SIT dalje Lahko boste kupili tudi kozarce in drugo steklo po tovarniških cenah. DELOVNI ČAS: vsak dan od 7h - 13.30h sreda - petek od 7h - 16.30h vsako soboto od 8h - 11.30h i! ! Zagorje tel.0601 61 - 322, fax. 0601 61 - 966 TRGOVINA PROIZVODNJA KOOPERACIJA STORITVE VSE ZA PISARM® lit 1»® @dl. svinčntfea d© ra èLii na Im ka. Veleprodaja C. 20. julija 2c, Zagorje Maloprodaja Polje 10, Zagorje Sahara bar Polje 10, Zagorje Proizvodnja Dobovec 19, Dobovec Vulkanizacija koop. z GIP, Kisovec, Borovniško naselje 7 KvI vXv>X 'iv.'.'.'.v.*.*. v.v.vx*»x*x*x r * • • • • • • • • # UVODNIK Dolgo vroCe poletje je letos res dolgo in vroCe. V Zasavju še posebej, saj se dogaja marsikaj. Še posebej vroCe je bilo v zagorskem parlamentu, kjer so poslanci odstavili zagorsko vlado. Seveda pišemo o tem, pa tudi odstavljenega predsednika vlade smo pocukali za jezik. Za konec poletja pripravljamo dva posebej zanimiva dogodka - izbor miss Zasavja 92. Več lahko preberete na notranjih straneh. Sicer pa je naš časopis tokrat še vedno poletni. Tudi jetrnice so bolj v sliki, kot besedi. Zašpiljene pa vseeno so, ne skrbite. V poletnih mesecih je bilo več časa za potep po Zasavju, nekaj kamenčkov iz mozaika takšnih potepanj smo položili tudi v današnjo številko našega Zasavca. Spoštovane bralke in bralci, življenski ritem se bo kmalu spremenil. Prijetni dnevi na bazenih, topla morska voda, pohodi po visokogoiju, pikniki ob rekah, izleti, žuri in poletne veselice bodo počasi zbledeli. Prihajajo resnejši dnevi... Še to: naslednji Zasavc bo med bralci spet 10 septembra. Potem pa zopet vsakih štirinajst dni. Za šolaije pa danes prilagamo skromno darilo - urnik. Kar korajžno v novo Šolsko leto... M Funšterc: Koledar dogajanj, Zagorjani brez vlade. Praznovali v čemšeruku, Kaj s HE Vrhovo?, 11 Éliti S Pomanjkanje vode v IHfovljah, Kandidatka ilegalno v Trbovljah, Oman v Zagorju, Pn beguncih. Neurje v Hrastniku, Pomor rib v Hrastniku, Poletne jetrnice Vaš zelnik: Odprlo pismo, Vabilo za štipendijski sklad. Uidi to drugič se dogaja, "Telefonska zamuda9 Tema: Kako smo pripravljeni na šolo? Pogovor: Janez Lipec: "Naredili smo preveč Kšajt glavce: Milanova kost, Markova planina Matjaž Švagan Marko Planinc :o Planin Mr hmm 1 __v1 O •.■.•.•.■.v.v.vIvSSS'® Križ kraž Križanka z bogatimi nagradami Reportaža: Kako sem postal "savski maček", Govce - zasavska Hoja, Miss Zasavja 92, Indija press, Norveška za domišljijo Miš maš: Tomaževi ljubljenci. Počitniške naloge. Mladim Zasavcem, DobovSH Žarki, hlačam o vojni ktucs- r «ssiiia* m tm v, pf.. r.rr.fr. mr.h,,r mh Uff 1 J Ji LjOi i M Žuriramo: A Si M na poti do vrha. Kam ss vrti RinglSpil, Horoskop, Hot, hot, hot. Lestvica, 200 DEM spet v Zagorje Kšefti: Treba je biti optimist, Kaj je s premogom?, Avtobusna postaja - slika Zagorjanov, Zasavci radi varčujejo, mali oglasi, Preženimo dolgčas. Naša bodočnost Anketa: Bomba, ti rečem Zdrav duh ...: Sola lepša od osnovne, 90 let i v Čemseniku, Blagoslovitev orgel na Izlakah, Zabeleženo ... v zdravem telesu: Pentatlon Zasavje 92, Mladi državni prvaki, Zasavski olimpijci, Alpinistične novice, Rezultati, Športni CTK CAK 90 let kulture Kronično: Šola bo - stopite s plina, Nesreča z zmajem. Promet, Aufbiks KOLEDAR DOGAJANJ 16. jlllijci - Po podatkih SDK Trbovlje bi morali v primeru, da bi moratorij na vlaganje prijav za uvedbo stečajnega postopka prenehal veljati, v Zasavju za tak postopek predlagati deset podjetij: tri družbena ter sedem zasebnih. S tem bi bilo na cesti še 4285 brezposelnih več. Pasji dnevi prvič. Foto: B. K. 19. Julijci - Nad zgradbo trboveljskega IBT po dolgih letih oživijo trim stezo. Kljub dežju prireditev uspe. 21. Julijci - Na slovenskega očaka ta dan stopi 23 trboveljskih upokojencev, nekaj tudi z več kot sedemdesetimi leti na plečih. 22. Julijci - Včasih dan vstaje slovenskega naroda - tokrat pa čisto navadna sreda: poletno delovna. 23. juliju - Na spoznavnem večeru v gostišču Tauš v Trbovljah narodni demokrati predstavljajo svojo kandidatko za predsednico države dr. Alenko Žagar-Slano. 23. jlllijci - Hudo neurje v Hrastniku naredi veliko škodo", ocenijo jo na dobrih 50 milijonov tolarjev. 24. jlllijci - V Medijskih Toplicah preštevajo turiste in kopalce. Z obojimi so kar zadovoljni, saj v sedmih mesecih letos zabeležijo trikrat več nočitev kot lani. 26. juliju - V poznem nedeljskem popoldnevu zbranim v stekleni dvorani Delavskega doma v Zagorju govori Ivan Oman, tokrat kot predstavnik Krščanskih demokratov in Zagorjane lepo pouči, da je do drugače mislečih potrebno biti strpen. 2 7. juliju - Trboveljska 'ITT j c od tega dne v t.i. reviziji - manjšem rednem popravilu. Na 125-megavatnem bloku bodo opravili nekaj nujnih del. 3 0. juliju - Konec julija poteka 40 let od takrat, ko je skupina zasavskih planincev sprožila pobudo za gradnjo planinske koče na Prehodavcih. Kočo so odprli že dve Pasji dnevi drugič. Koto: T. B. 2. UVgllStU - V Savi od 1 Irastnika navzdol opazijo veliko poginjenih rib. Ribiči in pristojni ugotovijo, daje pomorjen ves ribji zarod. 2. UVgUStU - Na Vidrgi se prične ekološki tabor, na katerem mladi spet ocenjujejo kvaliteto okolja, v katerem živijo Zagorjani. Ugotovitve, jtesno, niso preveč vzpodbudne. 4.. ClVgllStU - V Hrastniku potekajo obiski begunskega taborišča na Leši. Pripravljajo jih članice ZB in RK iz Hrastnika. 5. aVgUStU - Zagorski poslanci izglasujejo nezaupnico svojemu IS, ne sprejmejo odstopa župana. Zagorsko poletje je res vroče. 7. aVgUSta - Na Izlakah se že drugič srečajo zasavski politiki, managerji in novinarji na teniškem turnirju. Zmagata Miloš Vengust in Aleš Berger iz Trbovelj. 8. avgusta - V Zagorju praznujejo občinski praznik z otvoritvijo poslovnih prostorov Rotexa, DL Contacta, proslavo 90 letnice Prosvetnega društva Čemšenik in vse skupaj zaključijo z pravo domačo veselico v Čemšeniku. 9. aVgUSta - Na Izlakah nadškof Alojzij Šuštar blagoslovi prenovljene orgle v izlaški cerkvi. 10. avgusta - Na Dobovcu trboveljski župan Franc Majnardi po pooblastilu predsednika Milana Kušana podeli priznanje častni znak svobode Republike Slovenije Ivanu Starini. 13. avgusta - Na Dobovcu pričneta podjetnik Toš Polc in akademski slikar Janez Knez poletno slikarsko šolo, ki jo obišče kar trideset mladih nadebudnežev. 15. ClVgUStCl - VTurju praznujejo gasilci 40 letnico društva z otvoritvijo novega prizidka, v Sedražu pa pripravijo parado. Sončni dnevi. Koto: T. B. Z.ASAVC Izdaja Zasavc d.o.o , Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi Direktor: Tomo Garantini, Časopisni svet: Sandi Češko, Robert Halzer, Franci Kadunc, Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranzinger ml. Glavni urednik: Matjaž Švagan, odgovorni urednik: Marko Planinc. Uredniški odbor: Roman Rozina, Polona Malovrh (Funšterc), Ivana Laharnar (Vaš zelnik, Reportaže), Stane Šterbucl (Kšajt glavce), Milan Vidic (Anketa), Fanči Moljk (Miš maš), Katja Božič (Žuriramo), Borut Markošek, Jože Bertole (Kšefti), Nande Razboršek (Zdrav duh...), Barbara Kus (... v zdravem telesu). Oblikovanje in računalniški prelom: Čvek, Dol pri Hrastniku, Tisk: Alenka Jakopič, Sedraž. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 61-013. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t. št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo Brezdovoljenjaurednikaponatisčlankov ni dovoljen. Zagorske vladne razprtije, ki so se začele predvsem iz osebnih interesov, kot je dejal, Janeza Vidmarja (podjetnika in podpredsednika IS), so se končale na 13. seji skupščine občine Zagorje z izglasovano nezaupnico izvršnemu svetu ter ponujenemu, ne pa tudi sprejetemu odstopu župana Janeza Režuna. Nepreklicno pa je odstopil podpredsednik SO Zagorje Janez Groboljšek, in sicer potem, ko je poslancem čestital ob občinskem prazniku. Razprava je temeljila na poročilu tričlanske skupščinske komisije, ki naj bi ugotovila morebitne nepravilnosti pri izvajanju strategije razvoja občine, strokovnost izvajanja postopkov posameznih projektov ter možnosti izkoriščanja javnih funkcij vodilnih ljudi IS, skupščine in Agencije za razvoj v osebne namene. Komisija je sicer ugotovila formalne nepravilnosti v zvezi z delovanjem Agencije za razvoj in IS ter nenadzorovano pretakanje sredstev Agencije in občinskega proračuna. Ni pa ugotovila nepravilnega izvajanja projektov, to je gradnjo dveh tovarn medicinske opreme (tovarno za izdelavo PVC rokavic in tovarno za izdelavo inekcijskih brizgalk). S tem projektom je povezano novoustanovljeno podjetje Medicinska plastika, katerega ustanovitelji so Agencija za razvoj, mešano podjetje ln-tact ter Janez Lipec - predsednik IS. Pri tem je zlasti zanimiv status direktorice Agencije za razvoj Marije Leskovšek, ki je sicer zaposlena v ln-iactu, kjer je tudi solastnica. Tako je postala vprašljiva pogodba, podpisana med Agencijo in podjetjem ln-tact. V razpravi je Janez Vidmar opozoril predvsem na to, da je projekt medicinske opreme izredno drag, s tem je vrednost pridobljenega delovnega mesta desetkrat dražja kot je to običajno. Hkrati je opozoril na "kvaliteto" italijanske firme Intcrplastica, ki naj bi bila nesposobna kot investitor in kot ustanovitelj. Dejal je še, da Agencija IS in skupščini ni dajala poročil o svojem delovanju, zato je predlagal, da se projekti in delo Agencije zamrzne. Matjaž Svagan, poslanec in predsednik IO LDS, katere člana sta predsednika IS in SO, je dejal, da stranka odreka politično podporo obema funkcionarjema zato, ker je prišlo v Zagorju do politične škode in zavajanja stranke o stvareh, pomembnih za razvoj občine. Poudaril je, da je LDS obema predlagala, naj ponudita svoj odstop, vendar tega nista storila, zato je sam predlagal skupščini glasovanje o njunih zaupnicah. Skupščinski komisiji pa je predlagal, naj ugotovi tudi okoriščanje Janeza Vidmarja z javno funkcijo. Rezultat seje je znan - poslanci so izvršnemu svetu izrekli nezaupnico, vendar bo IS deloval v sedanji sestavi do imenovanja novih članov. Sklepov o nadaljnem delovanju Agencije za razvoj poslanci niso izrekli. Kaj se bo zgodilo na septembrski seji, je uganka? Imenovanje nove vlade ali morda še eno glasovanje o razrešitvi župana? Suzana Sivka Praznovali v Čemšeniku V soboto, 8. avgusta je bila v Čemšeniku proslava ob 9. avgustu - prazniku občine Zagorje, ter ob 90-letnici Prosvetnega društva Čemšenik. Ob tej priložnosti je Prosvetno društvo Čemšenik prejelo dve priznanji: od župana občine Zagorje in od predsednice KS Čemšenik. Občinskega praznika se je udeležila ministrica za delo Jožica Puhar, rojak Janez Drnovšek pa na proslavo ni mogel priti, vendar je občini pisno čestital. Kulturni program so pripravili člani Prosvetnega društva Čemšenik, vse pristone sta nagovorila župan Janez Režim in predsednica KS Čemšenik Greta Pregrad. Oba sta v svojem govoru pohvalila delovanje in dosežke čemšeniških kulturnikov. Gostje na proslavi v Čemšeniku. Režun jc celo dejal, da je Čemšenik njegov vzor, ker predstavlja napredek ter vidi možnosti v lastnem delu in šele nato v pomoči, kar je tudi županov moto. Tako naj bi se delalo tudi v Zagorju. Ni pa mogel mimo najnovejših političnih dogodkov v zagorski občini: "Sem realen optimist, ker vidim željo v ljudeh, realen pa, ker vem, da ne gre brez težav. Demokracijo se je potrebno učiti in ne z. verbalnimi udarci rušiti vse. Prepričan sem, da ljudem ni vseeno, ker se ruši vse, kar smo dosegli." Pri tem je poudaril, da je doseženega v Zagorju veliko. V zapiranju rudnika pa nevidi leekonomskih težav ampak tudi notranje težave knapa. Zato je poudaril, da se je potrebno učili, da bodo v prihodnosti prodajali znanje. Za prijetnejše vzdušje v Čemšeniku je s promenadnim koncertom poskrbel Pihalni orkester SVEA Zagorje. Svečanemu delu praznovanja pa je sledila ljudska zabava z ansamblom Stoparji. V okviru praznovanja so Zagorjani pripravili še teniški turnir na Izlakah, odprli so proizvodne prostore Rotexa v Zagorju in podjetja DL Contact v Jesenovem. Suzana Sivka Foto: Tomo Ilrezovar K Kaj s HE Vrhovo? Odgovor na to vprašanje tokrat ne bo odvisen od Radeč, delegatov laške občinske skupščine, ampak od slovenskega ministrstva za energetiko in Savskih elektrarn. Nanje je naslovila pismo laška vlada. V njem opozarjajo na številne probleme prostorskega in komunalnega urejanja Radeč, ki so nastali zaradi prekinitve gradnje HE Vrhovo. Izvedba lokacijskega načrta za HE je prvi pogoj za večino posegov v prostor. S prekinitvijo gradnje so blokirane aktivnosti javnih in zasebnih subjektov, stopnjuje sc nezadovoljstvo krajanov in krajevnih institucij. Kljub temu, daje bil odlok sprejet že v letu 87 in v njegovem 12. členu določa, da mora investitor zagotoviti neprekinjeno gradnjo HE Vrhovo in določa faze gradnje, se stvari zapletajo. Občina je doslej izdala le 4 lokacijska dovoljenja. Ta potečejo 9. oktobra letos, zato je jasno, da stvari normalno ne bodo stekle. Vloge za izdajo dodatnih lokacijskih dovoljenj niso bile pozitivno rešene, manjkajo izjave lastnikov prizadetih zemljišč. Gre za primarni kanalizacijski sistem za odvod padavinskih voda iz vplivnega območja Radeč, ureditev trga v Radečah, prestavitev dela vodovodnega omrežja s priključitvijo na črpališče, električno omrežje in razsvetljavo, prestavitev PTT omrežja, kabelske televizije, PTT priključke in gradnjo kabelskega primarnega voda do ATC Radeče. Prekinitev predstavlja tudi zastoj v izvajanju zazidalnega načrta za mestno središče. Investitor bo moral poravnali škodo, ki je nastala zaradi zastoja, pa tudi nov terminski plan bodo morali predstavili prizadetemu okolju. Krajani Radeč, pa tudi IS skupaj s KS zahtevajo, da SE skupaj s pristojnim ministrstvom čim-prej uskladijo aktivnosti in prizadete obvestijo v mesecu dni. Sicer bodo v občini, kol je zapisal predsednik IS Roman Matek, zamrznili izvajanje lokacijskega načrta ali celo uvedli postopek za razveljavitev odloka o lokacijskem načrtu HE Vrhovo. l'niiui kaduiH' Pomanjkanje vode v Trbovljah Suša je precej izpraznila vodne izvire. Najprej so morali bistveno omejiti njeno porabo v Trbovljah, kjer velja že 3. stopnja redukcije. V zagorski občini je prepovedano le pranje avtomobilov in zalivanje vrtov. Prejšnji teden je znašal pretok 37 sekundnih litrov, kar je sicer znatno manj od normalnega, kljub temu pa morajo ponoči vodo zapirati. Čez. dan jo je dovolj. Le v višje ležečih krajih in v višjih nadstropjih nekaterih stanovanjskih stolpnic ob Mediji, v Dolenji vasi in drugje, se gospodinje jezijo, ker jo marsikje ni niti za kuho. Marljivi zagorski gasilci oskrbujejo z. vodo lepo število ogroženih vasi in zaselkov. Najmanj po tristo kuhikov jo prepeljejo na teden, včasih še dosti več, zlasti v Zavine in drugam. Nekaj časa je posamezne zaselke oskrbovala z vodo tudi komunala. Če ne bo izdatneje deževalo, bodo v Zasavju morali še bolj skrčiti porabo vode. Nadejamo se, da do tega ne bo prišlo, saj se poletje počasi izteka in na pragu je jesen, ki je včasih kar radodarna z močo... M.V. "Okolje 92" v Zagorju ob Savi Na ekološkem taboru, ki sta ga organizirali LDS in SVODP Občine Zagorje ob Savi, se je avgusta zbralo 13 dijakov in študentov. Baza je bila spet Vidrga. Kvaliteto okolja so ocenjevali na celotnem območju občine. Štiri delovne skupine so se lotile enega od c-koloških problemov v občini: onesnaženosti vode, kvalitete zraka, divjih odlagališč odpadkov in hrupa. Onesnaženost vode so ocenjevali že prejšnja leta. Letos so merili spreminjanje vsebnosti nitratov, fosfatov in težkih kositi (železov in bakrov ion) vzdolž toka Medije in Kotredeščiee, v Orehovici. Kandtščiei. Stiv i, zagorskem ribniku, pitni sodi in treh zasavskih bazenih. V večini vzorcev so izmerili visoke koncentracije bakrovega iona. Po rezultatih je najčistejši izlaški haz.cn, pa tudi v ostalih je voda dokttj čista. Hrup so merili pri IGM-u. SVEI. Si-porexu. Elektroelementu, na Železniški postaji, na Polju, pri Muzeju, na izlaškem teniškem igrišču,... Izmerjena jakost hrupa je v merjenem času presegla mejno vrednost 60 dB pri SVEI (delo ob zamenjavi kotla). Na Železniški postaji je hrup prekomeren ob prihodu oz. prostem teku lokomotive. Blizu mejni vrednosti je tudi hrup, izmerjen pri Elektroelementu. Popisovalci divjih odlagališč so pod vodstvom g. Šebenika (Inštitut za geografijo, Oikos) popisali še oddaljene in hribovite predele občine ter izdelali natančen kataster divjih odlagališč. V treh letih so popisali (geografska lega, relief, bližina vode in naselij, izpostavljenost, količino in vrsto odpadkov, vpliv na okolico, predlog sanacije,...) 