DELAVSKA POLITIKA
{tkala dvakrat tedensko. In sicer vsako sredo ln vsako soboto. Uretfnlitvo In uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Pedruinlce: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — (Trbovlje, Delavsld dom — Jesenice, Delavski toni. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrantirana pisma se vobče ne sprejemajo, — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, Id služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din lij—, za Inozemstva mesečno Din 15.—. Čekovni račun št 14.335.
Štev. 73
Sreda, 9. septembra 1936
Leto XI
O mezdnem gibanju tekstilnega
delavstva Potrebni sta solidarnost in 'disciplina
Usmrtitve v Moskvi
Oto Bauer
V socialistični »Internationale Information« je izšel zanimiv članek s. Oto Bauerja o procesu proti Zinovjevu in 15 njegovim tovarišem, ki so bili kakor .znano od najvišjega sodišča v Moskvi obsojeni na smrt in ustreljeni.
Že dalj časa je sovjetski tisk svaril pred stranki sovražnimi elementi, ki da so se vtihotapili v komunistično stranko. Pri tem so padali očitki na račun vodečih strankinih organov, češ, da v svojem »gnilem: liberalizmu« vse to trpe in mirno gledajo. Iz tega se je moglo razbrati, da so se v stranki ponovno pojavila razna opozicionalna stremljenja, ki so zadnja leta, odkar zaznamuje Sovjetska Rusija velikanske uspehe na polju socialističnega gospodarstva in se je živi jenski standard ljudskih mas vidno izboljšal, skoro docela izginila.
Sovjetska vlada dela z vso energijo na tem, da bi skokoma dvignila produkcijo. Industrijskim obratom je ukinila državne podpore, da jih s tem prisili k znižanju proizvodnih stroškov. Gibanje stahanovcev je zelo podnetilo boj za čim hitrejše in čim^ večje stopnjevanje produkcije. Produkcijske norme (predpisi), ki služijo kot podlaga za izračuna-nje akordnih postavk in premij, so bile revidirane. Večina ruskih delavcev je pri sorazmerno višji ^storitvi svoje mezde precej izboljšala. Le en del delavstva, mogoče ena tretjina ali ena četrtina, pa svoje storitve ne more prilagoditi novim produkcijskim normam — bodisi ker za to ni sposobno, bodisi vsled pomanjkljivosti tehničnih naprav in organizacije produkcije — vsled česar se je njegov zaslužek občutno znižal. Ta neenakost mezd vzbuja pri prizadetih delavcih nezadovoljstvo, ki se prenaša na strankine celice in jih napravlja dostopne za opozicionalna stremljenja.
Na drugi strani sta sovjetska vlada in kominterna pod pritiskom vojne nevarnosti svojo politiko popolnoma preokrenili. Zveza s kapitalističnimi državami, sodelovanje v Zvezi narodov, politika enotne fronte in ljudske fronte, prizadevanje za pridobitev simpatij med srednjimi sloji in intelektualci, opustitev specifičnih (posebnih) proletarskih razrednih privilegijev in specifične sovjetske volilne pravice v novi ustavi —■ vse to tako zelo nasprotuje tradiciji bolševiške stranke, da je moralo trčiti na odpor pri vseh. ki vise na tej tradiciji, in izzvati opozicijsko gibanje.
Pred petimi leti, v času izvedbe prve petletke, ki je zahtevala ogromne žrtve, je Stalin premagal odpor v stranki s celo vrsto tendenčnih procesov, da prestraši in ooozicijo. Kakor takrat, je storil tudi sedaj. To je čisto gotovo smisel m namen strašnega moskovskega procesa.
(Konec prihodnjič.)
Trgovinska pogajanja z Italijo.
Italijanska vlada je pozvala Jugoslavijo, da pošlje v Rim svoje zastopnike v svrho trgovinskih pogajanj.
Izredni kongres sovjetov se bo vršil dne 29. novembra t. 1. v Moskvi. Sprejel bo tudi novo ustavo, ki je bila razglašena.
Tvornica orožja v Amiensu na Francoskem, ki dela za državo, je Lila izpremenjena v zadrugo ter je sedaj last delavcev.
Letošnje leto so izvedle naše strokovne organizacije rekordno število mezdnih gibanj. Trenotno, ko pišemo ta članek, je pa v teku mezdno gibanje tekstilnega delavstva, ki je po številu udeležnega delavstva največje, kar jih je kdajkoli bilo v Sloveniji, pa tudi ostali Jugoslaviji, če odštejemo svoječasno stavko železničarjev.
Številčnost teh mezdnih gibanj je dala povod mnogim faktorjem — poklicanim in nepoklicanim — da raziskujejo vzroke za tako številne akcije delavstva, baš v letošnjem letu.
Rezultati teh razprav so pa prav različni — večinoma ne zadevajo jedra in se sučejo po sami površini okoli stvari, ki so največkrat prav nebistvene. Mnogo premalo je tudi, če ugotavljajo nekateri organi, da so povod samo izredno nizke plače, da za enkrat ne govorimo o tistih, ki so, bodisi vsled gospodarskih koristi ali iz politične špekulacije proglasili vsa mezdna gibanja za plod — podtalnega rov ar en ja Moskve.
Izredno nizke plače — beraške jih lahko nazivljamo — so gotovo glavna gonilna sila odpora. Toda priključile so še druge okolščine, brez katerih bi cela akcija ne imela niti zdaleka tako ultimativnega značaja. Predvsem naj navedemo to večno, trajno in sistematično gaženje socialno politične zakonodaje s strani tistih, ki imajo v fabrikah moč odločevanja. Qd 57 tekstilnih tovarn jih naštejete lahko na prste, ki so vzdržavale zakonito predpisani 8-urnik kot pravilo in 10-urnik kot nujno izjemo. Vse ostale so imele že vsa leta vpeljan 10-urnik. Zadnje čase so nekatere med nijimi vpeljavale celo 12-urnik — ne kot izjemo — temveč kot »pridnostno nagrado« za tiste delavce in delavke, ki kljub svoji spretnosti v 10 urah niso zaslužili zadosti za skromno preživljanje.
V zaščitni zakonodaji je predpisan 8-urnik in natančno je predpisano, kakšen je postopek, če mora podjetnik za izvršitev zelo nujnih naročil uvesti prekourni delovni čas, ki pa v nobenem, slučaju ne sme biti daljši od 10 ur in ne sme trajati dalj kot največ tri mesece. Toda na ta podaljšek mora poleg Inšpekcije dela pristati vsaj 4 petine delavstva in to s tajnim glasovanjem.
Bilo bi interesantno dognati, koliko takih dovoljenj je izdala Inšpekcija dela. Še bolj pa raziskati, v kolikih podjetjih se je delavce sploh vprašalo, če so za nadurno delo. Tam, kjer se je pa delavstvo vsaj formalno vprašalo, bi bilo pa treba dognati, kako je bilo izvedeno »tajno« glasovanje, Tu mora zastaviti s preiskavo tisti, ki hoče ugotoviti, zakaj se je nabralo toliko eksploziv v delavčevi notranjosti, Šele tu bo dobil pravo merilo, koliko materielinega in moralnega nasilja je bilo potrebno, kolikokrat so se vršile te nezakonitosti, ne da bi si delavci mogli na kak način pomagati. Šele po takih raziskovanjih bo postalo dovolj jasno, zakaj je pravni čut delavstva tako globoko užaljen.
In končno je še eno dejstvo, ki sili v obilni meri delavstvo k energičnejši samoobrambi. Dandanes je že malo poklicev, ki bi ne imeli za svoje delo določene tarife. Pojdite k zdravniku, pa boste dobili račun po njegovi tarifi. Pojdite k advokatu, pa vam bo tudi računal po tarifi. Pa pojdite končno k
duhovniku, pa boste dognali, da ima za vsako naročilo: za poroko, za krst, za pokop itd. tudi svojo tarifo. Tudi kmet ima tarifo - na žalost prenizko -toda ima jo, ker ga ne more nihče siliti, da krompir brezplačno razdaja. Vsi poklici imajo nekje zapisano, po kaki ceni naj prodajajo produkte svojega truda, le delavec, ki nima nobene druge posesti, kot svoje roke — ta naj pa večno ostane brez tarife—brez kolektivne pogodbe, v kateri naj bi bilo natančno napisano, kakšne pravice ima, če izvršuje svoje dolžnosti?
Gospodje »Slovenčarji« ali bi ne bili tako prijazni, pa bi se v to stvar nekoliko zamslili, predno tolčete okoli sebe z Vašim edinim argumentom: Moskvo?
*
Niti najmanje pa z zgornjimi ugotovitvami ni rečeno, da tudi na delavski strani ni treba nikakršnih korektur. Sicer je resnica, da v velikih mezdnih gibanjih, kjer nastopa desettisočglava množica, ne more iti vse kakor namazano. Jasno je tudi, da tekstilna delavka, ki je prišla šele pred tedni ali meseci iz svojega km,e-tiškega okolja v tekstilno tovarno, ne more v mezdnem gibanju tako preudarno nastopiti kakor rudarji, ki imajo za seboj že veliko mezdnih gibanj in 50 letno tradicijo svoje organizacije. Vpliv vasi na vzgojo, na žalost ni kostruktiven, zlasti mu pa manjka smisla za kolektivne (skupne) nastope.
Industrijski delavec iz druge ali celo tretje generacije je v akciji energičen, toda discipliniran. On se giblje v društvih, čita časopisje in literaturo. Obravnava.na shodih svoje probleme, sodeluje pri sestavljanju spomenic, ocenjuje svojo moč in tehta moč nasprotnika. Zato je v akciji vedno na svojem mestu, z eno besedo on dobro ve, kaj hoče in kaj more.
Pred akcijo tekstilnega delavstva je obstojala največja skrb v tem, da se mu vlije zadosti poguma in da se vsake nezakonitosti v tovarnah sploh preprečijo. Brez sodelovanja delav-
Ob zaključku lista smo prejeli objavo centralnega tarifnega odbora tekstilnega delavstva, ki jo pa prinašamo samo v izvlečku:
V svoji borbi ste mogočno in solidarno manifestirali svojo zahtevo po čimprejšnji sklenitvi kolektivne pogodbe za vseh 14.000 tekstilnih delavcev v Sloveniji.
Pogajanja so v teku.
Za časa pogajanj je dolžnost delavstva v vseh obratih, da v svoji borbenosti in odločnosti ne popuste. Delavstvo onih tekstilnih tovaren, ki še niso šle v stavko, pa naj v stavke ne stopa, ker za enkrat za to ni nikakega povoda. Nobena nova stavka v tem trenutku ne bi mogla pogajanj pospešiti.