99 odlagališč. Ocenjujejo, da je v občini skupno vsaj 150 div jih odlagališč. Nova naloga je bila ocena kvalitete zraka v zagorski občini. Na onesnažen zrak so zelo občutljivi lišaji. Na večjem delu Slovenije je lišajska flora že karti-rana (skladno z.dogovorom vseh evropskih držav). V Zasav ju smo s popisom šele na začetku. V zagorski občini je približno 130 lišajskih popisanih točk. Letos so pogostost in sestavo lišajev ocenili na 36 točkah. Pri izvedbi tabora so pomagali Sekretariat za gospodarstvo občine Zagorje, Strojegradnja Trbovlje in Inštitut za geografijo. Bilten s predstavitvijo in primerjalnim vrednotenjem rezultatov vseh treh taborov ("Okolje 90 - 92") bo izšel septembra 1992. Natalija Vider^ar-Oorjiip Poto: .lože Kan/anyer jr. Kandidatka ilegalno v Trbovljah Le malo Trboveljčanov vc, da se je 24. julija v njihovem kraju mudila kandidatka za predsednieo države Alenka Žagar - Slana. Najprej je spregovorila po Radiu Trbovlje, potem pa je v "družinskem krogu" s člani trboveljske SDZ-NDS in novinarji sedla za mizo v gostišču Tavš na Vrcskovem. Gospa Žagar-Slana je po svojih besedah odprt politik. Politik, ki ni mistificiran idol, marveč živi med ljudmi in se ga vstikodnevno videva na ulici, med nakupi itd. Med drugim je dejala: "Naša stranka ni tako strogo stanovska, kot na primer Ljudska stranka, niti ne poudarjamo tako krščanstva kot SKD saj menimo, da Slovenci tako nimamo drugega porekla kot krščanskega. Naša stranka si predstavlja volilno bazo med Slovenci, ki niso stanovsko vezani niti ne sc ne čutijo politično vezane zaradi svojega verskega prepričanja. Glavni poudarek nam daje morda bolj agresivna narodna nota, ki jo že od vsega začetka zagovarjamo. Nove Slovence smo zaradi liberalnega zakona ptič "pridelali", vendar so migracije stvar ekonomije in problem brezposelnosti sc bo tudi moral rešiti v krogu ekonomije. Najmanj, kar je treba v Sloveniji narediti, je to, da bo naš človek zaščiten." Javna tribuna SKD je v Delavski dom Zagorje privabila 26.julija kakšnih 60 poslušalcev. Zbrane je najprej nagovoril predsednik zagorske podružnice SKD Andrej Dolšina, ki je v svojem uvodnem nagovoru najprej popljuval Drnovškovo vlado zaradi kmetijske politike, vsiljevanja neustrezne volilne zakonodaje, izničenja vseh rezultatov prejšnje vlade, vzdrževanja beguncev in "prodaje" državljanstva ncslovencem. In ko je Dolšina tako pokazal, da bi sc veliko bolje počutil v kakšni narodno-nacionalni stranki, je predal besedo gostu Ivanu Omanu in odprl tribuno za vprašanja. Član slovenskega predsedstva in podpredsednik SKD Ivan Oman je začel v veliko bolj spravljivem tonu in skozi svoje odgovore povedal: da podpira volilno zakonodajo, kot sojo predlagali narodni demokrati; da si želi čim krajšo predvolilno tekmo, saj bo tako manj medsebojnega blatenja; da je na Slovenskem potrebna preusmeritev kmetijstva iz govedoreje v prašičerejo, kar pa bo možno šele ob močnem gospodarstvu in ob izdatnih vladnih subvencijah ter na koncu, da begunci res veliko stanejo, vendar pa do konca vojne za te uboge ljudi ni videti druge rešitve. Oman je dokazal, da so SKD z njegovim prestopim iz Kmečke zveze v svoje vrste dobili preudarnega človeka in kot sam pravi, njegov prestop vleče za sabo tudi druge. Še posebno sedaj, ko so pri SKD pričeli z ustanavljanjem slovenskega kmečkega gibanja v okviru SKD. Podružnico so 24. julija že ustanovili na Izlakah. Ivan Oman si je seveda vzel nekaj časa tudi za ogled kmetijstva v občini. J.R. jr Foto: Tomo Brezovar Pri beguncih na hrastniški Lesi "Niso bili veseli samo slaščic, sadja in še česa, kar smo prinesle, najbolj so bili hvaležni, ker smo jih obiskale in se z njimi nekaj časa pogovarjale...," je dejala IJeba Šergan z Dola, ki je s skupino žena obiskala begunce na Lcši konec julija. Pobudo za štirinajstnevne obiske so dale članice ZB in RK iz Hrastnika, ki se še spominjajo časov, ko so bili sami pregnani v Bosno, na Hrvaško in v Srbijo. Razpored obiskov so napravili do konca septembra. Doslej jih je obiskalo že pet skupin. Zadolžene na terenu zbirajo denarne in materialne prispevke, s katerimi nakupijo, kar jim posebno primanjkuje. Seveda pa jih obiščejo kdaj tudi izven načrtovanega datuma, če dobijo na primer kakšna jabolka, ki jih v centru ne morejo nuditi v zadostni količini. Želijo jim organizirati tudi kakšen kulturni program. Trenutno živi v centru 100 otrok, 82 odraslih, med njimi pet nosečnic. Vodja centra je Tjaša Kohne, pomaga ji še pet delavcev preko javnih del. Begunci so z razmerami zadovoljni, za prizadevanja hvaležni, vendar si najbolj želijo mir. "Takoj ko bo mir, sc bomo vrnili, čeprav večina nima več strehe nad glavo. Si bomo pač napravili lesene barake iz bližnjega gozda...," so modrovali. F. M. Foto: B.K. Tekst in foto: J.K.jr Neurje v Hrastniku Zadnja leta občino Hrastnik zaradi geološke sestave tal, posledic rudarjenja in erozijskih vplivov spremljajo velike tegobe s plazenjem zemeljskih gmot. Svoje so dodala še huda neurja, prvo v novembru 1990, drugo v oktobru in novembru 1991 in zadnje pred mesecem dni. Niso še odpravili posledic prejšnje nesreče, ko je že prišla nova. V hudem neurju 23. julija je voda zalila veliko stanovanjskih hiš in obratov, deroča voda je uničila precej vrtov in kmetijskih površin, ruvala drevesa, porušila del javne razsvetljave, poškodovala okoli dvajset kilometrov cest, sprožilo se je pet plazov. Škoda je ocenjena na dobrih petdeset milijonov tolarjev, kar pomeni 2,1 odstotka družbenega proizvoda hrastniške občine za leto 1990 ali 27,3 odstotka letošnjega proračuna. Prizadeta območja že ves čas od neurja urejajo in nadzirajo. Močno pa jim primanjkuje sredstev, saj prav zaradi denarja še niso uresničili sanacijskih programov urejanja območij, uničenih v prejšnjih neurjih in plazenjih. IS jc Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora zaprosil za šestnajst milijonov tolarjev pomoči. To so najnujnejša sredstva za ureditev razmer vsaj v takšni meri, da morebitna neurja ne bi povzročala večje škode. Ivanu Laharnar Kranjec moj mu osle kaže? Kot jara kača je dolga zgodba o železniškem postajališču v Radečah. Celo na sramotni steber smo ga pribili (z njim ŽG Ljubljana), pa žal ni nič zaleglo. To lahko sklepamo iz pisma, ki ga je poslal sam minister za promet in zveze Marjan Krajnc. Zapisal je, da jc bilo postajališče že nekajkrat v načrtih ŽG, toda žal je vedno izpadlo. Tudi letos bo tako, saj bo prva železniška infrastruktura in v proračunu ni mogoče zagotoviti, kot pravi minister, "teh minimalnih" sredstev za postajališče Radeče. Vsi vemo, daje Zakon o proračunu zelo restriktiven do porabe proračunskih sredstev in bi bilo vsako takoimenovano nenamensko koriščenje sredstevstrogo sankcionirano. Kaj torej v situaciji, ki je banalna, saj je stara že skoraj kot železniška postaja sama. Dnevnih migrantov iz Radeč je vse več, v septembru se začne šola in blizu tisoč ljudi se bo gnetlo v napol podrtem vagonu ob vsakršnem vremenu. KS ne more narediti več, kot je. Mogoče jc uspeh že to, da je bil o stanju seznanjen vsaj minister, saj resorji, ki se neposredno ukvarjajo s tem, niso imeli posluha. Odgovori kot, ni denarja, počakajte do drugega leta, so bili vse, kar so Radečanom uspeli povedati. V tolažbo naj bo vsem naslednja izjava ministra. Citiramo: "Istočasno vam zagotavljamo, da bomo, tudi glede na Vašo argumentacijo na sestanku 23. 6. 1992, skušali v proračunu R Slovenije za leto 199.3 zagotoviti sredstva za Vaše postajališče." Jc to še ena izmed dodatnih obljub ali pa se Radečanom res obeta novo postajališče. Franci Kadunc Toplovod do Ceste 1. maja V Hrastniku širijo toplovodno omrežje, ki je bilo doslej zgrajeno do bazena. Trenutno polagajo cevi od bazena do gostišča Roš, Zdravstvenega doma in bloka na Cesti 1. maja 69. Letos bo na primarni toplovod priključeno kegljišče, policijska postaja, gostišče Roš, zdravstveni dom in omenjeni blok. V večjih objektih bodo vgrajene toplotne postaje, ki bodo omogočile priključitev omrežja za celotni Novi dom, kar je v načrtu za prihodnje leto. Interes za priključitev je velik. Seveda je vprašljiv denar. Iskali bodo možnosti kreditiranja in oblike plačila, ki bi občanom zmanjšale breme. V prihodnjem letu želijo v Hrastniku potegniti primarni toplovod do "Križišča". Projekti so izdelani, kupljene so cevi, ni pa dovolj denarja, da bi to storili že letos. Letos nameravajo pripraviti še projekte za sekundarni vod, študijo ogrevanja Dola in Podkraja, projekt za tri stolpnice na Logu, morda tudi za ogrevanje Studenc. GD 1 Irastnik dobro in v rokih opravlja dela. Z novimi priključki bo odpravljen velik del onesnaževalcev. Ivana Laharnar Obnovljena cesta Regionalna cesta med Zagorjem in Kisovcem, ki sojo zaradi rudarjenja že večkrat obnavljali, bo te dni ponovno temeljito prenovljena. CP Ljubljana, s katerim je Rudnik sklenil pogodbo, je nameravalo z deli končati do 10. avgusta, vendar je zamotan teren poskrbel za zamudo. Ker so pod tem področjem že lani prenehali z odkopavanjem premoga, sanacija pa je bila tokrat temeljita, računajo, da se cestišče ne bo več posedalo. Preureditev odseka so plačali (17 milijonov sit) z namenskimi sredstvi za zapiranje rudnikov. I.L. Priznanje Ivanu Starini Klanec junija letos je predsednik predsedstva republike SlovenijCiMilan Kučan podelil priznanja vojakom, ki so se.izkazali v lanskoletni vojni. Ker takrat Ivan Starina zaradi zdravstvenih razlogov ni mogel prejeti častnega znaka svobode Republike Slovenije, mu ga je pred dnevi po pooblastilu državnega predsedstva vročil predsednik skupščine občine Trbovlje Franc Majnardi. A.G., Foto: T. Podbevšek Zlata poroka v Gradiču X. avgusta sta si v poročni sobi Gradiča v Trbovljah po petdesetih letih zakonskega življenja zvestobo obljubila za nadaljna leta Llizabcia in Konrad Murko iz Šuštarjeve 31 v Trbovljah Rudar Konrad se je rodil 13. 8. 1920, gospodinja F.lizabeta pa .3. 11. 1918. Slavje je popestril ansambel VIS upokojencev Trbovlje, obema slavljencema pa so sc s toplimi čestitkami in posebnim pisnim priznanjem pridružili tudi predstavniki DU Trbovlje. V nedeljo, 2. avgusta, so jutranje ribiče ob Savi, od izliva potoka Boben navzdol, presenetile gruče več stotin poginulih rib, ki jih je reka nosila s seboj. Takoj so obvestili hrastniško policijo in medobčinske inšpekcijske službe, zaradi velike razsežnosti te morije pa je na kraj prišla tudi mobilna ekološka enota Inštituta Jožef Štefan iz Ljubljane. Podpredsednik hrastniških ribičev in predsednik zasavskih RD Miro Zorc pravi, da so naslednji dan ob Savi pregledali le tri lokacije, kamor je naplavilo poginule ribe, našteli pa so prek tisoč poginulih rib vseh vrst. Rib manjših od 15 centimetrov sploh niso šteli. K temu dodaja, da po mnenju ribičev Sava naplavi le kakšnih 10% vsega pogina, ostalo odnese s seboj. In ko so v torek, 4. avgusta ribiči z elektro-agregatom prečesali potok Boben, niso našli niti ene same žive ribe. Ker še ni končana analiza vzorcev vode, ki jih preučuje tako UNZ kot Slovenije. Rezultat je že likovni blok, s katerim naj bi bil letos opremljen vsak slo-v-enski šolar. V njem ni 10 ali 20 klasičnih risalnih listov, ampak paleta različnih papirjev, ki omogočajo učenje različnih vrst slikarskih tehnik. V bloku je 30 listov papirja, ki so ga predstavili tudi likovnim pedagogom na simpoziju v Portorožu. Dogovarjajo se za nadaljnje sodelovanje z Zavodom, saj bi želeli tudi pri zvezkih uvesti red. Načrtujejo več prodajnih akcij po Sloveniji, pa kakšno presenečenje za šolarje. Bralcem Zasavca, tistim najmlajšim, za začetek poklanjajo samolepilni urnik. F.K. Upokojenci na Triglavu Pri DU Trbovlje deluje tudi planinska sekcija. Sprva je organizirala izlete v okolico Trbovelj, zadnji izleti so bili že daljši in zahtevnejši. Končno so se podali tudi na Triglav. Odpotovali so 20. julija preko Rudnega polja na Pokljuki, Vclega polja in Planike ter preko Malega Triglava prispeli na vrh. Tridnevnega pohoda se je udeležilo 23 upokojencev, med njimi je bila prvikrat na Triglavu tudi upokojena učiteljica Alojzija Blatnik, ki je stopila na vrh pri svojih 75 letih. T.L. Gasilci v Turju praznovali Gasilci v Turju so 40 letnico društva dostojno proslavili. Preteklo soboto so Divorili prizidek, ki bo služil za orodjarno in sejno gasilsko sobo. Seveda so ob otvoritvi pripravili značilno gasilsko veselico in praznik veselo proslavili skupaj s Turjani in gosti iz doline. M.P. Foto: It.K. RadečejDapir tudi za šolarje Vaš šolar je naš šolar, so zapisali na reklamni poster Radečepapirja, ki se letos predstavlja z novim šolskim programom. Gre za delo skupaj z Zavodom za šolstvo R Zavod za ribištvo v Ljubljani, zaenkrat ne moremo s prstom pokazati na krivca, ki je povzročil pomor celotnega ribjega zaroda na površini 32 hektarjev. Po prvih podatkih naj bi v Boben stekle velike količine neznane kisline, saj je bila menda na licu mesta izmerjena kislost Bobna pod ph 4. Lestvica za določevanje kislosti oz. bazičnosti vode pa je od phO do ph 14, pri čemer naj bi pitna voda imela ph 7. Ob takšnem pomoru celotnega ribjega zaroda lahko upamo le to, da bo krivca za to dejanje doletela več kot zaslužena kazen. Ce pa se za čisto o-kolje zavzemamo samo na papirju in menimo, da smo absolutni gospodarji nad naravo, potem si pač vsi po vrsti zaslužimo, da na svoji koži spoznamo, da na račun okolja prihranjejega denarja ne moremo niti dihati niti jesti in niti piti. Jože Ranzinger jr IN MEMORIAM Rado Kralj Rado se je rodil pred enaindvajsetimi leti. S sedmim letom se je vključil v župnijsko življenje in se seznanjal z načinom življenja, ki ga posreduje krščanska kultura. Zgled staršev gaje pri tem podpiral, postajal je vplivna, priljubljena in značajna osebnost. Sčasoma si je s pridnostjo pridobil avtomehanično znanje in rad ustregel kolegom pri popravilu obrabljenih avtomobilov. V svoji podjetnosti je odprl servis za traktorje. Rad se je oziral kvišku. Vznemirjal ga je polet ptic. Hoja in vožnja zanj niso zadostovali. Vse, še posebej domače, je presenetil, ko je po čudnih okoliščinah prišel v stik z letečimi zmaji. Kot bi imeli v sebi čarobno moč, se od njih ni mogel več ločiti. Domači so se v strahu in svareče ozirali kvišku, on pa je samozavestno plaval nad njimi brez skrbi. Neka jkrat je imel neugodnosti s pristajanjem. To mu ni vzelo poguma, z novo zagnanostjo je nadaljeval s skoki v višino, kakor, da se mu ne more nič hudega zgoditi. S težkim srcem je prodal svojega zmaja, a ni zdržal brez njega. Usodno nedeljo, 26. julija, si ga je sposodil. Nosilno vrv niso dovolj pritrdili in višina je bila previsoka, da bi ob padcu ostal živ. Zadnji polet in zaključek življenja. Nekdanji pogledi kvišku njegovih domačih so uzrti v majhen skalnat prostor, ki bo s postavljenim križem še dolgo pričal, da se je tu končalo 21 letno življenje Kraljevega Radota iz Zavin. Malo ljudi bo ta kraj videlo, še manj se jih bo ob tem zamislilo in se vpraševalo zakaj? J.Č. '•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*........................................................................’•’•*•’•*•*•*•*•*•*•*•"•*•*•*•*•*•*•*•"•*•*> JE7"RMlCE ■ Najprej o zagorski vladi Janez Lipec, hiv.ši zagorski izvršnik, Vladimirju Kojniku, tudi bivšemu zagorskemu izvršniku: "laido, kako si že rekel tisto, da kdor nima sreče pri vladanju, jo ima na igralnih avtomatih... " Folo: Tumo Brezovar Stane Kirn, hrastni.