Ponovno pozivamo vse krajevne tarifne odbore, stavkovne odbore in funkcijonarje strokovnih organizacij ter delavstvo sploh, da delajo na to:
1, da se blago v tovarnah, ki je izpostavljeno kvaru, takoj spravi na varno;
2, da prepuste vse pisarne in tele-i fonske naprave vodstvom podjetja in
stva samega tu ni mogoče ukreniti ničesar. Toda v trenutku, ko je delavstvo nastopilo, pa ni nobena zapoved važnejša kot ta, da se vzpostavijo med vodstvom in množico čim tesnejši stiki. Disciplina mora biti vzpostavljena za vsako ceno! Sicer grozi nevarnost, da bodo ljudje tu in tam zavedeni v oddvojene akcije in posamič potolčeni.
Vzpostavitev najožje zveze med vodstvom in množico, zvezati pamet in pogum k enotni funkciji, brez katere ne more biti uspeha, seveda ni tako lahka stvar, da bi ne bilo treba največjih naporov vseh, ki imajo vsaj nekaj pojma o mezdnih akcijah. Male zmešnjave so zlasti izpočetka neizbežne, saj se dogajajo celo pri procesijah, da se pomešajo možki med ženske, otroci pa med oboje, tako da sam župnik mnogokrat ne ve, kje je začetek in kje konec četverostopov.
O mezdnem gibanju tekstilnega delavstva bo izšel poseben sestavek, kjer se bodo vsi dogodki podrobno obravnavali. Za enkrat je treba podčrtati to, kar smo zgoraj rekli — treba je skrbeti za najožjo zvezo med vodstvom in množico in skrbeti za najpopolnejšo disciplino. Kdor se na tej črti pregreši, se mora zavedati, da pada v hrbet kolektivnim interesom vsega tekstilnega delavstva. Vedeti mora, da tako kvalificirani zločini v naših organizacijah ne bodo našli pardona.
Naj opozorimo pri tem, da tudi individuelnih junaštev akcija nič ne potrebuje, Lastnosti kmečkih fantov, ki se, kadar so okrogli, oholo trkajo po prsih in lomijo plotove, potem ko jih sodnija zaslišuje, pa padajo od same ponižnosti v omedlevico, takih junaštev pošteno mezdno gibanje nič ne potrebuje, nasprotno, mu še škodujejo, ker izzivajo še večji odpor na nasprotni strani.
Vsako mezdno akcijo mora voditi dobro, pametno in previdno vodstvo, ki ga na čast našega pokreta tudi imamo. Sodelovati pa mora pogumna in disciplinirana množica. Zvežimo torej: pamet in pogum k najožjemu sodelovanju!	L. J.
dovolijo vodstvu in uradništvu vstop v pisarne;
3.	da se v podjetjih, koder se grade novi tovarniški objekti (dozidava objektov, dimnikov itd.), zidanje ne preprečuje.
Tisti, ki bi nadalje priporočali u-krepe, ki bi mogli spraviti stavkujoče delavstvo v nasprotje z oblastmi in zakonom, bi prevzemali nase težko odgovornost. Zato Vam svetujemo, da takim pozivom ne sledite.
Zavedajte se, da je le disciplinirana in organzirana delavska armada zmagovita!
Ljubljana, 5. septembra 1936.
Centralni tarifni odbor.
Stisnjena pest ni več komunistični pozdrav. Kakor poroča komunistična »L’Humanite«, je vodja francoskih komunistov Thorez na nekem zborovanju v Parizu izjavil, da stisnjena pest ni več komunistični pozdrav, ker simbolizira pretnjo; današnji čas zahteva, da prožimo vsem ljudem roko v bratski pozdrav.
Tekstilnemu delavstvu v Sloveniji!
Herojski boj španskega ljudstva proti fašizmu
Irun Je padel — zmagalo bo ljudstvo!
(Po 14 dnevni junaški obrambi je padlo utrjeno mestece Irun ob Biskajskem zalivu v roke upornikov. Vladina milica je branila svoje postojanke pred nadmočnim sovražnikom z izredno, nadčloveško žilavostjo in prezirom smrti. Bojevalo se je za vsako ped zemlje. Po temeljitem obstreljevanju s topovi in bombardiranju iz letal, so uporniški generali redno gnali svojo vojsko v napad proti razstreljenim strelskim jarkom vladne milice, misleč, da so topovi in letala itak opravili svoje pogubonosno delo. Toda vselej so kakor iz tal zrasli branilci Iruna, ki so s strojnicami kosili naskakujoče oddelke uporniških čet in jih pognali v beg. Krivoprisežniški ge-
V. Veresajev:
Naključje
(Konec.)
Pero se je spotikalo in hreščalo po papirju. Odprl je stranski predal pisalne mize, da hi bil poiskal novo pero. Tam je ležal v oguljeni usnjeni prevleki revolver, ki ga je po navadi vtaknil v žep, če je potoval na kmete. Vzel ga je iz predala in gledal, kako je plosek in svetel. Kaj, če bi se ustrelil! Potem: bi bil lahko zapustil poslednje pismo: — »Pro-kleta babnica, uničila si mi življenje. Vrag te jaši, podla duša!«
Predstavil si je, kako bi žena po strehi planila v sobo, zagledala njegovo krčevito • trepetajoče telo, zdrobljeno lobanjo in s krvjo polit obraz, To bi bilo brezmejno grozovito, in za nobeno ceno, za nič na svetu ne bi bilo mogoče ničesar popraviti. Videl jo je, kako bo v besnem obupu drhtela pred krsto in klicala: »Aljoša! Vstani! Aljoša!« Te-dajci pa bo nenadoma obmolknila. In ponoči, ko ne bo nikogar blizu krste, bo zopet prišla in nepremično
nerali pa so gnali vedno nove čete Afrikancev v napad — ne ozirajoč se na žrtve — ki so včasih prodrli do samih strelskih jarkov. Tu se je potem razvil boj na nož z i’ «v il ' Afričani, ki so morali zopet in zopet krvavih glav nazaj v izhodne postojanke. Šele potem, ko so uporniki z neprestanim bombardiranjem porušili poslednjo utrdbo in strelski jarek, ko od Iruna ni ostalo drugega kot žalostna razvalina, je začel umik vladnih čet proti San Sebastianu in deloma na francosko ozemlje. Toda še na umiku so zadrževale sovražnika in mu prizadele težke izgube.
Neposredno pred zavzetjem Iruna je pobegnil iz mesta preostanek prebi-
obstala v mrki temi, sredi one posebne tišine, ki zavlada v sobi, kjer leži mrlič. Imela bo kakor noč črne in globoke oči. Hrepeneče bo zrla njegov voščeni obraz z obvezanim čelom. Klicala bo otožno in vztrajno kakor dete, ki izgubi mater: »Aljoša! Dragi moj Aljoša! Zakaj si to storil? Vstani?
Solze so mu privrele na oči. Samemu sebi se je bil zagnusil. Saj vendar ne gre, da bi — četudi samo v mislih — užival podobne prizore! Draga moja Anka! Brž ko se je samo za trenotek nekje v daljavi prikazala resna smrt — takoj je postalo resno tudi življenje. Na mah je spoznal vso ničevost vsakdanjih malenkosti. Saj niso edino odločilne pri ocenjevanju življenja! Mar nista doživela v teku skupnega življenja poleg brezpomembnih prepirov tudi veliko svetlega, nepozabno ljubkega? Še zdaj, ko je sedela za mizo v ohlapni domači obleki z malčkom v naročju in ko se je zabavala z moževo jezo, še zdaj je izžarevala prelep sijaj materinstva ...
Tisto že ..., ampak zavrnila ga je, prestregla mu je besedo kakor
valstva, žen in otrok, ki so se skrivali med razvalinami. Krvoločni osvajalci pa so to skupino beguncev napadli z ognjem iz pušk in strojnic ter jih domala vse pobili.
Irun! To ime bo pomenilo v zgodovini osvobodilnih bojev španskega naroda blesteč simbol junaštva in brezmejne požrtvovalnosti branilcev svobode proti barbarskemu fašizmu, ki je zagrešil najstrašnejša grozodejstva in nepopisno razdejanje.
S padcem Iruna boj na severu še ni končan. Pričenja boj za San Sebastjan in za ves kos obale ob Biskajskem zalivu, kjer se bori vladina milica, odrezana od zaledja proti krivo-prisežniškim generalom.
Pregled Španskih bojišč
Po šestih tednih državljanske vojne kaže Španija naslednjo vojaško sliko:
V Kataloniji je bilo v nekaj dneh konec uporniškega gibanja. Svoje čete pošilja Katalonija sedaj v Ara-gonijo (med Madridom in Katalonijo) ter proti Balearom, ki so jih prvotno zavzeli uporniki. V pokrajini Valenciji in Castellonu je vlada prav kmalu zmagala. To sta dve najbogatejši ozemlji Španije, v katerih je tudi vojaštvo ostalo zvesto vladi, ki se sedaj vojskuje v Aragoniji. V Aragoniji oblegajo vladne čete mesti Huesca in Teruel. odkoder bodo potem vdrle proti Saragossi. Po padcu te bi se obrnila ofenziva proti Novari. ki je v rokah upornih generalov in karlistov, ter bi bil nje cilj glavno mesto Pamplona. pri čemer bi vladne čete podpirale tudi čete baskiške pokrajine. Zasedba železnice Saragossa—Madrid bi odprla tudi direktno zvezo Madrid—Barcelona ter omogočila napad na Bur-gos v Novi Kastiliji, kjer ima sedež uporniška Cabanellasova vlada. Stališče Baskov je bilo odločeno s tem, ker so centralistični uporniki odklonili zahteve nekih avtonomistov (enako kakor v Kataloniji). Uporniški napadi na ta pristaniška mesta dokazujejo, kako neprijetna je generalu Moli za hrbtom1 vladna operacija na jugu (Madrid, Estrama-dura).
V Asturiji so vladne čete z rudarji zasedle pristaniško mesto Gi-jon, dočim mesto Ovideo še oblegajo. Če to mesto pade, bo asturska milica prosta, da sc bo borila za mesto Leon (v pokrajini Salamanca), ki je še v uporniških rokah. Oporišči generala Mole za napad na Madrid sta Avila in Segovia. Ker so bili uporniški napadi v gorovju Guadar-rama odbiti, čaka Mola na pomoč
nagajivemu paglavcu? Ni marala niti poslušati njegovih ugovorov. In kaj je bilo vsemu vzrok? Samo ona brezpomembna desetica! No, in mar ni potem rekla: »Najin očka je hud, a midva se nikar ne zmeniva za njegovo jezo!« Vpričo pestunje je rekla! Kako malenkostne in sebične so ženske, kako zoprno lahko pokvarijo življenje! Kajpak, o tem niti malo ne dvomi, da ga ne bo nikdar prosila odpuščanja. O, tega pa ne!