ški izvršnik, Koman Matek, laški izvršnik iu Franc Iteravs, trboveljski izvršnik v trenutku, ko so zvedeli za usodo zagorskega kolega. Folo: Branko Klančar Matjaž Svagati, prvi mož zagorskega LDSa in naš glavni, Marku Planincu, našemu odgovornemu: "Zdaj pa dam za pijačo!" Folo : Tomo Brezovar Janez Kežun, še vedno župan zagorski: "Kar naprej, gremo, gremo. Se drugi, še je prostor, kar naprej. Jaz bom še malce tu." Foto: Tomo Brezovar "Kriv sem - hvala za zaupanje" Predsednik zagorske občine Jane/. Kežun je imel za rešitev svoje kože na avgustovski seji skupščine pripravljenih sedem točk dolg scenarij, kot je kasneje pojasneval. Če bo padla vlada (točka I). bo zahteval glasovanje o svoji zaupnici (točka 2). Vladaje pitdla. /.ahteval je. Razdelil je listke o ponujenem odstopu (točka 3). So bili poslanci ob tej Ke/unovi točki nepozorni, uspešno zapeljani ali pa ga imajo enostavno radi? Takole so glasovali o obeh stvareh: (v prvi točki glasovanje o zaupnici IS) ZAUPNICA ZA ( 13 glasov) BKOTI (20 glasov) (pa še glasovanje o zaupnici županu) ODSTOP Z-t (12 glasov) BKOTI (22 glasov) l aku so bili torej sestavljeni listki za glasovanje o zaupnicah vodilnim v občini. Oboje obkroženo "proti" da različen rezultat. Pri prvem odletiš, pri drugem ostaneš. Župan je bil po seji ponosen, ker so mu delegati izrekli zaupanje. So mu ga res? Ohserver m in še o drugih stvareh m Tof: "Kva?! Jest de sem na tleh? Kje pa! Ne ga lomt! To sam kr Iko mal počivam ... Ja, na tleh, seveda! Kje pa naj le/.im?! A de sem na tleh? Kje pa, ne ga lomt!" bolo: Krunko Klančar Jane/. Drnovšek Igorju Bavčarju: 'Tudi ti. Igor!" Foto: Tomo Brezovar Ivan Oman Andreju Dolšiui: "No, in potem mije oni zgoraj prišepnil: "Ivan, pusti svoje ovce in pridi k mojim." In /daj sem tu." Foto: Ionio Brezovar Dva molja • Manja Goleč ■ Pluvica, znana kulturna pojava z Dola pri Hrastniku, je opazi la, Ja je obiskovalka pri njej pozabila lepo ruto. Zamikalo jo je, da bi jo zadržala in čakala, kdaj jo bo prijateljica pogrešala. Pa si je rekla, saj nisem Tof in je zavrtela njeno telefonsko. è Roman Rozinu - Rozi se je zelo razveselil, ko je prišla v uredništvo zgornja jetrnica. Ne toliko zato, ker je antito-fovsku, bolj zato, ker ni iz Zagorja, pa še ženske nastopajo v »jej. Fanči Koman Kozina: "Saj meni tudi ni vseeno. Ampak ne bom zato tega na suknjič ali jopič pisal!" Poto: Tomo Brezovar Epigrafi Mali oglas Uèel je Lipe na Prvine. Kdor ga najde, zn nagrado gre - do Drino! Skrivnostni mešctar Ker tuj denar ga neverjetno mika, celo po dilah za smodnikom stika .. S kanarčki nimam sreče Hudič nolonn mi pod no^e meco, zato s kanarčki - pevci nimam sreCe .. I I...............?i-i ..... : - i;s-! BLACKBURNE Pisma bralcev Kot vsak resen časopis tudi Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu, ali pa mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Posebej poudarjamo, da je dolžina pisem omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Uredništvo Bazeni V 13. Številki §e je Zasavc skupaj z znanim specialistom za urejenost bazenov Ivkom Šinkom sprehodil po zasavskih kopališčih. Po objavi je avtorica prijela prijazno pismo, ki ga objavljamo. Uredništvo Spoštovana gospa! Hvala za 13. številko Zasavca. Bil sem zelo prijetno presenečen nad vašim zelo kvalitetnim člankom o kopališčih v Zasavju. Ko bom končal s pregledi in ocenjevanjem kopališč, vam bom poslal končne rezultate. Zahvaljujem se vam, ker tudi s članki pomagate pri urejanju razmer na naših kopališčih. Ivko Šink Odprto pismo V uredništvo smo prejeli Odprto pismo ministrstvu za obrambo, v katerem slovenska nacionalna stranka in njen predsednik Zmago Jelinčičopo-zarja na stanje v slovenski vojski, v kateri je, kot trdi, vedno več nes-lovencev. Ker pa je že bilo objavljeno v dnevnem časopisju, kjer so bili objavljeni tudi odgovori na to pisanje, ga v našem časopisu ne ponavljamo. Uredništvo Tudi to se dogaja K pisanju teh vrstic meje spodbudilo branje dveh člankov v časopisu Zasavc in sicer Pismo gluhemu in Gradnja nove cerkve v Trbovljah. Ne mislim se spuščati v debato glede gradnje ali ne-gradnje nove cerkve. Opisal pa bom primer iz našega kraja. Na sončni strani Kuma stoji 864 m visok hrib Rodež, ki spada v Podkum. Na hribu stoji osamljena cerkvica, posvečena sv. Lenartu. Po oceni strokovnjakov sega v 12. stoletje. Ima ohranjene freske. Stranski oltar je dar ostrovrškega grofa Kaci- Vabilo političnim strankam, podjetjem, bankam, državljanom Slovenije in Slovencem po svetu Socialistična stranka Slovenije vabi vse politične stranke, da z delom sredstev, ki so jih namenile za predvolilno kampanjo, skupaj z njo priskočijo na pomoč socialno ogroženim učencem in dijakom, bodisi tako, da ustanovimo nevladni sklad za štipendiranje in kreditiranje šolajoče se mladine ali s kako drugačno obliko pomoči. K sodelovanju vabimo tudi podjetja, banke, državne sklade in posameznike, ki jim je mar za prihodnost Slovenije in za stiske manj srečnih sodržavljanov. Pokažimo, da so strankarska razhajanja manjša od skupne skrbi za prihodnost naših otrok in Slovenije. Za podrobnejše informacije, za sporočila o vaši zainteresiranosti in za koordiniranje pred ustanovitvijo sklada ali odločitvijo o drugačnih oblikah pomoči se, prosimo, obrnite na območne odbore Socialistične stranke Slovenije ali na republiški odbor v Ljubljani. Socialistična stranka Slovenije janarja. O tej cerkvi so poznane razne legende, ki pa jih ne mislim opisovati. Problem je bil drugačen. Cerkev je zaradi starosti začela propadati. Potrebna je bila temeljite obnove. Ker stoji na težko dostopnem kraju, so bile težave še večje. Stvar so vzeli v roke dobri organizatorji. Cerkev je dobila novo fasado, na novo je pokrit zvonik, očiščena je okolica in vse, kar je bilo močno načelo, je sedaj popravljeno. Vse se je naredilo brez modernih sponzorjev in občinskega proračuna. Tako bo za dolga leta ostal rešen kulturni spomenik. Ob zaključku sc je zbralo veliko ljudi. Najprej je bila maša, poskrbljeno je bilo za hrano in pijačo, pa tudi domača harmonika ni manjkala. Da se je vse to naredilo, je velika zasluga vseh, ki so to organizirali, pa tudi prostovoljnim prispevkom in prostovoljnemu delu. Tone Juvančič, Podkum "Telefonska zamuda" drugič Hrastniški IS ni zavodovljen z informacijo PTT podjetja telefonskim naročnikom v Hrastniku. PTT so poslali javni odgovor, ki ga objavljamo, saj smo o problemih pisali v prejšnji številki. Uredništvo "Telefonska zamuda" drugič Na IS se je obrnilo precej individualnih naročnikov telefonskih priključkov iz naše občine zaradi neizpolnjevanja podpisanih pogodb z vašim podjetjem. Prizadeti so ogorčeni nad informacijo, ki ste jim jo poslali. Ker gre v tej informaciji za popolno neresničnost, vas opozarjamo, da bodoče naročnike obvestite o dejanskem stanju. V tem obvestilu ste bodočim telefonskim naročnikom napisali, da se s tem, da telefonov še ne boste priključili, strinja tudi Izvršni svet Skupščine občine Hrastnik. O problematiki, kako zaključiti investicijo v modernizacijo in razširitev telefonskih kapacitet v Zasavju, je Izvršni svet večkrat razpravljal in skupaj z vašim podjetjem iskal rešitve. Nikoli pa ni tekla razprava o pogodbah, ki sle jih sklepali z občani. Takšen pogodbeni odnos je medsebojna obveznost le vašega podjetja in posamezne stranke, zato o takšnem primeru ni niti pravica niti pristojnost kogarkoli, da bi v ta odnos posegel. Na to smo vas predhodno opozorili že telefonično, tokrat pa se obračamo na vas tudi pismeno, saj je bila zadeva izpostavljena tudi v 13.številki Zasavca s strani naše občanke. V isti številki Zasavca je objavljen tudi članek "Telefonska zamuda", iz. katerega je razvidno, da ste z namenom razjasnitve situacije v Trbovljah sklicali tiskovno konferenco. Menimo, da bi do mnogih urgenc in nejasnosti ne prišlo, če bi se podobne metode poslužili tudi v občini Hrastnik. Predsednik Izvršnega sveta: Stane Kirn, dipl. oec. Gostišče prenočišča , ŠENTGOTARD 15a \ TROJANE Konkurenčne cene, bogata izbira in prijazna postrežba v samopostrežni trgovini z mešanim blagom MAČEK Ko se peljete iz Zasavja proti Trojanam, se na vrhu Trojanskega klanca odcepi cesta v smeri Cemšeniške planine - Čemšenika. Le en kilometer od križiSCa na tej cesti leži vas Šentgotard, kjer se nahaja GOSTIŠČE MAČEK. V lepi, še neokrnjeni naravi boste lahko preživeli prijeten dan, v gostišču pa vas bomo postregli z bogato, izbrano hrano. Gostišče je urejeno z 50 sedeži v restavraciji in 70 sedeži v posebni sobi, primerni za svatbe in ostala srečanja (seminarje). V dvo in troposteljnih sobah, opremljenih s tuši, WC - ji in teraso, pa lahko preživite tudi več dni skupaj. Ob sobotah igrajo v našem Gostišču različne skupine, s prijetno glasbo za uho in plesalce. Vse potrebne informacije po telefonu (061) 733-040 TROJANE 'ičŠENTCiOT LAKE • Go*‘i' • CE 61420 Trbovlje, Šuštarjeva 42 tel: (0601) 24 350 ODPRTO: NON-STOP od 7.00 do 19.00 ob nedeljah in praznikih od 8.00 do 12.00 Mfmmismm ŠmUSKI ATELJE ZAGORJE . 7 ... ::: ODPRTO: vsak dan 16,00-19.00 sobota 8.00-12.00 Telefon: ofcoi 63-179 miiSMLo IS-iMlIIl DELOVNI ČAS: 8.00 -12.00 in od 14.00-18.00 tel.: (0601) 61-256 ' . ' v ■ ■ MAGROSd.o.a. SELO 3 61410 Zagorje ob Sard (pri Ribniku) mmmmmmirnsms "Sola je naš drugi dom, tu bistrimo duha in bogatimo svoje znanje", so nas učili. Vendar se precej šoloobveznih otrok in dijakov ne veseli pričetka šolskega leta. Zakaj? Nekateri krivijo učni program, ki učencev ne more pritegniti, drugi pedagoške (ne)sposobnosti nekaterih učiteljev, tretji vedno nova eksperimentiranja - ki naj bi izboljšala šolstvo in dvignila splošno raven izobrazbe, pa so se prevečkrat izjalovila. Splošna draginja in slab standard marsikateri družini otežujejo, celo onemogočajo nakup knjig in šolskih potrebščin. Poseben problem je prehrana; kako otrokom zagotoviti vsaj en obrok na dan v šoli. Učitelji so nezadovoljni s svojim položajem in plačami, ki v prosveti niso zadovoljive. Z zamrznitvijo plač v negospodarstvu se bo položaj se poslabšal, motiviranost učiteljev za delo bo manjša. Vse bo spet odvisno od dobre volje posameznikov, ki se zavedajo, da znanje daje moč majhnemu narodu, ki le tako lahko stoji pokonci. Res smo šele sredi avgusta in marsikomu je misel na šolo v teh počitniških dneh neprijetna. Tudi v zasavskih osnovnih in srednjih šolah so s pripravami na pouk komaj začeli. Tako nam vsi niso mogli (ali hoteli) posredovati ustreznih informacij o njihovih pripravah na pouk in morebitnih novostih, kijih bodo uvedli. Novosti na šolah Glavna novost v trboveljskih in hrastniških OŠ je prehod iz Štirih na tri konferenčna obdobja. V zagorskih OŠ so to novost uvedli že lani. Nekateri so s tem zadovoljni, drugim se ni zdela tako zelo dobra. Po mnenju nekaterih učiteljev je problem predvsem "kampanjsko" učenje, saj učenci dobijo spričevala šele junija, vmes pa le splošna obvestila o uspehu. Dobra stran pa je med drugim ta, da se snov čez leto porazdeli. V OŠ Ivan Škvarča v Zagorju pravijo, da uradnih rezultatov o učinkovitosti tega poskusa še ni. Kot novost so lani uvedli integriran pouk (na primer nivojski pouk pri angleščini). Možno je, da bo letos tuj jezik že v četrtem razredu. Malice šoli financira republika, kosila pa ne, zato poskušajo to pomoč dobiti pri občini. Če ne bo šlo, bodo cene kosil realne. V OŠ Tone Okrogar trenutno belijo nekaj razredov, drugače pa v prihodnjem šolskem letu ne bo posebnih novosti. Cena malice bo okrog 40 tolarjev, kosila pa 105 tolarjev na dan (cena je le približna, saj so vanjo vračunana samo živila, brez energije). V hrastniških OŠ bodo s pripravami šele začeli, zato nam ustreznih informacij ni mogel nihče posredovati. Prav tako je tudi v Trbovljah, kjer s pripravami začenjajo 17. avgusta, trenutno pa potekajo popravni izpiti. Sicer pa so nas na OŠ Josip Broz Tito prav arogantno odslovili, češ da je bilo o novostih že toliko povedanega, da naj ne sitnarimo še mi s svojimi vprašanji. Pomanjkanje strpnosti ali le slaba volja? Vsekakor razpoloženje, ki si ga dober pedagog ne bi smel privoščiti. Foto: 1$. K. Foto: J. R. jr Tudi na nekaterih zasavskih srednjih šolah bo v prihodnjem letu nekaj novosti. Tako je v trboveljski Gimnaziji 1 prvič potekal izbor učencev, ki so se vpisali v prvi letnik. Na podlagi rezultatov male mature, ki so jo opravljali učenci po končani OŠ, je bilo sprejetih 90 in zavrnjenih 18 učencev. Ekonomska srednja šola izbora učencev za v prvi letnik ni izvajala, vpisalo se je 90 novincev. Veliko se je govorilo o združitvi tehničnih šol na eni in poklicnih na drugi strani, vendar so na Srednji šoli za elektrotehniko in gostinstvo zagotovili, da z združitvijo še ne bo nič. Torej bodo programi potekali po ustaljenem redu. V prvi letnik šole za elektrotehniko seje vpisalo 84 novincev; 56 za smer elektrotehnik-clcktronik in 28 za smer elektrikar-energetik. Na gostinsko šolo se je vpisalo skupaj 96 novincev; 64 za kuharja in 32 za natakarja. Šola je od ministrstva dobila nekaj denarja za popravilo strehe, vendar to'ni dovolj da bi streho lahko na novo pokrili. Glede prehrane je problem, saj na šoli ni razdelilnice. Predvidevajo, da bi imeli učenci na razpolago določeno količino mešane ^—111:11^^ Republiške štipendije Razpis za šolsko telo 1992193 opredeljuje, da lahko republiško štipendijo dobi učenec in študent po tim. pridohitvenem cenzusu. Za tiste, ki se šolajo v kraju stalnega bivališču, razpis opredeljuje, da dohodek na družinskega člana v drugem trimesečju letu 1992 ne sme preseguli 110 odstotkov zajamčenega OD (20.350,00 tolarjev). Za to štipendijo prosilci zaprosijo v občini stalnega bivališča. Izpolnijo vloge na ustreznih obrazcih, ki jih dobijo v Občinski enoti Zavodu za zaposlovanje. Štipendije podeljuje Republiški zavod. Višina štipendije je odvisna od dohodka na družinskega člana, štipendisti so upravičeni do dodatka za prav dober in odličen uspeh. Pravico do štipendije morajo vsako leto obnavljati, ustrezni službi prinesejo prepis spričevala za pretekb leto, potrdilo o vpisu v višji letnik in ustrezna potrdilu o dohodkih družine za drugo tromesečje tekočega letu. Razpis še ni zaključen! Zadnji rok za oddajo zahtev za štipendije je za učence peti september, za študente pa trideseti september 1992. K.W. hrane. Na Srednji Soli za rudarstvo in geodezijo so že drugo leto zaključili z eksperimentom, ki je obsegal dva programa: dvoletni program za gospodinjska dela in triletni gospodinjskih storitev. Na tri konferenčna obdobja v prihodnjem šolskem letu ne bodo šli, saj je po besedah ravnateljice Anice Ule - Maček dovolj že en eksperiment. Program je nov, ni modela, po katerem bi se zgledovali. Problem so učbeniki, ki jih ni, zato je potrebno ustrezno litera-turo pripraviti. Poudarek je na praktičnem pouku, ki obsega tri področja: pripravo in serviranje živil, obdelavo tekstila in poslovno informatiko. V prvi letnik triletnega programa se je vpisalo okrog 60 deklet, v dvoletni program pa 43 učencev in učenk. Na šoli sočasno izobražujejo še kadre na področju rudarstva (tiste, ki programa še niso zaključili). Želijo, da ne bi prekinili tega programa in bi se z gospodarstvom dogovorili vsaj za občasno izobraževanje tehnikov. Lani so z lastnim denarjem opremili novo računalnico, letos želijo opremiti šolsko kuhinjo in kabinet. Prehrana v šoli je organizirana, trudijo se, da hi v teku prihodnjega šolskega leta pripravljali tople malice, šolski učbeniki so na razpolago za izposojo in odkup. Kako do učbenikov? V zasavskih knjigarnah pravijo, da se je povpraševanje po šolskih učbenikih že začelo, vendar je prodaja glede na prejšnja leta manjša. Pomanjkanje denarja je ljudi prisililo, da si izposojajo knjige od sorodnikov in prijateljev. Knjige za prvi letnik srednje šole stanejo okrog 16 tisoč tolarjev, za prvi razred osnovne šole približno 8 do 9 tisočakov. V knjigarnah zaenkrat pogrešajo vsakoletni naval na šolske potrebščine. Velik vpliv na nakup knjig ima Modri Janez, ki je v Sloveniji prevzel največji delež prodaje učbenikov. Kako je z možnostjo izposoje učbenikov na nekaterih zasavskih šolah? V OŠ Ivan Škvarča ni denarja, da bi šola kupila in izposojala učbenike. Trudijo se, da bi knjige v šoli prodajali naprej. V Gimnaziji in Srednji ekonomski šoli prav tako nimajo knjig za izposojo, dobijo jih lahko, saj sodelujejo s Partizansko knjigo. Tudi na Srednji šoli za elektrotehniko in gostinjstvo ni denarja za izposojo knjig. Dogovarjajo sc s trboveljsko Cankarjevo založbo, ki ji šola pošlje seznam učbenikov, zbirajo prednaročila. Prve dni šolskega pouka je možno učbenike kupiti na šoli. Vse več dijakov se odloča za nakup rabljenih učbenikov. Letos je bilo polovico manj prednaročil za nove knjige. Poleg učbenikov je treba kupiti veliko dodatne opreme in učil za praktični pouk. Denarnih sredstev je malo, za marsikoga premalo. Za težave je kriv sistem Pri nas v zadnjem času živimo v nekakšni vročici sprememb in novosti vseh vrst, ker bi radi v nekaj mesecih odpravili sivino in uniformiranost preteklih štiridesetih let. Marsikdo bi rad na hitro vse zavrgel in začel na novo. Za kakovostne spremembe je potreben čas, ta pa v šolstvu ni zaveznik. Rešili smo se usmerjenega izobraževanja, tega "spomenika neumnosti", sedaj hitimo z novimi eksperimenti. Otroci in dijaki naj bi kot poskusni zajci iz generacije v generacijo dokazovali (ne)uspešnost načinov, ki naj bi izboljšali šolstvo. Morda se bo le posrečilo? Za kakšno ceno? Kdor vsaj bežno pozna našo OŠ od znotraj, bo vedel, da se v njej zagotovo še nikoli ni toliko eksperimentiralo, tako hlastalo za čim novim, alternativnim. Kam vodi ta nedorečenost? Foto: V. V. Preveliko eksperimentiranje in večne novosti, ki ne obstanejo dalj časa, otrokom bolj škodijo, kot koristijo. Namen šole v končni fazi ni le izobraziti, ampak tudi vzgojiti. Saj življenje odpira vrata svoje šole. Drugačne, dostikrat brez popravnih izpitov. Kaj manjka današnjemu šolskemu sistemu? Globok humanizem, pretanjen občutek za vzgojo ob pravem času in na pravi način. Vsesplošna zbeganost in neučinkovitost sistema vpliva na šolarje, ki se tudi v Zasavju vse pogosteje zatekajo k nasilju,alkoholizmu, tudi mamilom. Če naj bi smisel šole bil izobraziti in vzgojiti zdrave in uspešne posameznike za življenje, je potemtakem naš šolski sistem zgrešil cilj? "V šoli me niso učili, kako naj živim. Učili so me vse drugo." To gotovo ni le zgodba nekega posameznika. Mija .liižinn in Robi Lukač Na fotografijah: počitniški utrinki Karikaturisti bi pri Janezu Lipcu, zdaj že bivšemu šefu zagorske vlade, verjetno najprej opazili brke. Končujejo se navzgor in z navznoter zavihano špico. Po portretih sodeč je podobne nosil tudi Cankar. V zgodovino zagorskega vladanja bo prišel verjetno predvsem zato, ker so njegovi vladi kot prvi izglasovali nezaupnico, in manj verjetno zaradi tega, ker je ta vlada - tako pravi sam - naredila trikrat preveč. Njen "greh" pa je po njegovem, da za delo ni iskala dovoljenj direktorjev in drugih pomembnežev. Sicer je Lipec Trboveljčan, inženir strojništva, rezervni oficir,... Poklicno pot je začel v trboveljski Strojni tovarni, kjer je skupaj s še tremi somišljeniki leta 1987 predlagal spremembe, zaradi česar so, na predlog partije in delavskega sveta, zatem vsi štirje odšli. Lipec v Združenje slovenske strojegradnje, kjer je delal v razvoju in marketingu. Od tu na stol predsednika zagorske vlade, zdaj pa ga čaka,...No, pustimo to za konec. Če začneva pred dvema letoma. Začelo se je s postavljanjem strategije razvoja. Je hilo to vaše delo, delo župana? Že prej je bila narejena bela knjiga, sodeloval je dr. Hauck, pa izvršni svet. Večino dela pa sva opravila z Joži Bregar - Leskovšek. Strategija je tako rezultat dela večih ljudi, temelji pa na desetletni analizi stanja na vseh področjih. Vse naj hi se odvijalo v četverokotniku Agencija za razvoj - obveznice -obrtno industrijska cona - investicijski sklad. Pri vseh postavkah pa škripa. Pri vsem novem se vedno najde tudi odpor. Je pa vse odvisno od ljudi. Kjer so bili sposobni ljudje, so stvari stekle. Tako teče delo v Agenciji, kljub odporom so stekle obveznice, težavam z obrtno industrijsko cono pa se tudi bliža konec, saj bo republika rezerve premoga med Kisovcem in Izlakami odpisala in ta predel izvzela iz področij rudarjenja. Ostaja dejstvo, da je Zagorje še vedno ena redkih občin, ki ima strategijo. Mariborčani so npr. zanjo Amerikanccm plačali 800 tisoč dolarjev. Vendar vlada je padla. Se čutite odgovornega zato? Ne. Po poročilih obeh komisij sodeč niso ugotovili ničesar. Izvršni svet je na tej osnovi sprejel določene sklepe, skupščina pa ne. V razpravi so ugotovili le, da bodo glasovali o nezaupnici, ki je bila potem tudi izglasovana. Mislim, da velika večina delegatov ni brala stvari, ni spremljala vsega in ni vedela, o čem glasuje. Sam mislim celo, da je vlada v teh dveh letih preveč naredila, in da je to nekatere Zagorjane motilo. Teh kritik in govoric je bilo že prej veliko. Vtis je bil, da delate stran od javnosti, v zaprtem krogu. V skupščini in lastni stranki ste slišali kritike, da ni obveščanja, da je informacijska hlokaka. Najprej okrog zaprtih krogov in l'a-miliarnosti. Vsak dela z ekipo, ki je pripravljena delati, ki daje rezultate. Kar se tiče informiranja, mislim, da je treba aktivnosti peljati do določene točke in nato šele sledi informacija. Mislim, da skupščine res ni treba obveščati o vsakem koraku, o vsakem detajlu. Stranka pa je seveda imela možnost vprašati, zahtevati dodatna poročila. Če so pa mislili, da bi kdo iz. stranke moral hoditi zraven na sestanke in pogovore, potem ne mislimo enako. Moja ocena je, da mora uprava delati kot podjetje, da so tu tudi poslovne tajne, ki jih je treba varovali. LDS vam je (enako tudi županu) zaradi odnosa do n jih odrekla podporo. To je problem stranke in njenega vodstva. Meni se že prej ni zdelo nor- malno, da niti jaz niti župan nisva bila v strankinem izvršilnem odboru. Ugotovil sem, da obstajajo v stranki razlike, da imamo LDS in še vedno ZSMS. Mislim, da zagorska LDS dela na zsms-jevski liniji. Nikoli se niso zavedali, da so stranka na oblasti, delovali so opozicijsko, ker bi jim bilo drugače -tako so mi rekli - dolgčas. Pojdiva nazaj k strategiji prestrukturiranja. Največ pozornosti je na zadnji seji skupščine veljalo dvema projektoma, proizvodnji medicinskih brizgalk in PVC rokavic. Vas ni nič motilo, da je tehnologijo obakrat ponujala švicarska Interplastica, ki seje v tem prostoru s projektom steklenih vlaken pokazala kot slab poznavalec tržnih razmer? Bistvo uspeha je, da imaš veliko projektov, da lahko izbiraš. Mi smo strategijo res začrtali na obrtništvu in razvoju obstoječih podjetij, vendar v njihovih razvojnih programih ni dovolj delovnih mest. Zato smo pozvali velike hiše in razvojne centre in oglasil seje le Smelt s šestimi projetki, izbrana je bila medicinska plastika. Mi smo kasneje dobili še nemške in korejske ponudbe; prve so bili dražje, druge pa imajo posebne zahteve kot nižje plače in slabše delovne pogoje. Sicer pa je ocena, da je Interplastica slab poznavalec tržnih razmer zelo pavšalna. Projekt steklenih vlaken se je začel pred več kot K) leti v Betonu Zagorje in potem rudnikih, kasneje so šele našli Intcrplastico, ki je nudila to tehnologijo. Kar so takrat obljubljali že čez leto dni ni več veljalo. Ne vem kakšne so bile zahteve rudnikov. Mi smo zahtevali njihovo sovlaganje in prodajo pol proizvodnje zunaj. Tudi sicer Slovenija te tehnologije nima, te proizvode v celoti uvažamo. Ta projekt kasneje nudi še vrsto možnosti za vključevanje zasebnikov. Nekateri so "vedeli", da gre za stare programe, ki jih je imel Smelt pripravljene še v času združevanja sredstev za nerazvite. Takšne govorice so prišle iz rudnika. Verjetno gre tudi za ljubosumje. To ni star program in ne verjamem, da je ta tehnologija stara deset let. To so zagorska natolcevanja. Možno pa je postaviti tovarno z višjo stopnjo avtomatizacije, ki pa je dražja in zaposluje manj ljudi. Drži pa očitek, da tu ni rizičnega kapitala. V finančni konstrukciji nastopajo državna sredstvu in krediti. Ni isto zapirati finančno konstrukcijo za podjetje s petimi ljudmi in pa graditi malo tovarno. Mi smo vse predpogodbe podpisali s klavzulo, da projekt starta, ko bo finančna konstrukcija zaprta. Nekaj sovlagateljev smo že našli, zdaj pa je to iskanje in zapiranje finančne konstrukcije ustavljeno. V kakšni povezavi z omenjenima programoma je podjetje Medicinska plastika, ki ste ga ustanovili vi, Agencija za razvoj in podjetje In-tact? Povezava med podjetjem in programoma je le naslednja. Komisija republiške vlade je zahtevala ustanovitev podjetja, da bi Agencija lahko pridobila denar iz republiškega proračuna za izdelavo programov. Na upravnem odboru Agencije so se odločili, da naj se ne čaka, ampak naj se ustanovi neko podjetje. Zato nismo mešali drugih in smo sami ustanovili podjetje. Drugače pa ta firma ne bi imela nobene zveze s tema programoma. Župan, kije hkrati tudi predsednik upravnega odbora Agencije, je skupščinski komisiji rekel, da ni vedel, kdo so ustanovitelji tega podjetja. To je sistem zasliševanja kot včasih, če ne še hujši. Ne prenaša argumentov, ne pregleduje dokumentov, obnaša se skladno s svojo prej začrtano usmeritvijo. Mene so npr. vprašali, če sem vedel, da je imela direktorica Agencije Marija Leskovšek v podjetju In-tact 27,5% delež. Odgovoril sem, da nisem vedel, da je imela tolikšen delež, oni pa so zapisali, da nisem vedel, da je solastnica. Ne vem, kaj je izjavil župan, kako so to zapisali, je pa vedel. Skupine niso zanimale bistvene stvari, skopali so se na tisto, kar je bilo v interesu posameznikov; in tudi v poročilu niso dali nobenega odgovora, tako da se je glasovalo na osnovi govoric. Do prelivanja proračunskega denarja v Agencijo je prihajalo. Agenciji so se tako kot ostalim porabnikom proračunskih sredstev nakazovala sredstva v okviru sprejetega proračuna. ,)e agencija sploh potrebna, če se zraven pojavljata še vidva z županom; te stvari bi lahko uredili kar na občini. Ko sem sestavljal vlado sem iskal tudi nekatere kadrovske spremembe, ki pa jih zaradi določenih pritiskov nismo mogli izvesti. Če bi jih, morda Agencije kot take ne bi bilo. Treba pa je povedati, da je Agencija zaposlila 50 ljudi, da je naredila veliko podjetniških programov. Direktorica Marija Leskovšek je bila vseskozi na razpolago in tipično zagorsko je, da j izdaj očitajo nesposobnost. Tu menda velja, da če si slab, si dober, če si dober, si pa slab. Pogodbene kazni zaradi zamude pri izdelavi projekta za proizvodnjo PVC rokavic pa Agencija vendarle ni izterjala. S partnerji, kijih boš še rabil, ne greš povsem na nož, ampak se pogovarjaš, usklajuješ. To je poslovni odnos. Če ne bi bilo tako, bi bila cela Slovenija zaradi finančne nediscipline v tožbah. Vendar je tudi to kazen Agencija že začela uveljavljati. Torej ne gre za gradnjo papirnatih tovarn? Zgolj toliko, da se vsaka tovarna najprej naredi na papirju. Vlada je padla. Ko Janez Lipec poskušal sestaviti tudi naslednjo zagorsko vlado? Ne, ne bom več skušal priti do mandatarstva. Tistim, ki me podpirajo, se zahvaljujem. Jaz bom le še dokončal nekaj začetih stvari in potem stvari predal. Bo pa moj naslednik imel kaj prijeti v roke - narejeni so potrebni plani, tu je kopica projektov,... jaz sem imel, ko sem prišel, le belo knjigo. Moja ocena je, da je problem, ker 80% Zagorjanov ne pozna širine in velikosti Zagorja. Ne bom novi mandatar, čeprav pravijo, da se zarečenega kruha največ pOje. Boste pomagali novi vladi, če bi ta to želela? Zdaj sem to delal za občinsko plačo, v prihodnje bom to kot podjetnik, če bo za novo vlado to sprejemljivo. Torej podjetnik? To je še skrivnost. Imam dovolj različnih ponudb. In ne mudi se mi še odločiti. Koman Kozina Foto: Tomo Brezovar Čeprav volilna zakonodaja Sc ni sprejeta, so sc predvolilne priprave že začele. Strankina vodstva so bolj ali manj objavila svoje poglede na volitve, nekatera celo že volilne načrte ali jih bodo prihodnji mesce. Predvolilne iskrice se že vnemajo, v pravi ogenj sc bodo razplamtele, ko bodo volilni zakoni pod streho. Če smemo soditi po nekaterih dosedanjih bolj ali manj bojevitih izjavah, bomo priče ostrim, neusmiljenim spopadom; vsaka stran ne bo le branila svoje barve in pozicije, kovala jih bo v zvezde in ovrednotila za ta čas naj, naj... Križali se bodo nabruSeni meči; nihče ne bo popuSčal; zvedeli bomo marsikaj grdega o nasprotnikih; vrstila se bodo ostra medsebojna obračunavanja; skoraj vse bo dovoljeno, vse v imenu demokracije. Osamljeni poskusi nektiterih poslancev, da bi sc dogovorili za osnovna pravila igre ne samo, da niso naletela na razumevanje, ampak so jih že označili za utopična, nevzdržna, nemogoča. Kdor v tej igri ne bo dovolj glasen, nima v tekmi kaj iskati; tisti, ki se bo le branil, bo že vnaprej izgubil. Najboljša obramba bo oster, brezkompromisen napad na vseh frontah; tisti, ki bo samo za Ščepec popustil, bo klavrno končal pozabljen. Če pomislimo, da bo razplamtela predvolilna hajka trajala od začetka septembra do poznih decembrskih dni. se moramo hkrati z dokajšnjo zaskrbljenostjo vpraSati ali ne bodo v tem času puSčcna vnemar najbolj žgoči, celo usodni problemi, ki bi jih morali odpraviti že pred meseci? Si res lahko privoščimo odlaganje zakonov s področja lastninjenja, sanacije biHik in nakopičenih stvari, za katere tako pozicija kot opozicija vesta, da brez ugodne reSitve ni mogoč napredek? /.meraj smo polnih ust, kiiko nas stiska pomanjkanje časa, ker naSi sosedi v I \ ropi ne čakii jo. In nenazadnje: v Zasavju se množijo glasovi o lem, da so meje, preko katerih tudi v materialnem okviru predvolilne priprave ne bi smele: smo res tako bogati, da si bomo privoščili drago, dolgotrajno predvolilno kampanjo v času, ko stotisoč nezaposlenih komaj preživlja iz. meseca v mesec. Že to, da bodo nekatere stranke prisiljene zaradi pomanjkanja denarja skrajno varčevati, druge pa si bodo privoščile potratne priprave, bi nas mortilo napotiti v racionalnejše ravnanje. Zadnjič je prvi slovenski kmet Ivan Oman v Zagorju zadel žebljico v glavo, ko je med drugim rekel, da navzlic vsem neskladjem moramo najti skupen jezik, ki bo omogočil skupno življenje, to pomeni tudi strpnost do pogledov mojega soseda in vseh, ki drugače mislijo. Zalo bi kazalo predvolilni čas izkoristiti predvsem tudi za iskanje skupnih pogledov na najosnovnejša vprašanja našega današnjika in jutrišnjega dne, drugače se nas kamen usmili. Milan Vidic Markova planina Med aktivnimi udeleženci OI v Barceloni je bila tudi udeleženka iz Zasavja. Plavalka Darja Alaul' je plavala kot neodvisna posameznica pod zastavo olimpijskega gibanja. Darja ni dosegla velikega uspeha, gotovo pa se ji je izpolnil sen slehernega športnika - pomerili moči na največji športni prireditvi sveta. Naj še tako obračamo. Zasavska Beograjčanka, ki se je odločila za življenje v glavnem mestu naše bivše skupne države, je hote ali nehote ponesla v Barcelono tudi del Zasavja. Primer Darje Alauf je značilen za zasavski šport, ki sc v vsej olimpijski zgodovini lahko ponaša le s štirimi športniki, ki so nastopili na OI. Pred vojno je to uspelo telovadcema Slavku I llastanu in Miru Poneju. po vojni pa nobenemu Zasavcu več. Stimo Zasavkam - atletinji Olgi Šikovcc, košarkarici Poloni Dornik in sedaj še plavalki Darji Alaul. In še druga zanimivost - vse so v Zasavju le začele svojo športno pot, največje uspehe so dosegale drugje. Olga (poročena z. znanim novinarjem Vilkom Puncerjem) se je odselila v Zagreb, l’olona še vedno igni košarko v tujini, Darja pa že nekaj let plava v Beogradu. Zaključek: v Zasavju znamo navdušiti in vzgojili športnike, ne znamo pa jih zadržati in razviti do vrhunstva. Dokler je potrebno zagnano amatersko delo in manjši denarni vložki, še gre. Ko se vložek denarja in strokovnega dela poveča, v Zasavju klonemo. Športna promocija je med najcenejšimi in najbolj učinkovitimi. Braslovče marsikdo pozna le po prvi slovenski medalji na zimskih OI in njenemu nosilcu Matjažu Debenjaku. Zasavje tudi pri športu ostaja v ozadju. Še največ namenjajo športu v Trbovljah, v preteklih letih se je to odražalo predvsem pri uspehih plavalcev, v zadnjem času pa rokometašev. Zagorjani so očitno odločeni promovirati svojo občino skozi kulturo. Na žalost športnih zanesenjakov, ki imajo sedaj vlečnega konja v nogometaših I■Icktroclemenia. V Hrastniku financirajo toliko športnih panog, da vsi dobivajo le drobiž. Uspehi namiznoteniških igralk, kajakašev m strelcev so (bili) bolj plod zane-senjaštva, kot pa načrtnega profesionalnega dela. Ob vsakem nastopu zasavskega športnika na OI moramo biti še kako zadovoljni. Kdo bi lahko bili naslednji? Najbližje je verjetno rokometaš Jani Cop, med posamezniki so najbližje strelci (npr. Strakušek in Korbar), morda plavalci (Koncilja, Štimec), kandidate lahko iščemo še v gimnastičnih ali namiznoteniških vrstah. Škoda, da na OI ne vozijo spusta na divjih vodah, ne kegljajo in ne plezajo. Z Medvedom, 1’oljanom, I Iribarjem, Gučkom in l.ukančičevo bi imeli kandidate celo za visoke uvrstitve. Marko 1‘luiiinc !■*•*■*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•’ £> ^ i PRIHOD V PROSTOR BASKOVSKI PESNIK (BLAS DE) TOLPA, SVOJAT il MESTO NA SEVERU Škotske nemSki SKLADATELJ (WALTER) BELGIJA OLGA KACJAN ODDELEK V VAGONU ONESNAŽENA MEGLA * > ŠPORT TRDIH PESTI CIRIL CVETKO tS U \ <ù > GORA V ZASAVJU RIMSKI STIP > PREDLOG KRAJ IN JEZERO V SLOVENSKIH GORICAH SOGLASNIKI V BESE Di KOŠARA v V v GLAVNO MESTO HONDURASA JUŽNI VETER OB GARDSKEM JEZERU EMIL ' NOLDE ZIMSKA PADAVINA ZEVSOVA LJUBICA JEZERO V AZIJI OKRASEK, OLEPŠAVA il lil GRŠKA BOGINJA NESREČE ITAL. PRISTANIŠČE IME VEČ PERGAMSKIH KRALJEV ANGLEŠKI FILMSKI PRODUCENT (ARTHUR) DIVJE GOVEDO REKA V ANGLIJI EDVARD SRŠEN PRODA- JALEC OSTRIG SPOLNOST * GRŠKI CERKVENI OČE IN TEOLOG CERKVENI ZBOR tlaka, DAVEK v DELU RAJKO PIRNAT KALO. OftRAfcA PRIPADNIK SLOVANOV SKAVTINJA OZIM IGOR AMERIŠKA ENOTA 7A MLEKO DEL SKELETA HRVAŠKI SKLADATELJ (BOŽIDAR) NJORKA AVSTRIJSKI SKLADATELJ (JOSEF) GUNNAR JARRING IVAN TAVČAR SVETOPI- SEMSKA OSEBA (...POTOP) KRATEK POŽIREK ŠTUKELJ LEON AVTOR: KARLI DREMEL DOMAČINSKI VOJAK V AFRIKI GRŠKI OTOK, ODISEJEVA DOMOVINA RACMAN POVRTNINA GLASILO (ČASNIK) SPODNJI DEL ROKE S PRSTI JUDOVSKA MESTNA ČETRT GL. MESTO SAMOE NEMŠKI FILOZOF (LORENZ) ANTON INGOLIČ KLIC. POZIV MESTO NA JAPONSKEM OTOK V OTOČJU TUAMOTU LASTNOST ODGOVORNE OSEBE FOSFOR CARL LEWIS NAUK 0 ELEKTRONIH TINE OREL ANJA RUPEL DEL KOLESARSKE DIRKE OČKA RAZGLAS. KI SE HITRO SIRI SLOVENSKI PISATELJ (DANILO) KUŽNA DREMAVICA DOLGO REPA PISANA 'papiga Nagradna križanka Rcšiicv nagradne križanke poSljite do 1.9. 