No, zares bi jo bilo treba malce preplašiti. Kaj, če bi poskusil, kako bo učinkovala takale majhna komedija.
Vzel je polo pisemskega papirja in razločno, trdno zapisal:
»Prokleta babnica, uničila si mi življenje!«
Nato je vzel iz revolverja tulec z naboji in uprl prazno cev v sence. Občutil je mrzli dotikijaj na koži. Prečital je vnovič, kar je bil napisal in sprožil petelina. A pozabil je ...
Pozabil je bil, da ostane prvi naboj, ki leži v cevi sami, tudi tedaj, če vzameš tulec iz revolverja. In nepričakovani strel se je glasno razlegel po vsem stanovanju ...
generala Franca iz juga. Zato imajo velik pomen boji v Estramaduri, ki naj preprečijo zvezo med južno in severno uporniško vojsko. Uporniki še nimajo v oblasti cele te pokrajine, čeprav so osvojili Badajoz in oporišči Caceres in Trujillo.
Na jugu oblegajo vladne čete Granado in Cordobo. Malaga je v vladnih rokah. Sevilla, Cadiz in Huela pa v uporniških, Murcia in Alicante v vladnih, dočimi je prešla Cartagena k nacionalistom. V rokah upornikov so še Kanarski otoki in španski Maroko.
Kakor se je nekaj časa neugodno presojalo položaj španske vlade, tako se mora sedaj ugotoviti, da ima Madrid vrsto aktivnih postavk. Milica se je konsolidirala, organizirala in disciplinirala. Vlada ima tudi mnogo denarnih sredstev, ki ji omogočajo nadaljnje bojevanje, ne da bi se ji bilo treba bati. Viri so ne le redni dohodki, ampak tudi velike zbirke. Z njimi se oskrbuje vojska in rodbine doma. Zbirke med narodom omogočajo celo, da ima vlada že precejšnje rezerve. Ti viri seveda niso neusahljivi, toda zadoščajo za daljšo dobo.
Posebno važno je, da vlada lahko sama oborožuje svojo vojsko, ker je 65 odst. industrije na ozemlju, ki je v vladnih rokah. Poleg vseh teh prednosti pa je glavno, da so simpatije delovnega prebivalstva na strani vlade, kar pomeni velik bene za vlado in udarec za upornike. Te dni se reformira barcelonska industrija v vojno industrijo. Izdelajo pa že sedaj Hispanotovarne vsak dan 2000 lahkih letalskih bomb, kar zadošča za vso vladno vojsko. Uporniki pa morajo uvažati vojni materijal iz inozemstva. Naj se presoja sklepanje o nevmešavanju v španske notranje razmere kakor hoče, je to le velikega pomena, ker uporniki že danes čutijo pomanjkanje uvoza vojnega materijala.
Za upornike so pa še nekatere stvari neugodne. Mauri postajajo nezanesljivi in jih morajo terorizirati z legionarji, ki pa sami niso najzvestejši upornikom. V španskem Maroku vre in uporniki od tam ne morejo dobivati novih čet. V zasedenem ozemlju je pa velik del prebivalstva očitno sovražen upornikom. Nekateri menijo, da je neugodno za vlado, ker še ni dosegla odločilnih uspehov, toda četudi ta še ni mogla osvojiti Granade in Cordobe, Saragosse in Ovidea, istotako niso uporniki napredovali pri Malagi, zmagali bi pa šele takrat, če bi zavzeli Madrid in Barcelono, Valencio in Murcio. Računati moremo vsaj še nekaj časa le s pozicijskimi boji. ker se vladna vojska še vedno izpopolnjuje in pripravlja.
Blum za nevtralnost
ker smatra, da bi vsaka druga politika zanetila svetovni požar.
Francosko delavstvo stoji z vsemi svojimi simpatijami na strani madridske vlade. Vlada francoske ljudske fronte pa se nahaja v težavnem položaju, ker mora na eni strani računati z razpoloženjem mas, na drugi strani z evropsko situacijo.
Blum je spoznal, da bi fašizem rad izzval konflikt v Evropi in sicer baš z vmešavanjem v španske razmere. Da prepreči katastrofo, ki bi utegnila nastopiti, se je odločil za nevtralnost in hoče izsiliti, da fašistične države na to pristanejo.
Blumova politika je tudi v interesu španske vlade, kajti, ako fašistične države ne bodo več oboroževale španskih upornikov, bo vlada, ki ima večino vojne industrije v svojih rokah, gotovo zmagala. To je tudi nedavno ugotovil znani italijanski borec za svobodo Pietro Nenni, ki se sam udeležuje bojev na strani španske vlade.
Ali sl ie poravna? naročnino? Ako Se ne, stori takog svojo dolinost!
Nova Soanska vlada
Socialist Largo Caballero predsednik nove vlade
.«'v. \ " n :
Giralova vlada je dne 3. t. m. odstopila. Novo vlado je sestavil socialist Largo Caballero.
Sestavljena je takole: ministrski predsednik in minister za vojsko: Largo Caballero (socialist);
zunanje zadeve:	Julio	Alvarez
del Vajo, (socialist) ;
mornarica in letalstvo: Indalescio Prieto (socialist);
notranje zadeve: Angel Calarsa (socialist);
finance: Juan Degrin (socialist); prosveta: Jezu Femandez (komunist) :
trgovina in industrija: Anastasio de Garcia;
gradnje: Avuire (baskiški nacionalist) ;
pravosodje: Mariana Funez (republikanski levičar);
kmetijstvo: Luiser Urib (komunist);
promet: Benardo Simer de los Rios (republikanska unija);
delo:Juan Tomas y Pier (katalonski levičar);
brez portfelja: Giral, dosedanji min. predsednik.
*
Morda ni le slučaj, da je španska Giralova vlada odstopila v soboto, ko je padla trdnjava Irun. Nedvomno se španska ljudska fronta zaveda, da je upornik doslej porabljal ves napor proti Irunu in San Sebastianu, da pa sedaj obrne svojo pozornost na gorovje Guadarramo in Madrid.
Giralova vfada je bila vsekakor priljubljena. To kažejo dosedanje operacije na bojiščih. Obstojala pa je druga slabost. Obrambo so vodile strokovne organizacije in vlada vsak posebej. Ob izbruhu upora ni bilo mogoče takoj organizirati disciplinirane vojske, zato so prijela posamezna vodstva za obrambo. Tega
sedaj ne bo več. Vse operacije se bodo vršile po enotnem vodstvu in s potrebno energijo. Z ozirom na nevarnost, ki grozi sedaj Madridu, je bila ta organizatorična izprememba potrebna in s tem stopa španska državljanska vojna v novo fazo.
Largo Caballero je bil doslej na bojišču. Mož je inteligenten ter priljubljen pri vseh smereh delavstva, pa tudi med republikanskodemokra-tičnim meščanstvom, ker nastopa vedno trezno in je inicijativen.
Nova vlada je levičarska. V njej so socialisti, komunisti ter meščanski republikanci. V vladi je tudi nje prejšnji predsednik Giral. To, da so v vladi levičarji, bo dalo obrekovalcem zopet povod, da bodo vlado blatili, jo psovali z marksisti in boljševiki, roparji itd., kakor so delali že doslej. Noben marksist ni bil V vladi, pa so vendar vedno pisali o »komunistični«, časih celo »uporniški« vladi. Za ves publicistični svet je tak način pisave sramoten, ker se je prejšnja vlada borila le pravično, pošteno in se bo tudi ta le za demokratično republiko, to je, svobodo naroda, proti krivoprisežnermu fašizmu.
VfttiShfe sV p >. ■	-
{?!?• - —
Nova vlada ima isti prvotni cilj kakor prejšnja. Tudi ta vlada hoče zatreti fašizem in zagotoviti španski republiki svoboden razvoj po poti. ki jo je bila nastopila ob ustanovitvi svoje narodne fronte.
Na ta dejstva smo morali opozoriti. ker publicistika, ki je plačana v druge namene, tako silno greši proti resnici in poštenosti.
Nacističnega kongresa v Niirn-bergu se ne bodo udeležile Fran-| cija, Anglija, Poljska in Severna I Amerika.
dotna Ut svetu
Občinske volitve v Dravski banovini se bodo vršile 25. oktobra. Po zakonu morajo biti volitve razpisane vsaj mesec dni poprej. Z ozirom na kratek rok je treba hiteti s predpripravami. Kandidatne liste je treba sestaviti čim prej in se obenem tudi pobrigati za volilno pravico. Ko bo izšel razglas o razpisu volitev, prične reklamacijski rok, ki traja 15 dni. Za reklamacijo volilne pravice je treba pripraviti dokumente, zlasti tudi potrdilo o šestmesečnem nepretrganem bivanju v občini. Kandidirati smejo samo volilci, ki so pristojni v dotično občino, voliti pa smejo samo tisti, ki so vpisani v volilni imenik.
Majhna udeležba pri občinskih volitvah na Hrvaškem. Dne 30. avgusta so se vršile občinske volitve v 38 občinah Savske banovine, od skupno 53.027 volilnih upravičencev jih je prišlo na volišče 23.734, ali 44.75 odst. V občini Kupinec, kjer je stalno bivališče dr. Mačka, je od 1008 volilnih upravičencev volilo njih samo 380 ali 73.7 odst. — Najmanjša udeležba je bila v občini Klanjec, kjer je od 1308 volilnih upravičencev prišlo na volišče njih samo 73 ali 5 odstotkov. — V vseh občinah so bile postavljene samo liste bivše Hrvatske seljačke stranke. Listi, ki pripadajo tej grupaciji, izjavljajo, da je vodstvo bivše HSS odredilo. da volilci niso prišli v večjem. številu na volišče. Vesti iz drugih virov pa vedo povedati, da je majhno udeležbo pri občinskih volitvah pripisati dejstvu, ker je narod silno razočaran nad zadržanjem vidnih oseb prejšnje HSS v španskem vprašanju, ki se, zlasti pa tisk, očitno zavzema za špansko reakcijo.
Narodna skupščina v novi palači. Dne 7. t. m. se je jela narodna skupščina seliti v novo palačo, ki je jako reprezentativna palača v Beogradu.
Tako plačuje naš kmet
Trgovina z Nemčijo nam je lahko v škodo. Ne samo, da morajo izvozniki čakati mesece in mesece na denar, utrpe nazadnje še ogromne izgube, ker se jim nemška marka obračuna v čekih po kurzu Din 13 za marko, namesto po Din 17.50, t. j. po kurzu, po katerem so blago prodali. Da se zavarujejo pred visoko leurzno izgubo, kupujejo n. pr. izvozniki sadja "blaigo kalkulirano na bazi Din 12 za nemško marko, t. j. kmet, ki prodaja sadije, ga mora dati toliko cenejše, da izvoznik lahko krije kurzno izgubo Din 5.50 pri marki.