1992 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33, 614MI Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: Nagradni paket, FORUM d.o.o., Zagorje 2. nagrada: Moška srajca, FORUM d.o.o., Zagorje 3. nagrada: Poletna majica, Itntik Vlasta 4. nagrada: 5 kg Salamurina 5. nagrada: kapa Zasavca Izžrebanci nagradne križanke 13/92: 1. nagrada: Poletni darilni paket, FORUM d.o.o., Zagorje: Manja Crear, Levstikova 9, Zagorje 2. nagrada: Poletni darilni paket, FORUM d.o.o., Zagorje: Krika Kavčič, Opekarna 13, Trbovlje 3. nagrada: Pizza za dve osebi, DOMKX d.o.o., Hrastnik: Anica Premec, Trg borcev NOB 19, Dol pri 1 Irastniku 4. nagrada: 150 kg premoga, RRP Zagorje Alma Iteharič, Kolodvorska 17, Trbovlje 5. nagrada: 5 kinovstopnic D.l). Zagorje: Sonja Hace, Kidričeva 2/a, Zagorje Vsem izžrebancem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo na uredništvu časopis;: Zasavc, C. zmage 33, Zagorje, do 4. septembra. Rešitev nagradne križanke 13/92 SO, ENS, EKA, BIK, MATA-PAN, LEV, SVETINA, DOR, DANAE, AVALON, EVA, VTIRANJE, ENA, VEK, ONTARIO, APIS, IN, AJA, LK, PRT, C, INČ, AN, EMISIJA, ASPIK, VAS, ARAKAN, TETA, ŠČAVJE, MJ, LEL, MAE, ZD, BABA, EN, AMA, LAVA, RN, STOJAN, NEON, ADRA, KOS, ATRI, DEN-DRIT, ART, RAJK, KOLENO Novica, da se to poletje v Savi namaka kar precej otrok in celo odraslih, seje zdela sprva malce neverjetna. Ko pa sojo potrdili nekateri starejši ljubitelji kopaflja v tej reki in se po nekaj desetletjih vrnili v zaton pod železniškim mostom v Zagorju, ni bilo več nikakršnih dvomov: savski bregovi so spet oživeli, voda je razmeroma čista in topla... Skoraj tako, kot v starih časih... so radi skakali z njega. Najbolj korajžni so skakali z vrha, drugi z mostnic. To je bilo tvegano, ampak slavno dejtinje. Savškov Bojan, Božjakov Jože, Kopitarjev Franci in drugi so skakali domala vsakdan. Še po drugi vojni smo radi šli k savskim bregovom, dokler ni postala reka tako zelo umazana, da smo kopanje v njej opustili. Znabiti se bo uresničila srčna želja številnih starih plavalcev in bo reka še bolj privabljala vse, ki radi plavajo v tekoči, čisti, topli vodi... Moji spomini segajo tja v leto 1939, ko sem prvič smel s starejšimi fanti k reki. Najprej so mi ukazali zaplavati po zatonu, ozkem, dokaj globokem temnozelenem zalivu. Nič hudega sluteč sem se odpravil proti valovom; neposredno pred njimi se je mešala mirna in deroča voda. Vrtinčasta voda me je potegnila vase in že sem se znašel pod njo. Ampak z nekaj krepkimi sunki sem bil spet na površju. Močno sem zamahnil in že sem bil sredi valov, ki so me ponesli vzdolž struge. Fantje niso ničesar rekli, le pozneje je eden med njimi namignil, da niti ni bilo tako slabo... Šele tam pred koncem poletnih počitnic so me pobje povabili na drugo stran zatona, k skalam. Od tam sem se moral vreči v valove, jih preplavati počez in izplavati na sipini (cpini). Sledilo je dokaj nevarno, vendar čudovito plavanje po brzicah na Golobovino. Tam smo si nabrali nekaj slastnih hrušk, odšli do Cesarske kamrice in nato po reki navzdol. Tam pa se je začel odločilni del savskega krsta. Moral sem preplavati bele valove. Od blizu so bili močno razpenjeni, dokaj visoki in nevarni. Preplavati jih je bilo mogoče samo, če si se nenehno močno zaganjal kvišku, drugače bi te zalili. Na srečo sem se lepo izkazal. Ko smo izplavali, so me tik pred tem vrgli v vodo, moral sem jo celo nekaj spiti, nakar so me proglasili za savskega mačka. Poslej smo preplavali domala vse kotičke Save od Renk do sedanjega bolj ali manj zapuščenega mostu. Nekateri med starejšimi fanti Milan Vidic, foto: Tomo Brezovar Fotografije: Spodaj levo: Savsko kopališče: desno zaton, levo zgoraj tceli valovi, spodaj brzice Pod kopališčem: Osvežilno kopanje v Savi. Spodaj: Takole so skakali nekoč z mosta. Desno spodaj. Valovi so lahko nevarni, treba je znati plavati. 1P;: &ym mm lil DOL PRI HRASTNIKU, tel.: 42 533 * TRGOVINA NA DOLU (Pod hriboml) - športna oprema, tenis copati - perilo, oblačila -vse za šob -pisarniški material y ■■■ > Bil j Delovni čas: 7.00 - 18.30, sobota 7.30 - 12.00 ; ■ is : Si; SSSSS isiSii S Si: Si; ii; : ; SiSisiS isiiSiiiiiiiii ;ii ; ; ;i':iiiii ;ii5iS;iiiiiiiiiiii;i 5:i iiiiiiiiiii;. -darila POSEBNA PONUDBA: razproda}« piratski^ VIDEOTEKA Čvek DO KONCA POČITNIC (DO 31.8.) IZPOSOJNINA , ZA UČENCE IN DUAKE LE 20 SIT * GRAFIČNE USLUGE (izdelava celostne podobe, priprava filmov za hsk, izdelava publikacij) /Jkg&VLflti a OD 10.8. DO 30.8.1992 Znižanje letne obutve Ugoden nakup JESENSKO - ZIMSKE OBUTVE SE PRIPOROČAMO! VSAKDAN: 8.30 - 12.00 ure. 15.30 - 10.00 ure SOBOTA: 8.00 - 12.00 ure mu*« Kovinsko predelovalno podjetje GrmaSka c. 3 6 1275 ŠMARTNO PRI LITIJI tel.n.c. 061/881 645 fax. 061/881 018 ODPRLI SMO INDUSTRIJSKO PRODAJALNO. PRODAJALNA JE ODPRTA VSAK DAN od 7.30 do 12.00 in 15.00 do 18.30, ob sobotah od 7.30 do 1 1.30. PO ZELO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO: - krogelne ventile različnih vrst za vodovod, centralno ogrevanje in plinske instalacije, - radiatorje, peči za centralno ogrevanje, električne kable, stikala in ostalo tehnično blago, - termomanometre. 61412 Kisovec, Naselje na šahtu 31, ^_______________ ____ __________ tel.: (0601) 71 827 (trgovina) podjetje za trgovino in opravljanje obrtnih storitev DEJAVNOSTI: 1.STORITVE: polaganje, brušenje, lakiranje parketa, plule in ostalih lesenih podov, polaganje tek s tihi ih ter PVC podov (itison, tapison, topli pod, vinflex, vinas ...) 2. TRGOVINA: . - prodaja talnih oblog: parket, ladijski pod, pluta, itison, tapison, topli pod, vmllex, vinas ... - barve (jupol, oljne barve, barve za zaščito lesa in kovin, biohit barve ...) - tapete raznovrsUiih vzorcev - vse vrste lepil in bikov 3. DOSTAVA NA DOM Na cesti Hrastnik - Do! - Rimske Toplice lahko zavijemo v Breznem po asfaltni cesti proti Sedražu, idilični vasici s cerkvijo in štirirazredno Solo. Od tu vodi na levo makadamska cesta proti Govcam, vasi, ki je ni več. Ljudje so se izselili pred tridesetimi leti, ko so se v Rudniku Laško odločili, da bodo izkopali šestdeset tisoč ton premoga, ki je ležal pod vasjo. Zemlja se je pogrezala od petnajst do dvajset metrov. Spominjam se tesnobe, ki sem jo občutila pred desetletji, ko sem poslušala pogovore o vasi, ki se pogreza. Kako je bilo pri srcu šele ljudem, ki so tam živeli? Takole je pripovedoval Franci Naprct, oskrbnik lovske koče v bližini Govc, ki sicer živi v Spodnji Rečici, o zgodovini izginule vasi pa hrani številne slike, filme in ustna izročila: "Mlajši smo to selitev laže prenašali kot naši starši, gospodarji domačij. Čeprav je bilo delo trdo, so bili navezani na zemljo, saj so tu pustili svoja najlepša leta. Moji starši so še tri leta vsak dan hodili sem gor iz Šmarjete..." Rudnik je odkupil zemljo zadnjim štirim domačijam z imeni: Kurnikovi, Žohar-jevi, po domače pri Bergomaš, Napretovi, po domače Govški in Petkovi, po domače Jesihovi. Vas so kupili za okrog 35 milijonov takratnih dinarjev. Ljudje pa so posestva kupili v Spodnji Rečici, dva v Šmarjeti in Kurnikovi v Frankolovem. Letos seje na nedeljo, 26. julija, zbralo blizu tisoč ljudi -nekdanjih Govčanov, njihovih prijateljev in vseh tistih, ki so že včasih radi prihajali v Govee. Včasih so bila taka srečanja vsako leto na nedeljo Sv. Magdalene, zaščitniee porušene eerkve. Tradicijo želijo po tridesetih letih spet obnoviti. Letos je bilo še prav slovesno. Rudnik Laško je obnovil kapelo, nedaleč od lovske koče na ovinku poli od Rečice do Sedraža. Blagoslavljanje kapele in maša sredi tišine gozda je bilo nekaj posebnega. Posebno lepo je zvenela violina Petra Napreta in spremljava Mateje Grešak na sintesizer. Tudi Peter je Bergomaš. Bergomaši so se letos zbrali že tretje leto. Med njimi tudi Ana Sušič, rojena Žohar, ki je najstarejša še živeča Govčanka. Živahna petinsedemdesetletnica se takole spominja tistih let: "Tukaj sem živela samo 27 let, potem sem se priženila v Rečico. V Govcah je bilo takrat pet kmetij in lepo smo'se razumeli. Vsa dela smo opravili najprej pri enem in potem še pri vseh drugih. Vse smo pridelali sami. Imeli.smo govedo, ovce in celo enega konja. Zaradi ugodne lege je sadje dobro obrodilo in v jeseni so prihajali revirski rudarji po naše pridelke in pijačo. Tako smo dobili denar za sol, olje in sladkor. Drugega nismo kupovali. Pri vsaki Ipši smo imeli domačo obrt - kovaštvo, iz gline smo izdelovali posodo, pletli smo koše, ukvarjali pa smo se tudi s čebelarstvom, ker je bilo veliko sadja. Elektriko smo dobili po drugi svetovni vojni..." Florjan Žohar, triinpetdesetletni nečak Ane Žohar, se spominja zadnjih let, ko so že pokale hiše, vrata pa se niso mogla več zapirati. Ob selitvi je bil star 23 let. "Več kot 300 let je bil naš rod v Govcah. Pri Bergomaš pa seje reklo zato, ker se je priženil k hiši Italijan iz. Bergama. Pri nas so takrat gradili cerkve..." In kaj pravi Ivan Kenda, tehnični vodja rudnika Laško? "V zadnjih dveh letih smo odstranili ruševine in površino uredili, tako, da ne bo nevarna za domačine. S proizvodnjo premoga smo prenehali, jamski prostori pa bodo ostali. Napravili smo tudi ureditveni načrt vseh rudniških površin. To je osnova, na kateri bodo lahko gradili bodoči lastniki. Dejavnosti, ki bi se lahko razvile, bi tudi zaposlovale delavce rudnika. Nekaj jih je dobilo delo pri podjetju, ki seje ustanovilo v Rečici. Veliko si obetajo od zajetja kvalitetne pitne vode, ki bi jo lahko v plastenkah izvažali. Ribiška družina Laško ima v najemu dva gojitvena ribnika za krape. Možnosti je dovolj, izvedba načrtov zavisi od denarja..." Pa tudi od dobre volje in iznajdljivosti, bi dodali. Franci Naprct, ki ima v najemu lovsko kočo (pet minut hoda od splaniranih rudniških površin) ima mnogo privlačnih načrtov. Koča na lepi razgledni točki nadmorske višine 570 m je zaenkrat odprta le ob nedeljah popoldne. Za kakšne skupine pa jo odpre tudi med tednom, samo poklicati je treba na 063/732-663. V krušni peči speče krompir ali hruške. Za pohodnike je zanimiv vrh Govškcga Inda z nadmorsko višino 820 m (od lovske koče štirideset minut).Na vrhu je vpisna knjiga. Tudi če je ne bi bilo, ostane še vedno lep razgled na Kum, Lisco, Veliko Kozje, Peco, Roglo,... Od takrat, ko sem si prvič želela ogledati Govee, pa do letos, ko sem bila tam že štirikrat, je minilo trideset let. Ne čakajte tako dolgo. Iònici Moljk Blagoslav ljanje kapele v Govcah je privabilo hli/.u tisoč ljudi. Točno v petek, 21. avgusta bo Zasavc v mesečni noči na prireditvenem prostoru pred Mesečino v Bevškem razglasil letošnjo miss Zasavja. Pravzaprav ho to namesto Zasavca opravil mojster vodenja tovrstnih prireditev Bogdan Barovič, ki je lani vodil v Rogaški Slatiniskupaj /.Mišo Molk tudi finaleza izbor miss Slovenije. Organizatorja sta še klub Mesečina in Agencija Geržina Videoteka Maribor. Večer v Mesečini ne bo kar tako. Ne da bi preveč govorili, toda fantje iz. Pop Designa obljubljajo z. energijo nabit nastop, ki ga lahko pričarajo samo oni. Ne da bi se hvalili, pripravili smo še zanimive plesne točke (saj poznate vse boljše trboveljske mažoretke, kajne), pa tudi na modno revijo nismo pozabili (predstavila se bo trboveljska Taja). Ne da bi... Za dobro razpoloženje bodo prav gotovo poskrbele tudi hostese Pivovarne Union, ki bodo skrbele predvsem za žejne. In katere so letošnje kandidatke za krono najlepše Zasavke? Prijavilo se jih je deset, morda se bo od konea redakcije do izbora še katera. Prostora je še za dve. Vse Sponzorji MISS Zasavja 92 LB, Banka Zasavje d.d. Trbovlje, Tehnohit Trbovlje, Oria Zagorje, TKI Hrastnik, Pivovarna Union Ljubljana, Zlatarstvo Mravlje Zagorje, Zlatarstvo Novak Zagorje, Piramida Zagorje, Ultra Kisovec, Radio Trbovlje, Hamer d.o.o. Ljubljana, Šiviljstvo Taja Trbovlje, Frizerski salon Cveta Trbovlje, Cvetličarna Dalija Zagorje. čakajo lepe nagrade, najlepšo seveda najbolj bogata: barvna televizija, ogrlica in prstan. Prve tri bodo sodelovale tudi v polfinalu za izbor miss Slovenije. Upamo, da se bo katera izmed najlepših Zasavk uvrstila v finale. Bomo držali pesti. V petek bodo oči obiskovalcev uprle v dekleta, ki so zbrale dovolj poguma za predstavitev pred številno publiko. To so: Nataša Kramžar in Jasna Jukič iz Zagorja, Irena Hribar iz. Podvin pri Zagorju, Vlasta Jevnišek iz Žalca, Tjaša Kuplen iz. Ljubljane, Mattea Ferlisi iz. Golnika, Maja Simončič, Janja Bučko in Maja Širše iz Trbovelj, Saša Dečman iz. Hrastnika, Maja Špacapan z Dola pri Hrastniku, Patricija Strupeh iz. Krškega. Bomo videli, kateri bo lanska miss Zasavja Blanka Tomac nadela krono zmagovalke. Vsekakor se vidimo v Mesečini. M.P. Avtobusi v Indiji Takoj za vlaki so v Indiji kol prevozno sredstvo najbolj razširjeni avtobusi. Po izgledu in enostavnosti spadajo po naših merilih v čas takoj po vojni leta 1945. So robttsni in trpe/ni stroji, narejeni za pogoje, ki vladajo na teh cestah. Stopnica za vstop je od tal dvignjena več kol pol metra. To pride prav v času monsuna, ko se ceste marsikje spremenijo v potoke in reke. Potovalni občutki so podobni kot z vlakom (prah. prepih, vročina), le da Ul ob pogledu na pestrost dogajanja čas voZnje hitreje teče. Ceste so kvalitete maka- dama, politega s katranom (prah) in po kakšnih šestih urah vožnje imaš občutek, kol da imaš notranje organe povsod drugod, samo tam ne, kjer jim je mesto. Ti avtobusi verjetno sploh nimajo amortizerjev. Na ravnih delih ceste dosežejo hitrost od 90- 70 km/h. karje ravno dovolj, da ne moreš spati. Včasih bi bilo bolje, da ne bi videl vseh prevrnjenih vozil in nesreč ob cestah. Občutek imaš. kot da vsak šofer vozi na življenje in smrt. Resje šofer skoncentriran na vožnjo, a vseeno se ti ježijo lasje, ko opazuješ vožnjo na nož. Nihče se ne umakne, smer zavijanja se nakaže kar čez okno kabine in v kritičnih situacijah se trobi do onemoglosti. Mogoče tudi zato, da bi se šofer zbudil, če je slučajno zadremal med vožnjo. Vsa tovorna vozila imajo na zadnji strani napise (ponavadi v angleščini), da naj se trobi pri prehitevanju - horn please! V primeru nesreče ali okvare, na cesto namesto varnostnega trikotnika navalijo kamenje, da se jih tudi zaradi tega res vsakdo izogne. Karta za približno .4(10 km vožnje (9 ur užitkov) slane okrog 2 dolarja in glede na vse udobje se bom avtobusa posluževal res v najbolj nujnih primerih. V primeru, da je avtobus poln. moraš prtljago ali doplačati, ali pa vse skupaj zložili na streho avtobusa. Druge variante se ne poslužujem, ker je najbolje imeli svoje stvari vseskozi na očeh, da ne pride do kakšnih nepotrebnih konfliktnih situacij z ostalimi potniki. PcU-r Ifrečko Chenier Jošt d.o.o. import export »©BAIA m ina,© m mmm (Kolodvorete I?, IbaMftì MALOPRODAJA: > KOLODVORSKA 17, TRBOVLJE (Sušnik) > PRODAJNI CENTER, Trg revolucije 26 (Kupola) > POSLOVALNICA HRASTNIK, Aleša Kaplje 6 .1 EmoTmm TEHNIČNA TKGOWNA ....M .. . gr POSREDNIŠTVO Prtiemova 37, 61*10 Zagorje, tei: 61 575 VAM NUDI: * veliko izbiro TV sprejemnikov ' videoplajerje ’ vHeorekordeiie * i^asbene stolpe * kEfl krMiqxinente PIONNER, TECHNKS, DENON • vse vrste telefonov * video, avdio kasete male gospodinjske aparate PRODAJAMO NA OBROKE Vabljenj! ODPRTO- ut delu>-nlkth ek! 16.80 do 19.30, olj eolx >tah od 9.00 dt» 13.00 BOUTIQUE * VLASTA * BAHČIČ VLASTA ■ I TrgE WialM-Hrartn» Nudimo vam: - žensko konfekcijo - otroško konfekcijo - velika izbira kavbojk (od 2 do 14 let) - možnost plačila na dva in tri čeke DELOVNI ČAS: vsak dan od 8.00 - 19.00, sobota od 8.00 - 12.00 mesnica-delikatesa £erdi MILAN DOLANC dipl.ing.živilske tehnologije 61410 ZAGORJE OB SAVI Kidričeva 15 Telefon: 0601 61-344 ZAtJAvjF :-;i !*.( /M bi-OVKiirji ODPIRALNI nedelja: K.00-11.00 IZDELAVA spomenikov polic in tlakov [ sobota: 7.00-13.00 IZDELAVA SPOMENIKOV, POLIC IN TLAKOV ŠERGAN DARKO Obratovalnica Partizanska c. 2. Dol pri Hrastniku Doma: Pot Hamertak Emila H. 61431 Dol pri Hrastniku, tel.: 0601 42 - 226 m E. VAKAd.o.o. VAKA ", HRASTNIK, Lok 1 vam nudi Pizze raznih vrst, hamburger, hot dog, sirov in mesni zavitek Odprto vsak dan: 9. ure - 22. ure, nedelja od 15. ure - 21. ure DOSTAVA NA DOM: HITRO, KVALITETNO IN POCENI Pridite in poskusite tel.: 42 043, 41 815 poskusite ■an ZLATAR Mešičef^ Jože UL. T. JUNIJA" 11 61420 TRBOVLJE ©10601)21 159 VELIKA IZBICA ZLATEGA NAKITA DELOVNI ČAS: 8.00-12.00, 16.00-19.00 SOBOTA: 8.00-12.00, ČETRTEK ETRTEK: zaprto Kavno o kresi, ko se dan obesi, so zagorski godbeniki gostovali na Norveškem. O glasbenem delu ste lahko brali v prejšnji številki Zasavca, danes pa smo pripravili nekaj fotografskih utrinkov iz dežele polnočnega sonca, dežele Vikingov, krajev Henrika Ibsna, Edvarda Griega, dežele, kjer je užival v krajini Zasavčev fotografski mojster Tomo Brezovar. Uživajte tudi vi. Na desni: Ladja ni ladja Vikingov, je pa vseeno ena najbolj znamenitih, kar jih je kdaj plulo po oceanih. Ladja RA iz muzeja Kon Tiki v Oslu. Spodaj: Skoraj čisto sredi Osla, glavnega mesta Norveške, je imenitna skakalnica (ponos Norvežanov -1 lolmenkolen) in na njej še imenitnejši gostje - zagorski plcharji. Pod sliko skakalnice: V takšnih hišah so nekdaj živeli Norvežani, pa tudi dandanes se držijo tradicije in gradijo v glavnem vse leseno, toplo, prijazno, ne velikih bahaških hiš. Ta hiša stoji v Skienu, njihovem mestnem parku in sprehajališču. Desno pod sliko ladje: Še en pogled na urbano okolje Norveške. Veliko zelenja, veliko prostora in poleti sonce dan in noč. Desno spodaj: Fjord Telemark je dolg kar 115 kilometrov in sega daleč v notranjost južnega dela Norveške, najbolj obljudenega dela dežele, kjer je najbolj razvito kmetijstvo, ribištvo, industrija in turizem. Norvežani prosti čas najraje preživljajo v krajih, kot je na sliki. Skoraj ni družine, ki ne bi imela kočice za konec tedna ali pa ladjice za izlete po fjordih. Tekst: Aleš Gulič Foto: Tomo Brezovar .