Razpisane so volitve v Trgovsko, obrtno in industrijsko zbornico. Volitve v ljubljansko TOl so razpisane in se bodo vršile dne 29. novembra t. 1. Reklamacijski rok je od 29. septembra do 13. oktobra. Navodila v razpisu volitev.
Nazadovanje obrti in trgovine v dravski banovini. Od leta 1932. neprestano pada število trgovin in obrti v dravski banovini. Do konca drugega četrtletja letos pa od leta 1932. sc je. zmanjšalo število samostojnih obrti za 3797, trgovin pa za 4556, skupaj torej 8353. Samo letos je opuščenih 100 trgovin in 133 obrti. Padanje števila samostojnih podjetij le kaže, da se kupna sila našega prebivalstva še ni poravila, ker bi sicer bilo to število ostalo vsaj stabilno, ne pa padalo.
7g nasiU UuUev
Ljubljana
Pekovski pomočniki so dosegli
Mezdno gibanje pekovskih pomočnikov je zaključilo s podpisom kolektivne pogodbe med delegacijo pekov in pekovskih pomočnikov. 1. Delavstvo je razdeljeno po velikosti pekarn na tri kategorije. V prvi kategoriji (najmanj 4 pomočniki) dobe: pomočniki pri peči Din 400, pomočniki pri tabli Din 325; v drugi kategoriji (najmanj 3 pomočniki) Din 315 in Din 250, v tretji kategoriji Din 250 in Din 200 tedenske mezde. Tedenske plače onih pomočnikov, ki so večje od te kolektivne pogodbe, ostanejo še nadalje v veljavi in se ne smejo znižati; vsakemu oženjenemu delavcu pri-tiče dnevni deputat v obliki 1 kg svežega kruha, samcu pa pol kilograma. 2. Delovni čas znaša 48 odnosno 60 ur na teden; ob nedeljah je prepovedano vsako delo pomočnikom, vajencem, kakor tudi obrtniku samemu in njegovim domačim. 3. Izpo-močno delo. Ako traja to delo samo od 1 d,o 3 dni, se plača nadomestnega delavca dnevno po Din 50.— (petdeset). Ako pa traja to delo več kakor tri dni, pa dobi ta delavec plačo stalnega delavca. 4. Praznovanje prvega maja. Prvi maj je delavski praznik in ima vsak pekovski delavec ta dan prost. Dan pred prvim majem se smatra za soboto. 5. Paritetna komisija.
V svrho reševanja nastalih sporov se postavi paritetna komisija iz dveh članov pekovskih mojstrov in dveh članov S2RJ, podružnice v Ljubljani, torej iz štirih članov, kateri izmed sebe izberejo vsakokrat drugega predsednika, ki pa ima tudi glasovalno pravico. Za vsako eventuelno sporno vprašanje se ima ta komisija sestati v roku
izbolJSanje svojega položaja
8 dni od dneva pritožbe. Sklicatelj sestanka paritetne komisije je zastopnik prizadete stranke. 6. Stanovanje in prehrana. Stanovanje in prehrano ima pekovski delavec lahko pri mojstru, vendar pa je obojestransko stremljenje, da se ta zastareli običaj skoraj odpravi. Hrana, stanovanje in perilo se računa Din 100— (ensto) tedensko. Uslužbenski davek plača v vsakem primeru delodajalec sam in je pekovski delavec tega popolnoma oproščen. 7. Dopolnilo pogodbe: a) Vprašanja, ki niso pogodbeno urejena, se lahko uredijo z dodatki k tej pogodbi, ki se uveljavljajo na podlagi zapisnikov podpisanih predstavnikov pekovskih mojstrov in S2JR, podružnice v Ljubljani. b) Na isti način se lahko uveljavijo tudi sporazumne dopolnitve in izpremembe v določilih te pogodbe, ki bi se izkazale za potrebne, c) Sporazum, ki naj se z njim pogodba dopolni ali izpremeni, je za mojstre ustvarjen še le s soglašanjem oseb, ki so po društvenih pravilih upravičene prevzemati obveznosti, d) Dodatki, uveljavljeni na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena, postanejo sestavni del te pogodbe. 8. Zaključne določbe, a) Ta pogodba stopi v veljavo z dnem 1. septembra t. 1. in je odpovedljiva ne pred 31. junijem 1937. Odpovedni rok je dvomesečni, računajoč od zadnjega dne koledarskega meseca, v katerem je bila odpoved izrečena; b) odpoved se mora poslati v priporočenem pismu; c) pogodbo moreta odpovedati po članih »Združenja pekov« pooblaščeni odbor, za delavstvo pa SŽRJ, podr. v Ljubljani.
Mezdno gibanje ljubljanskih
Delatvci, zaposleni pri štirih kamnoseških podjetjih v Ljubljani, smo že meseca julija t. 1. izstopili z zahtevo po sklenitvi kolektivne pogodbe, potom katere si hočemo priboriti boljše delovne pogoje, povišanj mezd, 48 urni delovni teden, varnostne in higijenske naprave in upoštevanje zakona o zaščiti delavcev.