-v- • ^ v■ ... __________________________ xvXvXvXvvi-xv:-: w o Tomaževi ljubljenci Trinajstletni Tomaž Drgan z Dola pri Hrastniku ima počitnice posebno rad. Takrat se lahko cele dneve posveča konjem. Glavni nadzor nad njimi ima enaindvajsetletni brat Igor. Od kdaj jih imajo in koliko? "Prvega konja Cezarja smo dobili, ko sem imel pet let. Pred šestimi leti smo kupili kmetijo in še dve kobili - Vibo in Dekano. Tako imamo vedno kakšno žrebe - skupaj dvanajst konj. Pripustimo pa jih v konjeniškem klubu v Celju. Imena dobijo po očetu in materi, zato so včasih kar čudna: Ero, Vikonja, Valdeka,” pravi Tomaž in nadaljuje: "Pozimi jim dajemo hrano dvakrat dnevno - seno, koruzo, oves. Zdaj pa se pasejo kar sami, vendar gremo vsak dan na kmetijo, da obdržimo stike z njimi. Na ježo jih navajamo počasi, ko so stari tri leta. Najprej brez sedla, da se navadijo teže, potem pa še s sedlom. Kar nekaj časa traja, da se privadijo in so ubogljivi. Razmišljamo o turizmu, vendar priprave zanj precej stanejo -zavarovanje ljudi n.pr., ki bi jezdili in podobno. Zaenkrat pridejo na ježo prijatelji, znanci..." Od kdaj je posnetek, smo še povprašali Tomaža. "Lanski. Med vojno smo pričakovali, da bodo naše konje rabili. Odpeljali smo jih na Kopitnik in napravili mnogo lepih posnetkov, da bi nam ostale vsaj slike...," je odgovoril. Počitniške naloge Oglejte si gornji posnetek /. Andrejo in Davorjem in pošljite svoj komentar. Najbolj duhovite misli bomo objavili, pet izžrebancev pa nagradili. Rok: 1. september 1992. Še vedno pa veljajo nagrade za tiste, ki bodo poslali kritiko knjige iz prejšnje številke. Pričakovali smo več odziva, pa so se potrudili le naslednji počitnikarji: Jasmina Fabiani iz Trbovelj, Franci Jager z Dola in Manuela Brvar z Izlak. Nagradili bomo tudi Matjaža Trošta iz Trbovelj za uganko. Za objavo je malo pretežka. Zelo veseli bi bili kakšnih vaših posnetkov. Če jih nimate sami, pa prepričajte prijatelje, če sc vam zdijo primerni. Dobro bi bilo zraven kaj dopisati ali pa nam pošljite telefonske, da vas bomo poklicali. Že imate v mislih, kaj boste poslali? Ne odlašaj-t c ! Ste številke med točkami že povezali? Če je v vas kaj ustvarjalne žilice, lahko dobljeno risbico še dopolnite. w •i*. ttt .;.v.v v; !•%%%%!• Mladim Zasavcem Kot smo obljubili, vas bodo najprej obsijali Žarki z Dobovca. V tem času smo dobili tudi posebno izdajo Iskric z OŠ Ivana Kavčiča Izlake, ki so jo izdali ob koncu Šolskega leta. Vsebina ni vesela, saj so se poskuSali vživeti v svoje vrstnike, ki blizu nas umirajo ali pa ostajajo brez strehe nad glavo. O tem so se pogovarjali tudi s Slavkom Preglom, pisateljem, ki jih je obiskal ob zaključku bralne značke. Mentorica glasila je Mojca Grden, za likovno opremo pa je skrbela Ljudmila Art-nak. Glasilo so poslali tudi naSim vodilnim možem, da bi jih podprli v njihovih prizadevanjih za mir v Bosni. Vsi so jim prijazno odgovorili. Počasi se začnite veseliti novega šolskega leta. Prišel sem iz Nemčije Prišel sem iz. Nemčije in začel obiskovati vrtce. Nič nisem znal. Malo mi je bilo nerodno. Astrid meje učila slovensko. Neje mi je vzel igrico. Bil sem jezen in sem mu eno primazal. Zdaj že znam slovensko. Stefan Majcen, 2. razred Rad rišem Ko sem bil majhen, sem že rad čečkal po listu. Najraje sem risal tovornjake. Moje risbe kar pohvalijo. Za igrico sem naredil tri lutke. Tudi slikar Janez. Knez me je učil risati. Udeležil sem se slikarske kolonije. Narisal sem dobro sliko. Bila je razstavljena. Nejc Potrpin, 2. r. Bala sem se Ko sem imela pel let, sem se zelo bala poštarja. Nekega dne je prinesel pošto. Ko me je zagledal, je rekel, da me bo dal v torbo, v kateri je imel pošto in me vzel s seboj. Ker sem mu verjela, sem sc skrila. Takoj, ko je stopil v hišo, sem zlezla pod mizo, da me ne bi opazil. Ko je spoznal, kako se ga bojim, se mi je hotel prikupili. Včasih mi je prinesel sladkarije. Ko sem ugotovila, da se je samo šalil, se ga nisem več bala. Jana Kavšek, 4. razred Moja babica Moji babici je ime Albina. Živi na Dobovcu. Je kmetica. V hlevu ima bike, krave in konje. Rada imam konja in ga včasih tudi jaham. Ko gre babica v hlev molst krave, grem jaz gledat konja. Babica me ne pusti blizu konja, ker me lahko poje. Jaz. pa vem, da se babica šali. Astrid Strgaršek, 2. razred Težave s pipo Moj dedek me vedno zagovarja. Nekega dne sem šel v klet. Odprl sem pipo in pocuknil hrušcvec. Nisem znal zapreti pipe. Bilo meje strah. Oči me je kregal. Zlagal sem se, da nisem odprl pipe. Dedek meje zagovarjal. Rekel je: Pusti ga pri miru! Gregor Skrinar, 3. razred V zaklonišču Dan se nagiba v večer. Kmalu bo noč. Zlovešč molk prekine otožno zavijanje sirene. Splošna nevarnost. Ponavlja se vsak dan. Večinoma podnevi, ko bombardirajo letala, ponoči pa sledi artilerijski napad. Gremo v zaklonišča. Kot vsak večer. Zopet začnejo padati granate. Zamolkle detonacije odjeknejo vsakih pet minut. Tla se tresejo, hiše se rušijo... Mesto je vsako jutro, ko pridemo iz zaklonišč, bolj zrušeno. Ulice, ki so še včeraj sijale v svoji lepoti, so danes razrušene, hiše so brez streh, namesto oken zijajo odprtine. Ožgane od ognja. Vse več ljudi v mestu je brez strehe nad glavo. Elektrike že dolgo ni več. Prav tako ne deluje več vodovod. Zakaj vse to? In to na pragu 21. stoletja, ko naj bi svet postal demokratičen, ko naj bi se končala oboroževalna tekma med državami. Človek ne more in ne more verjeti, da je to res. Srčno upamo, da se bo to končalo. Vendar upanja ni veliko, saj so pogajanja popolnoma neuspešna... Andrej, 8.h Pesmica o begunčku Tiho v nebo strmi mlad begunček tam na jasi. Kako zelo si miru želi in sreče v domači vasi! Požgali so mu dom, ubili psa in muco Nano, odgnali očeta nekam v neznano, a z mamo komaj ušel je v Ljubljano. Sedaj je tu na varnem, a misli mu hite tja, kjer so spomini. Na lepe dni, ko so bili v njegovi domovini. Tadej, 2.h 27 Vedno nove glasbene skupine si utirajo svojo trnovo pol do vrha. Duo, ki ga predstavljamo, niti ni tako nov. Oba člana sla nekoč že igrala v skupini Mladi upi. To je duo A & M, ali bolje, to sta Alenka in Marjan Hvala. Samostojno igrata približno tri leta. Verjetno se bodo nekateri še spomnili poslovilnega koncerta Alenke in Marjana pred tremi leti, ob Marjanovem odhodu v vojsko. Na takratnem koncertu so nastopili njuni številni prijatelji (Alberto Gregorič, Caffee, Igra - današnji Night Jump in drugi). Ko seje Marjan vrnil, sta se zopet aktivno posvetila svoji glasbeni karieri. Zaenkrat nastopata samo v raznih hotelih in restavracijah, kjer poleg svojih igrata tudi drugo, predvsem plesno glasbo. Nekaj naslovov njunih pesmi: Pesem morja, Nina, Dnevnik, Vse O.K.. S pesmijo Kapljica sta se letos prijavila na Pop delavnico, kjer pa pesmica ni dosegla zaželjenega cilja. Oba precej vpodbuja pri delu in nastopih oče. Skupaj organizirajo tekmovanja z naslovom Korajža velja. Tekmovanja so doslej potekala v osnovnih šolah v dveh delih. V prvem je bilo predavanje o delu v studiu, v drugem pa so otroci ob spremljavi prepevali svoje pesmi in tekmovali. Glasbo in aranžmaje dua A & M piše Marjan sam, besedila pa ustvarja Domen Janc izZagotja. Glasbo snemata v svojem studiu v Trbovljah, kjer lahko snemajo tudi drugi. Pa še nekaj drobnih podatkov: Marjan je prekinil študij in je prijavljen kot svobodni kulturni delavec, Alenka pa študira ekonomijov Ljubljani. Zaenkrat še nista posnela svoje kasete, vendar nameravata to v kratkem storiti. Takrat bosta začela nastopali tudi v diskoteka h in morda ju bomo videli tudi v naši Mesečini. Kntjn Božič Mario Koritnik-šcfbenda, kitara, Lavrita Batagelj -vokal, Dušan Zore klaviature, Drago Jukič -bobni, Dare l*odhevšek -bas. Tonuny Mario je že od majhnih nog v stiku z glasbo, saj ga je kot sina Rajka Koritnika, tenorista ljubljanske opere, glasba spremljala sko/.i vse življenje. Imel je klasično glasbeno vzgojo in trdi. da so mu všeč stari jazzovski standardi. Ujel sem ga ravno med dvema intervjujema in kakšno uro sva debatirala v senci neke ljubljanske pizzerije. Zaupal mi je. da sta z Dušanom lastnika moderno opremljenega 24 kanalnega studia v Kamniku, kjer posnameta vse pesmi skupine Kinglšpil. Besedila in glasbo piše Mario, Dušan pa je zadolžen za aranžma in produkcijo. Šušlja se, da sta precej dobra, saj so z njima čisto zadovoljni Čuki in Zlatko Dobrič. Lani so se povzpele do l'inala MMS 3 pesmi z njunim aranžmajem in produkcijo. Na prvi kaseti so bili najbolj popularni trije Slikici: Marička, v Zasavju precej poslušana pesmica Za tvoj rojstni dan in Bambola; zaradi slednje, se je simpatične pevke Lavrile hitro prijel vzdevek Bambola, fantje sle vsi enaki... Skupina Ringlšpil seje na slovenski pop sceni pojavila pred približno dvema letoma. Takrat so odločno pljunili v roke in maja 1991 je izšla njihova prva kaseta. Za slednjo so bili nagrajeni s plaketo srebrne kasete založbe kaset in plošč RTV Slovenija. l’o besedah Maria Koritnika so igrali na ogromno dobrodelnih prireditvah. Nekajkrat so se pojavili na IV Slovenija, večkrat pa so bili na sporedu lokalnih kabelskih TV, na mariborski in koprski televiziji. Lansko poletje so peli in igrali tudi na festivalu MMS91, kjer so bili zelo dobro sprejeli. Nova kaseta skupine Ringlšpil se obeta nekje okoli septembra, kasneje pa še CD z izbiro njihovih najbolj poslušanih komadov. Malce bodo spremenili stil. "1’esmi bodo malo bolj pop, predvsem pa bo to plesna glasba. 1’rimerjali bi jo lahko z bivšimi [''osili in z italijansko sceno alla Albano Romina. Za lo kaseto smo povabili k sodelovanju tudi druge lekstopisce, besedila so spevna, komercialna, optimistična, ter brez. visokoletečih filozofij in fraz." pravi Mario. Promocijski koncerti so se začeli v drugi polovici julija. Mario je priznal, da so lansko leto malce zanemarjali Zasavje, saj so bili pri nas samo enkrat. Tonuny Potepanje doma Da ni le svet zlato, ki se sveti, nas je vsako leto opozoril (do lani še) tradicionalni Valvasorjev dan na Medijskem gradu. Tu smo ob prijetni igri zvedeli iz življenja in popotniške malhe drznega potohodca Janeza Vajkarda Valvasorja poleg vsega še marsikaj o svojem jeziku, kulturi in drugih posebnostih. A kakor smo še lani upali, da bodo "zvonovi uglašeni z oblaki", temu očitno ni tako. Na ugoden čas bo treba še počakati, letos smo si bakle le sposodili, ko smo se odpravili na potep za iskanjem Zlatorogovega zaklada. Na prepihu časa pač, ko je tovrstna zavest o ekološkem in tudi kulturnem pomenu okolja bolj prisotna. Na fotografiji: Zasavc je že skoraj našel Zlatorogov raj... Tekst in foto: Petra Radovič Hot, hot, hot Nedelja, da te kap Bila je nedelja. Dan, ki ga večina sovraži, že zaradi tega, ker je naslednji dan ponedeljek. Nikjer nikogar, večina lokalov, kjer se zbirajo mladi, je zaprtih. Toda ta nedelja je bila neverjetna. Še ob enih ponoči seje na Izlakah prerivalo, drlo in skakalo. Mladina je bila opita od glasbe (pa od pijače), ki je prihajala iz grlov in instrumentov skupine Pop design. Vsak ima svoj okus. Še veliko slovenskih glasbenih skupin je, ki imajo celo boljšo glasbo kot Pop design. Toda ne glede na to je treba priznati, da je ta skupina trenutno najbolj priljubljena pri nas. Mladi so skoraj ponoreli pred njihovim odrom, še celo manjši pretep med plešočimi (mimogrede, brez pretepanja Zasavje tako ne bi bilo Zasavje in veselica ne bi bila tista "ta prava") ni mogel ustaviti divjega ritma in razburjenja. K.B. Trbovca Pred kakim letom seje na sceni pojavil duo, ki počasi leze iz anonimnosti. Andrej Potrbin in Štefko Šcrkezi sta si nadela nedvoumno ime "Trbovca" in kujeta ambiciozne načrte za hojo po trnavi poti do uspeha. Na svojih feštah prepevata čisto vse zvrsti glasbe, po željah poslušalstva. Na papirju imata dva lastna komada in ju bosta najbrž v kratkem posnela. Še ena stvar: Trbovca nista čista začetnika, saj sta oba že dalj časa aktivna na glasbenem področju. T. Spet bo iur v Zagorju Zagorjani spet prirejajo kramarski sejem. Pod plazom v Zagorju bo konec tedna živahno, saj pripravljajo prizadevni organizatorji obilo zanimivosti. Poleg letalskih se boste lahko spopadli tudi s čisto zemeljskimi zadevami. Ne bo manjkalo smeha, poskrbljeno bo za rekreacijo, da o veseli glasbi nc napletamo posebej. Vabljeni torej na kramarski sejem v Zagorju. P. 200 DEM spet v Zagorje Zasavc z Ljubljansko banko. Banko Zasavje d.d. Trbovlje in Radiom Trbovlje še naprej podeljuje devizne knjižice z začetnim pologom 200 DEM. Največ odgovorov na vprašanja urednika radia Aleša Guliča je tokrat vedel Dušan Marn iz Zagorja. Sicer pa tokrat ni bilo veliko klicev, saj je vročina opravila svoje, Niti vaba dvestotih nemških mark ni bila dovolj, da bi se več poslušalcev odločilo za sodelovanje. Dušan je rade volje prišel v klimatizirane prostore Radia, odšel pa je vesel, saj je za 200 DEM bliže novem avtomobilu, za katerega varčuje. Tekst in foto: J.R.jr m 1 £ J5M Domači dei: J. 04rf NA GLAVO ■ Lačni Franc 2. ČRNA MAMA - Tomai Domiceli j. SAN/AL BOM KOSTANJE - Avti Band 4. rotaci mi nocoi - rop design 5. NOSILA /C RDCČO ROŽO - Beni Z Tomo Mil Trnj/i det: 1. / OONT CAHI ■ Shakespeara shaer 2. H BASF DONT CO - KWS 3. NOTHINC BISB MATTBRS ■ Metilica 4. KNOCKIN ON A HBAVINS DOOR ■ Guns rosei 5. Tl II ONt ■ Eiton lohn Lestvico Zasavca & Radia Trbovlje lahko posluftate I vsako četrto soboto v mesecu na valovih Radia Trbovlje. Glasovnice s svojimi predlogi nalepite na dopisnice in pošljite na naslov Radia Trbovlje do S.*).1992. Glasujem za: Moj naslov: Predlog: NAGRAJENEC: Monika Volaj, Dobovec 14, f>1423 Dobovec *•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•’•“. * ■ # |]"•***•*•*•*#***•*»*•*•*#*#***#*] / (=2 o o e • • • 0 0 9 0 o e e o o o OD Dan pred praznikom občine Zagorje so v poslopju bivše Lisce odprli proizvodne prostore Kotexa. To zasebno podjetje je rezultat minulega dela obrti dveh partnerjev - Jožeta Klinca iz Zagorja in Janeza Goloba iz Trbovelj. Glavna dejavnost podjetja je kovinsko-predelovalna industrija. Golob se s to dejavnostjo ukvarja že 22 let, Klinc pa slabih 10 let. Oba menita, da je lokacija podjetja dobra in hudomušno dodajata: "Saj je Zasavje središče Slovenije." Kako ste začeli? Pred leti sva bila člana Obrtne zadruge Bohor Sevnica, ki je združevala poslovne interese obrtnikov. Preko zadruge smo nabavljali material brez davka, seveda pa smo morali za njih prodajati izdelke. Nama ta način organizacije ni ustrezal, opozarjala sva na pomanjkljivosti, vendar ni bilo posluha. Danes zaradi slabe organiziranosti niso poslovno kompetentni in bodo morali v stečaj, kot večina drugih organizacij, ki se niso pravočasno reorganizirale, da bi lahko živele naprej. Ko je zakon dopuščal, da sc ustanovi podjetje, sva zapustila zadrugo in začela samostojno delovati ter leta 1989 ustanovila Rotex. Alije šlo pri ustanovitvi vse po načrtih? Najprej sva iskala primeren prostor. Poslopje bivše Lisce se nama je zdela ustrezna lokacija. Prošnjo za ta prostor sva vložila že leta 1987, pozitiven odgovor pa sva dobila lansko leto. Revitalizacija objekta nas je stala približno 300 tisoč mark. Glavni izvajalec del je bil Rudis, v sodelovanju z Betonom in drugimi obrtniki. Kreativna pomoč pri uresničevanju najine ideje je bila tudi Agencija za razvoj iz Zagorja. Koliko ljudi ho zaposlenih v podjet ju? Vključno z nama je trenutno zaposlenih 11 ljudi, načrtujemo pa, da bo do pomladi zaposlenih 15 ljudi. Kaj bo obsegal vaš proizvodni program? Izdelovali bomo okovje za stavbno pohištvo po t.i. "švicarskem programu". Sodelujemo namreč s švicarskim privatnim podjetjem iz Zuricha, ki nam je odstopil del opreme in njihov izdelek, patent, ki je evropsko registriran. S kom še sodelujete? Pokrivamo celoten slovenski prostor. Prejšnja leta smo sodelovali tudi z drugimi jugoslovanskimi republikami, zlasti z Bosno in Hrvaško. Vendar smo v lanskem letu izgubili več kot polovico jugoslovanskega tržišča. V Hvropskcm prostoru pa trenutno sodelujemo le s Švico. Kaj načrtujete za v prihodnje? Začrtan program je tako obsežen, da zaseda vse naše kapacitete. Če bo delo uspešno, bomo program razširili in se še bolj usmerili na evropsko tržišče. Za to bo potrebno investiranje v nove kadre in tehnologijo, najbrž pa bo potrebna tudi širitev proizvodnje. Najprej moramo realizirati začrtan program, kasneje, ko bomo finančno bolj sposobni, pa bomo odprli tudi trgovino s kovinskimi izdelki. Oba sta tudi predsednika Obrtnih zbornic, Jože Klinc v Zagorju in Janez Golob v Trbovljah. Kakšno je sodelovanje med obema zbornicama? Zbornici sodelujeta na nivoju predsednikov in sekretark. Glavni smisel sodelovanja Obrtnih zbornic je informiranje obrtnikov in uveljavljanje njihovih interesov. Ti sc lahko obrnejo na Zbornico za razne informacije, kot so npr. davčno poslovanje. Obrtna zbornica nudi tudi kratkoročne kredite in svetovanje o vsem z naslova obrti. Kaj menite o sedanjem položaju obrtništva v Sloveniji? Podjetja sc odpirajo, čeprav pogoji niso najboljši. Obrt ima namreč slabe partnerje v bivšem združenem delu. Sedaj je približno 10 odstotna rasi obratovalnic. Bolj kot obrt sedaj cvetijo trgovine. Največji problem za obrtnika je prostor. Zato bi občina morala dati na razpolago - za najem ali odkup - čim več poslovnih prostorov. Potrebna pa je tudi poslovna sposobnost, predvsem pa volja in optimizem, pa bo šlo. Denisa Huber PROGRAM PROIZVODNJE SESTAVNIH DELOV ZA PC RAČUNALNIKE -napajalne enote -grafične kartice -tipkovnice -vhodno/izhodne kartice -ohišja za računalnike -IDE kontrolerji -ARC-NET KARTICE ssn-ss mà £ Kaj je s premogom? Zadnje čase doživlja del zasavskega premoga za ogrevanje kakovosten padec. Sicer se je z njim to že prej dogajalo. V tolikšnem obsegu, kot zadnji čas, pa ne pomnimo. Reklamacije so najbolj nadležne takrat, ko kupec med spravilom premoga v kleti ugotavlja, da odnaša vanje več blata, kot premoga. Kdor pozna pravila igre, terja strokovni ogled in komisija odredi vrnitev neustreznega goriva na separacijo, kupcu pa dostavijo boljši premog. Pojav ne smemo opazovati izolirano od splošnega stanja in razmer v premogovnikih. Razmere so malodane katastrofalne, le da jih država ali vsaj ministrstvo za energetiko noče priznati ali vsaj ugotoviti. Pomanjkanje najosnovnejših materialov, tehnične in druge opreme, veliki dolgovi dobaviteljem, neporavnane izgube iz prejšnjih let in letošnje, pa še vrsta drugih izjemno hudih zagat, vsekakor botrujejo tudi poskusom plasiranja nekakovostnega komercialnega premoga. In če upoštevamo, da, odkar so opustili pridobivanje v jami Loke in da odkriti sloji v jami Kotredež in Dole niso najkakovostnejši, ni naključje, da gre skozi separacijo tudi blato. Pa vendar: takšnemu delu se bodo morali v rudnikih odpovedati. Znano je, da si prizadevajo za čimvcčji izkop komercialnega premoga, ki ga utegnejo brez težav prodati. To (izkop kakovostnega premoga) pa jim ne gre od rok in jim spričo pomanjkanja denarja za odpiranje novih, boljših slojev, po vsej verjetnosti tudi v prihodnje ne bo šlo. Najslabše bi bilo njihovo stisko naprtiti potrošnikom in jim prodajati nekakovosten premog. Konec koncev je zdaj že tako drag, da ga marsikatero gospodinjstvo ne bo moglo niti približno kupiti toliko, kot ga potrebujejo čez zimo. Po novem je treba odšteti za tono kock 8080 tolarjev. Do začetka zime se bo podražil še najmanj dvakrat, če ne večkrat. Ali niso porabniki upravičeni za ta denar zahtevati neoporečen, se pravi kakovosten rjavi premog...? Avtobusna postaja -sli^a Zagorjanov Vsakdo, ki se pripelje v center Zagorja, lahko opazi dobrodošlo spremembo - obnovljeno avtobusno postajo. Neugleden in zanemarjen izgled objekta je metal slabo luč mestu, motil pa je tudi meščane same. Direktor Avtobusne postaje Zagorje Janez Pavšek priznava, da je na začetek obnove precej vplivalo to, da se je avtobusna postaja znašla na sramotnem stebru časopisa Zasavc. "Preoblačenje” avtobusne postaje se je začelo že v lanskem letu s preureditvijo notranjih prostorov, kar je povezano z novo organizacijo podjetja. Nakar je dočakala spremembo tudi zunanjost. Postajo so prebelili, obenem pa želijo rešiti tudi problem "kapnikov", kar pa zopet pomeni ogromno denarja. Zato skušajo dobiti kakršnokoli de- puto: J. R. jr narno ppmoč za saniranje teh teras, kamor se zateka voda in povzroča nastajanje kapnikov. Tistim, ki bi bili pripravljeni pomagati, dopuščajo možnost, da razobesijo svoje reklame na stene avtobusne postaje. Znamenitost postaje so bili poleg kapnikov tudi razni grafiti in ljubezenska sporočila, ki so jih mladostniki pisali po stenah. Kaj storiti, da se to v prihodnje ne bi več dogajalo? Računajo na to, da bi izšel v občini poseben odlok o redu, ki bi s kaznijo ščitil objekt, v kolikor bi bila avtobusna postaja proglašena za javni objekt. Po drugi strani pa postaja last Zagorjanov in od njihove zavesti in miselnosti je odvisno, kako jo bodo spoštovali, kako bodo z njo ravnali. Zasavci radi varčujemo Sredstva občanov v Ljubljanski banki, Banki Zasavje, d.d. Trbovlje predstavljajo znaten delež vsega denarja v njej. Z likvidnostnega vidika so pomembna tako vpogledna, kot vezana tolarska in devizna sredstva. V prvem polletju so sredstva občanov na tekočih računih porasla za skoraj 115%, tolarske hranilne vloge za 128%, tolarska protivrednost deviznih prihrankov pa se je povečala za 27%. Ob upoštevanju rasti drobnoprodajnih cen v času do 30. junija banka ugotavlja, da so tolarska sredstva občanov realno večja, pri deviznih prihrankih pa zaznamuje rahel padec tega denarja. Banka je iz zamrznjenih deviznih sredstev občanom izplačala ali v dogovoru z njimi prenesla na novo devizno varčevanje nekaj nad 4 milijone mark. Tudi sicer skuša banka po svojih najboljših močeh in možnostih odpravljati problematiko zamrznjenih deviznih vlog občanov; gre za vloge varčevalcev pred 20. junijem 1990. Ne le, da je doslej že trikrat "servisirala" varčevalcem po 500 nemških mark; vsem varčevalcem, ki so se znašli v hujši zadregi zaradi neizbežnih nakupov a/i drugih vzrokov, je mimo omenjenega sproščanja, omogočila dodaten dvig deviznih prihrankov. Z vsemi vlagatelji, ki imajo znatne zneske zamrznjenih deviz, se skuša posamično dogovarjati in sporazumevati. S tem pravzaprav izpolnjuje že znano stališče, da namerava v največ dveh letih omogočiti vsem starim varčevalcem priti do njihovih zamrznjenih deviz. Milan Vidic Odhodki večji od prihodkov To je osnovna ugotovitev iz pred--hodnih podatkov o polletnem gospodarjenju v Zasavju. Izguba znaša milijardo tolarjev in je v primerjavi z lani višja za dobrih 136 odstotkov. Prednjačijo rudniki s pol milijarde rdečih številk. Prodaja na tuje trge je dosegla v polletju 2 milijardi 915 milijonov sit, kar je 650 odstotkov več, kot lani konec junija. V izvozso tokratšteli tudi prodajo blaga v republike nekdanje Jugoslavije. Akumulacija je znašala 187 milijonov sit, nekaj je večja od lanske. M.V. Katja Božič M.V. 31 J#" _.. .:.;.:.;:;.sx.;.:.:::.'::.:::.: >:>:::;::.'v Il o, ■"'"ì' I ' I r 1 H il li >;Xv Dan, dva, teden, mesec, spet bo novo šolsko leto. V zakladnici Piramide dobite že danes čudo reči za vašega šolarja: kakovostne barvice, flomastre, svinčnike, šilčke, radirke, vse od vrhunskih evropskih proizvajalcev. Da ne pozabimo na zvezke, risanke, za najmlajše in tiste malo večje pa nalivna peresa z motivi iz Disneyevih sanj in mavrični svet barv v raznobarvnih bombicah za nalivna peresa in še ... Vstopite v PIRAMIDO v Zagorju že danes... Maloprodaja Polje 10 tel.0601 61 - 322 :-«t t>-:| t»:::'| I M««» ggj f?s\m WmMMm I I fZfittVt&SS&fiVffi Sonce ima svojo moč, ki se ji je težko upreti. In večina ljudi izkoristi vsako minutko, da ulovi nekaj žarkov za boljšo polt. Ponavadi se izkaže, da ne samo morje, ampak tudi bazeni zaležejo. Zanimalo nas je, za kako globok žep so le-ti doseg- ljivi, kako so urejeni in sploh kakšno je vzdušje na trboveljskem, zagorskem in izlaškem bazenu. Tekst in foto: Petra Radovič Mahdi Mekič, dijak iz Tuzle: Tu sem na počitnicah pri stricu. Vedno, kadar je lepo vreme, grem na bazen. Zelo mi je všeč in hitro najdem družbo. Voda je ponavadi čista, cene so zmerne in ponudba velika. Še bom prišel. Darja Šemrov, osnovnošolka iz Trbovelj: Večkrat pridem na bazen,saj vodo redno menjajo, postrežba je fajn, počutje ludi in cene primerne. Le glasbo pogrešam. Pa stopnice, kjer se sončimo, bi lahko popravili. Mateja Smole, dijakinja tekstilne Šole iz Zagorja: Ne vem, kako je na drugih bazenih, ampak tukaj je super-glasba, veliko ljudi, za postrežbo je tudi poskrbljeno. Le voda v bazenu je preveč klorirana. In še to: nekateri bi se lahko navadili, da ne škilijo v kabine, če se kdo preoblači... Milan Medved, uslužbenec iz Zagorja: Večinoma kartamo, vmes pa hodim kar pod tuš. ker je voda preveč klorirana. Imam občutek, da filtri slabo delujejo. Pa stranišča so zanemarjena. Z vsem ostalim sem zadovoljen. Matej Smrkolj-Smrči, dijak z Izlak: Bomba, ti rečem. Vsak dan sem tu. Le glasbo pogrešam. Voda je včasih bolj, drugič manj čista. Poskrbljeno je tudi za prvo pomoč. Tja pivo je cena previsoka, zabave pa so v glavnem proti koncu tedna. Barbara Zagorc, študentka agronomije iz Litije: Doklerv Litiji nimamo bazena, bomo z družbo hodili kar na izlaškega, saj je zelo luštno. Dosti je ljudi, okolica je urejena, tudi cene so sprejemljive. Glasbe niti ne pogrešam, saj je pri tem tako - sto ljudi, sto okusov. Miroslav .lug, upokojenec iz Trbovelj: Rad sem na soncu in rad plavam, zato sem tu. Všeč mi je, saj je voda čista in vidim, da se •rudijo, saj je tu tudi reševalna služba. Obisk je boljši ali slabši, vstopnina pa je kar draga. Ampak, če bo vreme, bom še prišel. Jaki Grošelj, ing. org. pri delu iz Zagorja: Takole: voda je svinjska, stranišča pa neurejena. Še dobro, da sta vzdušje in gostinska ponudba takšna, kot je treba, saj se moramo vsi, ki bomo dopust preživeli doma, z vsem ostalim kar sprijazniti. Simon Dobčnik-Siko, dijak iz Šmartnega pri Litiji: Vzdušje? Svetsko je. Le škoda, ker ne smemo skakati v vodo. Družbe ne manjka, le glasbo pogrešam. Pa cene so za šolski žep previsoke. »lil«.. priloženo naročilnico in jo poslati do 26. 8. 1992 na naslov Uredništva | Zasavca, Cesta zmage 33, 614L0 Zagorje ob Savi. Opozorimo naj, da J bomo objavili le male oglase, kjer bo dopisan ločen naslov pošiljatelja, | saj lahko sicer pride do nepotrebnih zlorab in morebitnih nevšečnosti. J Prosimo, da ne pišete več kot 20 besed. Pa še to: reklame in nekatera | povabila, ki so obvestila, med malimi oglasi ne bomo objavljali. I Omrežne skupine 0601 ne pišemo posebej, skupino omenjamo posebej ( ^ le takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine. java za hišico z vrtom. Tel. 25-750 STANOVANJE ■ ENOSOBNO stanovanje v novem bloku ob Mediji (42 m2) zamenjam za dvosobno stanovanje s centralnim ogrevanjem. Tel.: 61-423 zvečer ■ PRODAM opremljeno garsonjero na Trgu F. Fakina -30 m2 v Trbovljah. Tel.: 066/65-268 GRADBENA PARCELA ■ PRODAM primerno porcelo za vikend in strojno obdelavo, travnik - njiva (3 ha), ob asfaltni cesti, v bližini telefon, elektrika, sončna lega, v naselju Suhadol, p. Zidani most. Tel.:81-875, od 16. ure dalje. ■ PRODAM zemljiščezgospo-darskim poslopjem v Rimskih toplicah - Ogeče. Zemljišče obsega 4.250 m2 ravne površine (vrt, sadovnjak, njiva). Gospodarsko poslopje (kozolec je dvoetažni s tlorisom 5x7 m). Zemljišče je na nepoplavnem področju, do katerega vodi asfaltna cesta. Tel.:063/39-265 HIŠE ■ PRODAM stanovansko hišo z centralno in telefonom. Tel. 83-516 ■ PRODAM vikend nad Trbovljami (Čeče). Elektrika, voda, cesta. Možna zamen- ■ PRODAM dvostanovanjsko hišo v Trbovljah, cena 50 000 DEM. Emil Okorn. G. Tončke Čeč 39 KNJIGE ■ PRODAM Matematiko 1. Fiziko 1, Geografijo 1 in Biologijo 1. Tel.:61-538 ■ UČBENlKzasinlhesizersSO evergreen melodijami - od l^i palome do Californie blue. Tel. 061/712-955 AVTOMOBILI -MOTORJI ■ PRODAM 126 P. letnik 81, registriran do 10/92 po ugodni ceni. Tel.: 76-178 ■ SAAB 96 letnik 1970. neregistriran z obnovljeno karoserijo prodam. Tel.: 42-199 ■ PRODAM Avtomatik Tomos za 200 DEM. APN 6S -Tomos za 800 DEM in radio postajo Concord z ant. in usmernikom za 600 DEM. Sebastjan Snoj. C. okt. rev.8, Trbovlje ■ PRODAM Zastavo 750. letnik 82. registriran do 14.7. 1993 ali menjam za eros motor. Marko Kukovič. Trg svobode 28. Trbovlje ■ LE - mladiče, zlato - rumene barve z rodovnikom prodam. Tel.:25-522 ■ PRODAM lepo družino velikih Pekinških rac (7 rac in 1 racman) in male neme race. Tel. 21-806 ZAPOSLITVE ■ VOZNIK C. E kategorije iščem zaposlitev - sprejmem tudi drugo delo. Franc Bric, Gradiške Laze 3, Šmartno pri Litiji ■ PROSIM vse, ki bi lahko pomagali brezposelni kemičarki s kakršnimkoli delom, naj to sporočijo na tel. 22-807 RAZNO ■ PRODAM harmoniko Melodija -80 basnoza 200 DEM. Tel.: 61-622 ■ PRODAM nov enofazni, enotarifni števec z varoval- kami, cena 11.000 SIT in novo nadomestno električno omarico za 5000 SIT. S. Vodeb, Trg borcev NOB 13. Dol pri Hrastniku ■ PRODAM stolp Fisher M 22, (dvojni kasetofon, dolby d, gramofon) in PC XT 8088 s tiskalnikom. Tel. 61-430 ■ NUDIM ugoden kredit do 6000 DEM z obrestno mero 2,5 % brez R. Tel. 63-382 ■ Prodam lepo ohranjen štedil-nik " Gl BO " uvoz. Cena 5.000 SIT. Telefon 42-466. ■ Prodam nove koncertne citre. Telefon 42-466 - klicati po 20. uri. LtLA'Vxi'£L»! £3’J za brezplačni mali oglas» S! § Tekst: § > Moj naslov: | ....................................... Naročilnico oddajte najkasneje do 26.08.1992. COING d.o.o. l’od Ostrim vrliom 10 Trbovlje dobavlja in montira satelitske antene priznane firme PAP Tele-matika. Možnost kreditiran ja na šest čekov. Pokličite po telefonu (0601) 24-457. blLki> jt l «iTó -O * Vam nudi servisne usluge - Previjanje vseli vrst elektromotorjev in transformatorjev - Servis vrtalnih strojev - Popravila godpodinjskih aparatov V prostorih bivje rudniško menze za trgovino tlektroprom v Kisovcu Pokličite na telefon 75 140 WOLFCOMMERCE SKLAD VZAJEMNE POMOČI OBČANOV IN PODJETIJ IZ R SLOVENIJE r MOŽNOST NAJEMA BREZOBRESTNIH KREDITOV, POD POQQJEM, DA ČLAN PRI SKLVDU ZDRUŽUJE SREDSTVA VSA) 6 MESECEV. Ul. Oktoberske revolucije 11 ( na Škratovim) tel.: 26 078 DELOVNI ČAS: od 9.-12. in 14.-17. ure movali z dirkalnim kolesom, z gorskim kolesom, s kajakom, jadralnim padalom in se pomirili v gorskem leku. KINO PROGRAM Trbovlje - Delavski dom 21.8. -24.8. Princ plime (am. uspešnica) pet in pon ob 19.00, sob in ned ob 17.00 in 19.00 25.8. -27.8. Smrtonosni lrcnulek(am. akcijska grozljivka) tor in sre ob 17.00 in 19.00. čet ob 19.00 RAZSTAVE Trbovlje: 1. septembra ob 18.00 uri otvoritev razstave del Žarka Vrezca iz Ljubljane. Otvoritev bodo popestrili s kulturnim programom. Razstava bo odprta do 15. septembra. Trbovlje: Likovna skupina Relik. Trbovlje, bo v dneh 19. in 20. septembra organizirala slikarski Lx tempore 92. IZLETI 28.8.-31.8. Doktor (;im. dr.mi.i) sob in ned ob 17.00 in 19.00, pel in pon ob 19.00 Zagorje - Delavski dom 20.8. ob 19.00 uri Vroče sanje (am. trda erotika - samo /a gledalce nad 18. letom) 21.8. -25.8. Zadnji skavt (am. akcijski) pet pon in tor ob 19.00. sob in ned ob 18.00 26.8. -30.8. Mladi Einstein (am. komedija) sre in čet ob 19.00. sob ob 18.00, ned ob 20.00 27.8. -1.9. Moški /.a /enitev ( am. komedija) pet. pon in tor ob 19.00. sob ob 20.00 in ned ob 18.00 Hrastnik - Delavski dom 20.8. Operacija pašteta (am. akcija) ob 19.00 22.8. -24.8. Oče moje neveste (am. komedija) sob in ned oh 17.00 in 19.00. pon ob 19.00 26.8. -27.8 Jekleni orel (am. akcija) ob 19.00 29.8. -31.8. Princ plime (am. lilm) sob in ned ob 17.00 in 19.00, pon ob 19.00 ŠPORT Nogomet Trbovlje: 23.8. 92 ob 16.30 uri Oria Rudar -Jadran Istra (2. SNE) Zagorje: 30.8. 92 ob 16.30 uri Zagorje Elek-troelement - Železničar Maribor (SNI.) Pentatlon Zasavje: pentatlon Zasavje 92 6. 9. 1992 s pričetkom ob 8.00 uri. Tekmovalci bodo tek- Trbov Ijc: 22. in 23. 8. PD Trbovlje organizira izlet na Mangart. Prestreljenik in Kanin. Pl) Trbovlje organizira izlet na Raduho, z ogledom ledene jame. Izlet bo v dneh 12. in 13. septembra. Pl) Zagorje vabi planince, izletnike in ljubitelje gora. da obiščejo planinska domova na Zasavski Sveti gori (dostop iz Zagorja, Kisovca. Vlarele. Izlak. Kandrš) in na Čemšeniški planini ( !■ 'stop iz Zagorja. Kisovca. Izlak. Cemšenika. Troj m. Savinjske doline). ŽUR l/bikc: 5. 9. /.večer 2ur na Izlakah Izlake: 6. 9. čez dan - piknik Zasavcev Mesečina: 21.8. ml 20.00 izbor Miss Zasavja. Program bodo popestrili skupina Pop design, Itogdan Harovič, trboveljske ma/.orelke, modna revija in hostese pivovarne Union. Diskoteka Slovenija v Ribčali: 4. septembra /.ur s skupino Pop design. Bazen Forum 'l'erma Rimske Toplice: 22. avgusta skupina Agropop VESELICA Šcnllainpcrl: KS in (II) ScnoZeli otvarjata cesto Čolnišče - Šentlamhert. športno igrišče, gasilski poligon v Šentlamhertu. Otvoritev bo 22.8. 1992 ob 15.00 z gasilskim tekmovanjem, oh 17.00 bo liliale nogometnega turnirja, ob 18.00 tekmovanje med vlado Občine Zagorje in ŠD Šenllamberl in oh 19.00 veselica, na kateri bodo igrali Štirje kovači. Razprodaja krajSih oblog (150 Sn7in2) in ncposu.šcnih stenskih oblog (330 SIT/1112) /. dostavo. Ini.: Roman Hren, Zreče l ei.: 063/761 Naša bodočnost V zadnjem mesecu dni so v trboveljski bolnišnici rodile: 16. julij: Klavdija IJremše, sin Rok (Laško); IH. julij: lirika Zakonjšek - Fele, sin Jernej (Trbovlje); lil. julij: Jožica Pogladič, hči Tjaša (Celje), Andreja Arnuš, hči Anja (Radeče); 20. julij: Marija Gobec, hči Sara (Vojnik), Mersija Medič, hči Sanela (Brčko); 21. julij: Sonja Kunslek, sin Lucijan (Radeče), Suzana Simončič, sin Sašo (Sevnica); 22. julij: Minka Jager, sin Marjan (Sevnica); 24. julij: Katja Okorn, hči Manuela (I Irastnik); 25 julij: Valerija Bunderšek, sin Marko (Zagorje), Jerica Lebar, sin Tomi (Trbovlje), Katjuša Razpotnik, hči Špela (Trbovlje); 26. julij: Sabina Skenderovič, sin Denis (Hrastnik) Romana Knez, hči Nina (Trbovlje), Mojca Zelko, hči Špela (Sava); 27. julij: Bernarda Bergant-Conradi, hči Monika (Zagorje); 2H. julij: Nada Bregar, sin Žiga (Trbovlje), Vahdcla Pavlovič, sin Damir (Trbovlje). Nataša Grahek, sin Matic (Zagorje), Janja /uperi, sin Gašper (Trbovlje), Andreja Buzina, hči Ines (Celje), Nevenka Jančar, sin Ariel David (Litija); 30. julij: Gordana Djurdjcvič, sin Darko (Zagorje): 1. avgust: Sedika Krajišnik, hči Samra (Trbovlje). Silva Zupanec, sin Tomaž (Zagorje); 2. avgust: Urška Božjak, sin Luka (Trbovlje); 3. avgust: I lana Milinkič.sin Mirel (Luk-ovac). Marija Majdič, sin Urban (Zagorje); 4. avgust: Andreja Verdinek, sin Alen (Celje), Darinka Kovač, hči Urška (Zagorje); 5. avgust: Jožica Podbcvšck, hči Sonja ( Trbovlje). Marija Kranjec, sin Rok (Šentjanž, Sevnica), Vladislava Narat, sin Denis (T rbovlje), Justina Popovič, sin Denis (Trbovlje), Mojca Ferlinc, hči Barbara (Ljubljana). Irena Povšnar, sin Blaž (Litija); 6. avgust: Ines Zakrajšek, sin David (Trbovlje) Šaha Šabič, sin Haris (Trbovlje); 7. avgust: Marija Lazar, sin Sebastjan (Zagorje), Terezija Juvan, sin Mitja (Zagorje); H. avgust: Kristina Klopčič, sin Timotej (Zagorje), Brigita Jezovšek. sin Aljoša (Šen-tju pri Celju); <1. avgust: Marija Ribič, hči Tea (Zagorje). Petra Tomažič, sin Timotej (Zagorje); 1 !. avgust: Danijela Šerkezi, sin Jasmin (Zagorje); 12. avgust: Jožica Špitalcr, hči Sara (Laško); 13. avgust: Valerija Svcnšek, sin Matej (Zagorje). Alenka Boltin, sin Jernej (Laško), Nives Kastelic, sin Peter (Zagorje). Iskreno čestitamo! t \ Šola, lepša od osnovne Na Dobovcu je bila od 13.8. do 15.8. poletna slikarska šola, ki jo je vodil akademski slikar Janez Knez. S trboveljskim podjetnikom Tošem Polcem, kije tudi glavni sponzor, sta jo organizirala že drugo leto. V Janezov hram, idilično brunarico, obkroženo z lesenimi skulpturami, se je iz treh zasavskih dolin vozilo vsak dan trideset slikarskih nadebudnežev. "Veseli me risati in slikati, zato sem prišla v slikarsko šolo. Tu se mi zdi zelo dobro. Rada slikam med prijatelji. Ta šola je veliko lepša od osnovne." Tako pravi dvanajstletna Nina z Dobovca, ki je obiskovala šolo že lani. Kljub veliki starostni razliki - od male šole do osmošolcev -jebiladobra "štimunga". Uživali so v miru, svežem zraku, v raznih igrah med odmori. Prvi dan je pomagal pri osvajanju likovnega sveta akademski slikar Nikolaj Bcer. Prva lekcija se je glasila, da naj se ne boje slikat i. Videti morajo tudi tisto, kar je "zadaj”. Barve naj bodo močne. Ustvarjali so sproščeno, brez strahu pred oceno. Vmes so tudi kaj zapeli, imeli uro vesele slovenščine, odgrnili zaveso v svet gledališča, na sprehodih pa opazovali naravo in iskali slikarske motive. Tudi Dobovec je živel te dni z mladimi slikarji. Iz bližnje trgovine so dobili lučke, na sprehodu v Škofje Riže so se odžejali v Kovačevi gostilni. In kdo je še prispeval za barvice, papir, čopiče, prehrano, majice z oznako šole,...? Naštejmo le nekatere: Zapis d.o.o., Žito, trgovina Tima, Boris Novak, Agrohit, Oria, Mesarstvo Terezija, Strojegradnja d.d. Pa moralne podpore staršev, prijateljev, ki so prihajali vse dni, negre pozabiti... Zadnji dan je bila poleg piknika najpomembnejša razstava njihovih izdelkov. Ponovili jo bodo jeseni venem izmed trboveljskih razstavnih prostorov. Funči Moljk Foto: Branko Klančar 90 let kulture v Čemšeniku Ljubitelji gledališča so se v Čemšeniku zbrali že leta 1902. Ime, kakršnega nosi društvo še danes, Prosvetno društvo Čemšenik, so prvič zapisali leta 1935. Danes v okviru društva delujejo tri sekcije. Dramska, ki deluje že od vsega začetka, le med drugo svetovno vojno je bilo njeno delo prekinjeno. Leta 1989 je bil ustanovljen dekliški pevski zbor Zora, folklora pa je v društvu prisotna dve sezoni. Skoraj vsi člani društva so Čemšeničani, ki jih za kulturo ni težko pridobiti, saj je tu tradicija izredno močna. V društvu je veliko mladih, predvsem srednješolci in študentje. Predsednica društva Jasna Zupan je potožila, da s poroko njihova aktivnost v društvu preneha. Težave nastajajo tudi pri financah, kijih nikoli ni dovolj. Rednih sponzorjev nimajo in se financirajo sami z denarjem, zbranim od vstopnin. Letos so Čemšeničani živeli s kulturo, saj so vse leto pripravljali različne prireditve. Med drugim so izdali Zbirko pesmi, kije izšla maja letos, po treh mesecih je že razprodana in pričakujejo ponatis. O pesmih je predsednica društva dejala: "Vemo, da pesmi nimajo velike literarne vrednosti, ampak so naše in jih imamo radi takšne, kot so." Lani je društvo prejelo visoko priznanje, Linhartovo listino, ki jo podeljuje ZKO Slovenija za nepotvorjeno vaško gledališče in ohranjanje devetdesetletne tradicije ljudskega gledališkega odra. Suzana Sivka Blagoslovitev orgel na Izlakah Prav na dan zagorskega občinskega praznika se je na Izlakah mudil nadškof Alojzij Šuštar, ki je v izlaški cerkvi blagoslovil obnovljene, kar dvesto let stare orgle. Orgle so obnavljali skoraj leto dni v Mariborski škofijski delavnici v 1 ločah, kjer je edina tovrstna delavnica v Sloveniji. Hkrati s tem so v izlaški cerkvi razširili kor. Pri maši je prvi na orgle zaigral Bogomir Jenko, ki je že 39 let organist na Izlakah. Najbolj zaslužnim pevcem cerkvenega zbora so podelili nadškofijska priznanja, Drago Lukman je opisal obnovljene orgle, zbrane je nagovoril tudi predsednik KS Izlake Janez Vidmar. Da so orgle res popolnoma prenovili, sta dokazala organist Cankarjevega doma Saša Frelih in solist Ljubljanske opere Franc Javornik. Na obnovljene orglah bodo lahko izvajali tudi zahtevnejše skladbe svetovnih klasikov in ne le spremljali cerkveni zbor. J.R.jr, Foto:Tomo Brezovar Zaprta knjižnica Knjižnica na Dolu jc čez poletje spet zaprta. Ravno zdaj, ko so dopusti, počitnice in ima človek več časa za kakšno branje. .Matična knjižnica v Hrastniku ima v teh mesecih težave -dopusti, pa še kakšnja bolniška. Dolani se sprašujejo, če ne bi mogel opravljati tega dela kakšen študent ali delavec preko javnih del. In to ne enkrat tedensko po tri ure, kot je sicer organizirano, ampak vsak dan uro ali dve. Tudi s prostorom niso zadovoljni. Knjižnica na Dolu ima namreč isti vhod kot gostinski lokal. Če si malo raztresen, se mimogrede znajdeš pred šankom. Primernejši bi bili prostori krajevne skupnosti. Dolani pričakujejo, da bodo pristojni o tem razmislili in ukrepali. F. M. Pevci na Kolpi Letošnji izlet pevcev z Dola, kamor so povabili tudi družinske člane in prijatelje, jc imel smer Kočevske Reke. Kot dodatek so si privoščili še spust po reki Kolpi. S posnetka jc razvidno, daje diktiral tempo Jurc Bantan - levo spredaj - kmetovalec in tajnik društva. F. M. Citrarji spet na Kopit niku Nedeljsko popoldne ob citrah, domačem petju in krušni potici - tako so imenovali prireditev na Kopit niku planinci iz Rimskih Toplic. Duša organizatorjev je Peter Naprct, nadarjen glasbenik iz Sedraža. Vabila jc razposlal mnogim citrarjem po Sloveniji, povabil pa je še nekaj glasbenih gostov. Pričakuje vsaj lak odziv kot lansko leto, skoraj gotovo pa pride Miha Dovžan iz Ljubljane, Cita Galič iz Dravograda, Jože in Elza Dolar iz Zagorja, Petrovi učenci iz hrastniške glasbene šole in drugi. Razgibano nedeljsko popldne se začne 6. septembra ob 13. uri. Peter Napret je sicer študent violine, jeseni bo vpisal četrti letnik Akademije v Ljubljani. V prostem času nastopa s salonsko glasbo za violino in klavir z Dejanom Jakšičem, največ pa sam s cit-rami. Trenutno igra ob nedeljah popoldne v Mozirju v Savinjskem Gaju, ob torkih zvečer pa v hotelu na Rogli. Prijazno se odzove tudi za popestritev kakšne družinske slovesnosti. F. M. Člani Relika v likovnih kolonijah Planinsko društvo Mojstrana je tudi letos povabilo v svojo tradicionalno likovno kolonijo v Vratih pod Triglavom dva člana likovne skupine Relik iz. Trbovelj. Junija sta se enotedenske kolonije v Vratih udeležila Helca Krasnik in Mito Škerbec. V koloniji sta izdelala več stvaritev v olju in akvarelu. Vsak udeleženec je na koncu kolonije na skupni razstavi predstavil tri svoja na- jboljša dela po izbiri komisije. Od 10. do 17. julija sta se podobne likovne kolonije na Pokljuki udeležila člana Relika Lovro Šumberger in dr. Anka Župan- Prelesnik. Ob zaključku kolonije so pripravili skupno razstavo ustvarjenih likovnih del v Sport hotelu na Pokljuki. T.L. Priprave na abonma ZKO Trbovlje je seznanila gledališke abonente in ljubitelje gledališke umetnosti, da se že lahko prijavijo za večerni abonma za sezono 92/93. Prijave sprejema razpisovalec vsak dan, tudi po telefonu 21-211. Hkrati vabijo prijatelje gledališča, da pomagajo z nasveti oblikovati repertoar za naslednjo sezono. Organizatorji bi radi pripravili repertoar, ki bo obiskovalcem všeč. V sodelovanju s slovenskimi gledališči bi radi organizirali predstave večernega abonmaja od oktobra do maja vsak mesec. Zavoljo tega razpisovalec trenutno še nima repertoarja, pripravil ga bo najkasneje do začetka gledališke sezone. Tudi cena abonmajske karte še ni znana. S šolami pa se bodo dogovorili za mladinski in osnovnošolski abonma. T.L. Kulturni drobiž iz Trbovelj Julij in avgust sta za večino kulturnikov in kulturnih društev meseca počitka, dopustov in priprav na novo kulturno sezono, ki se običajno pričenja v začetku septembra. Kljub temu pa ta ali ona skupina tudi v tem času nastopi ob raznih priložnostih. 30. julija je Mešani pevski zbor Svobode II pod vodstvom prof. Helge Briner pripravil koncert narodnih in umetnih pesmi v družabnih prostorih Doma upokojencev Franca Salamona v Koloniji 1. maja v Trbovljah. 1. avgusta ob 18. uri pa je Svoboda Dobrna pripravila pri svojem domu v Hohkrautovi koloniji družabno srečanje krajanov in občanov. Nastopile so trboveljske mažoretke in ansambel Jantar. T.L. CENIK EKONOMSKO - PROPAGANDNIH STORITEV OBČANI 1. ČESTITKA tekst z eno skladbo ob delavnikih tekst z eno skladbo ob nedeljah tekst z dvema skladbama ob delavnikih tekst z dvema skladbama ob nedeljah kot nova enota 2. KOMERCIALNI OGLASI tekst do 20 besed vsaka nadaljna beseda 3. OBJAVE tekst do 20 besed vsaka nadaljna beseda 4. ZAHVALE tekst do 40 besed vsaka nadaljna beseda 5. OSMRTNICE CENIK VELJA OD 1.8.1992 DALJE 950,00 1.200,00 1.800,00 2.300,00 700,00 30,00 300,00 15,00 3.600.00 90,(K) 1.200.00 • ••••••••••••••••••» ....... ’•*•*•*•*•%*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*• Pentatlon postaja tudi pri nas vse bolj priljubljena športna panoga. Takšne prireditve privabijo na in ob tekmovališča veliko tekmovalcev in gledalcev. Tako smo se letos odločili pripraviti tekmovanje petih različnih panog tudi v Zasavju in tako širšemu krogu ljudi tudi predstaviti ta konec Slovenije. Kako bo izglcdal zasavski pentatlon? Tekmovalci z. dirkalnimi kolesi bodo Startali v Medijskih Toplicah, pot nadaljevali skozi Zagorje ter po zasavski cesti do Zidanega mostu. Od tam se bodo vzpeli na Marno in skozi Dol in Hrastnik odbrzeli proti Zagorju. Na prodišču ob Savi pod železniško postajo jih bodo pričakali sotekmovalci, ki se bodo s kajakom spustili po Savi mimo Trbovelj do Hrastnika. Naslednji v ekipi se bo z gorskim kolesom prebil skozi Hrastnik, preko Rctja ter se po še nekaterih vzponih spustil do Lovskega gradiča v Trbovljah. Tu jih bodo čakali gorski tekači, ki bodo imeli na tem pentatlonu gotovo največ dela. Pretekli bodo K) km proge z 850 m višinske razlike. Gorski tekači bodo pretakali znoj skozi Klek, Planinsko vas, čez Prvi junij in Vrhe do Cemšeniške planine. Od tu naprej pa bodo svoje delo opravili padalci. S Čemšeniške planine se bodo spustili proti cilju v Medijskih Toplicah. Kdor ne bo dovolj natančen, bo moral preplavati še 50 metrov v izlaškem bazenu. Seveda brez padala. In tako se bo pentatlon tudi končal, s štartom in ciljem v Medijskih Toplicah. Ekipa torej šteje pet tekmovalcev, vsak tekmuje v eni od naštetih panog. Zenske ekipe bodo tekmovale v posebni Piknik Zasavcev Ob penlutlonu pripravljajo organizatorji na Izlakah vrsto zanimivosti. V'soboto bo živahno že popoldan. Otroci se bodo zabavali ob svoji plasbi, ipricah, čarovnijah, različnih sladoledih, starejši bodo lahko oko vrgli po stojnicah. Zvečer se obeta veliki žar, žrebali bodo številke za pentatlon, menda se obeta tudi pravi ognjemet. V nedeljo ho v Medi jskih Toplicah piknik Zasavcev, na katerega organizatorji še posebej toplo vabijo Zasavce, ki so si v preteklih letih ustvarili življenjsko gnezdo izven Zasavja. Da skupaj z znanci pokramljajo in ponovno utrdijo že nekoliko skrhane vezi. Seveda tudi nedelja ne ho Hlinila brez hudomušnih iger, odličnega vodenja, prave glasbe in dobre hrane. Udeleženci bodo z zanimanjem spremljali prihod ekip v cilj. Več o programu boste izvedeli v dnevnem časopisju in preko Uadia Trbovlje. Vsekakor nikomur, ki bo dan izkoristil za piknik v večji družbi, ne bi smelo biti žal obiska enega najlepših koščkov našega Zasavja. konkurenci le, če se bodo prijavile vsaj tri ekipe. Za vse Zasavce pa tole. 6. septembra, ko bo na sporedu pentatlon (pričel se bo ob 8., uri zjutraj), vam prav nihče ne bo branil, da kje kaj pogledate ali vzpodbujate tekmovalce. Seveda so med nami tudi taki, ki jih tovrstne prireditve ne zanimajo prav posebej in bodo tega dne potovali po zasavskih cestah in se jim bo kam mudilo in... Za vse te prošnja, naj malo popazijo, saj bo na in ob cestah živahno. Tako. Dobimo se torej 6. septembra nekje ob progi našega pentallona kol tekmovalci ali pa kot gledalci, ki športno vzpodbujajo vse nastopajoče, še posebej domače. Seveda bomo skušali tudi v Zasavju sestaviti ekipo, ki se bo na progi dostojno kosala s konkurenti. Videli in slišali boste marsikaj zanimivega in atraktivnega, kar pa naj vas ne zavede, da bi pozabili na svojo lastno varnost in na varnost vseh ostalih. Barbara Kus PCMTATLON ZASAVJE 92 SITUACIJA GOHSfO ko: oj ..... ••••••••••••••••••••« Visokih uvrstitev hrustniških kajakašev smo vajeni - mladincev, članov in veteranov. Ne pa pionirjev, kajti pionirske ekipe že vrsto let ni bilo. Trenirajo šele eno leto. Ko smo izvedeli, da je ena izmed ekip mlajših pionirjev na državnem prvenstvu konec julija v Murski Soboti osvojila prvo mesto, smo jih obiskali. "Kakšno uro počakajta, fantje so šli do Prusnika, od koder se bodo spustili z gumijastim čolnom..." Takšno sporočilo sva dobila s kolegom Brankom v kajakaškem zatočišču pod savskim mostom. Le kdo bi čakal. Šla sva jim naproti. Opazila sva jih pri trboveljskem mostu in pričakala pri jezu elektrarne. Vriskali so od navdušenja, ko so se spustili po brzicah. V "pristanišču" na desnem bregu Stive so se izkrcali mokri in žarečih oči. Od zmagovalne ekipe - Peter Kauzer, 8 let, Branko Žagar, 12 let, Boštjan Pečnik, 12 let - je bil v čolnu samo Peter. "Veslati sem začel lani. Tekmoval sem že na Savi, Soči, Muri in Ljubljanici. Spoznal sem veliko prijateljev. Najbolj luštno je bilo na Soči, ki je zelo mrzla in ima velike role. Na Muri pa mi je bilo najbolj všeč, ko smo pred tekmovanjem in po njem s splava skakali v vodo. Vozili pa smo z ničlo," je povedal v prvi izjavi za javnost slavni sin slavnega očeta Petra. Nadaljevala sta Marko in Damjan , starejša pionirja: "Na Muri je hiter tok, vendar brez valov. Motili so nas komarji, kijihje bilo ogromno. Tudi Mura ni čista reka. Sava je lepša vsaj ob sobotah in nedeljah. Poleti treniramo po dvakrat na dan, sicer pa enkrat - od aprila do oktobra. Potem pa v telovadnici in v bazenu..." Peter Kauzer, njihov trenerje dejal: "Fantje so zelo navdušeni nad veslanjem in odraščajo v zdravem športnem duhu. Pridno trenirajo, vedno se jim priključi še kdo, ki ga zamika ta šport. Med olimpiado so to disciplino posneli in zdaj kaseto vztrajno vrtijo..." Kanci Moljk Mladi hrastniški mojstri brzic: Branko /agar, Robi Sticber, Ambrož Bajda, (Jregor Laznik, Marko Kišner, Boštjan Pečnik, Uroš (■ nus in Peter Kauzer (od leve proti desni). Mimo je 25. olimpijada moderne dobe v Barceloni. Teh (M se je udeležilo 35 slovenskih športnikov, ki so poleg dveh bronastih medalj dosegli še nekaj uspehov. Od zasavskih športnikov se je olimpijade udeležila le plavalka Darja Alani, ki je nastopila kot neodvisna olimpijska udeleženka. Doslej so sc udeležili poletnih olimpijad še štirje Zasavci - dva telovadca, atletinja in košarkarica. OI v Parizu leta 1924 se je iz Trbovelj udeležil telovadec takratnega Sokola Slavko I Ilastan. V skoku čez konja na šir brez ročajev je I Ilastan dosegel 4. mesto, kar je bila najboljša uvrstitev posameznika med udeleženci iz Jugoslavije. V mnogoboju je v končni uvrstitvi dosegel 43. mesto, zmagovalec mnogoboja pa je bil še scdttj živeči Leon Štukelj. Ilrastan je dobil medaljo za udeležbo na olimpijadi ter posebno pismo s podpisom Pierà Coubertina, ustanovitelja modernih olimpijskih iger. Na OI v Berlinu leta 1936 je tekmoval trboveljski telovadec Mirt) Forte, član Sokola. Med posamezniki v mnogoboju je od 111 tekmovalcev dosegel 46. mesto. Pri skoku čez konja je bil na 16., Jugoslavija je bila 6. med 14. državami. OI leta I960 v Rimu se je udeležila Olga Šikovec (poročena Luncerjatlctinja, tekačica. V teku na 100 m je izpadla v polfinalu, na 200 m pa jc izpadla s časom 24,