Ni dvoma, da so naše zahteve popolnoma upravičene in nikakor pretirane, kajti tudi v naši stroki so podjetniki tekom zadnjih let izkoristili našo razcepljenost in so trgali plače ter tudi sicer poslabšali delovne pogoje po mili volji.
Kamnoseški mojstri niti niso odgovorili na zahteve, ki smo jih stavili v mesecu juliju, ker so bili vajeni na to, da delavec ni nikoli ničesar zahteval.
Za 31. avgusta t. 1. je Inšpekcija dela razpisala razpravo v obratni pisarni kamnoseškega mojstra Vodnika, ki pa ni hotel dati prostora na razpolago in se je morala razprava vršiti eno uro pozneje v sejni dvorani Delavske zbornice. Na raz-
Atonterji centralnih kurjav v Ljubljani dosegli kolektivno pogodbo in zvišanje plač.
Po enotedenski stavki so monterji, zaposleni pri tt. ing. Likar, Pičman, Kom in Jugoradiator v Ljubljani, dosegli kolektivno pogodbo, s katero se uredi zlasti delov-
kamnosekov
pravo je prišel osebno samo kamnoseški mojster Kunaver, Toman in Vodnik sta poslala svoja zastopnika, katera pa nista bila pooblaščena sklepati pogodbe.
Na tej razpravi so delavski zastopniki pokazali vso dobro voljo in so prvotne za-iteve glede delavskih mezd reducirali za 15 do 20 odst. in stavili nove predloge, o katerih bi se bili morali mojstri izjaviti do četrtka, t. j. 3. avgusta, najkasneje do 12. ure. Ker do tega časa ni bilo povoljnega odgovora, ampak so mojstri zahtevali, da se jim rok podaljša do sobote, dne 5. t. m., češ da so imeli premalo časa za študij naših zahtev, smo zvečer na članskem sestanku sklenili, temu napraviti konec. Kaimnoseški delavci smo mnenja, da čas 40 dni povsem zadostuje, da bi mogli mojstri tudi kaj težjega preštudirati, kot pa teh par točk naših zahtev, zato se nismo pustili dalje izigravati. Apeliramo na vso pošteno javnost, da nam ne odreče svojih simpatij, ampak nas v vsakem oziru pcd-pre.
Kamnoseški pomočniki in delavci.
ni čas, priznava organizacija ter zvišajo plače za Din 1 do Din 1.50 na uro’
Ljubljanski cestni železničarji so izbojevali osemurnik. Podrobno poročilo prinesemo prihodnjič.
Maribor
Delavci pomoine akcije — iupanu
Delavci pomožne akcije so naslovili te dni spomenico na mariborskega župana g. dr. Juvana, v kateri mu prikazujejo svoj nadvse bedni položaj in prosijo odpomoči.
Zaslužek teh bednikov znaša Din 2 na uro za samce in Din 2.50 za poročene. S to mezdo ne more živeti niti samec, kaj šele družina! Ob priliki svojega obiska v Mariboru, dne 5. maja je g. ban dr. Natlačen osebno obljubil deputaciji delavcev pomožne akcije, da se bo zavzel za izboljšanje neverjetno nizkih mezd. Prišla pa je jesen, otroke je treba poslati v šolo in oskrbeti sebi in družini obleko, i s-- . ivVV *\. uv
In vendar vrše delavci, zaposleni v okviru pomožne akcije, koristno delo za mestno občino. Gre za investicijska dela, pri katerih bi morala sicer zaposliti kvalificirano delavstvo in ga plačati za najmanj sto odstotkov boljše. Saj vrše delavci pri pomožni akciji delo zidarjev, tlakarjev, tesarjev, asfaltnih delavcev, za katero delo se plačuje po Din 6 do Din 10 na uro. Že iz tega vidika torej ne gre, da bi se delovna sila izrabljala na ta način z mezdo po Din 2 in Din 2.50, ko se občina nedvomno
de-
trajno bogati z izvršenimi deli, torej z lom njenih najrevnejših občanov.
Ob deževnem vremenu ne delajo delavci pomožne akcije niti 48 ur tedensko in za izgubljene ure ne dobe nobene plače. In vendar je to proti določbam § 220 o. z. o izstavitvah. V slučaju bolezni nas ščiti § 219. Delavec, ki oboli, mora dobiti mezdo za prvi teden bolezni. Ti delavci je ne dobe. 14 dnevne odpovedne dobe občina ne pozna. O nakazovanju izredne pomoči ni govora, čeprav je občinski svet v svoji seji z dne 23. januarja sklenil, da bodo delavci pri pomožni akciji od časa do časa take podpore deležni.
Nadalje je treba, da mestna občina doseže pravičnejšo razdelitev sredstev iz bednostnega fonda. Na območju Maribora je bilo vplačano v bednostni fond 3,8 milijonov dinarjev, občina pa je dobila nakazano komaj eno četrtino te vsote za podpiranje brezposelni!, em^u. »
Delavci vedo, da se moro občina boriti s finančnimi težkočami, nihče ipa ne more zahtevati od njih, da bi delali, gladovali in nazadnje še zmrzovali, ko bo prišla zima.
Občinski svet je zadnjič sklenil povišanje mezd, toda o tem mora bojda odločiti še banovina. Ker stvar ne trpi odloka, zato delavci ponovno dvigajo svoj glas. Oni zahtevajo za samce Din 3.50, za oženjene Din 4.50 urne mezde.
Po izteku tridnevnega plačanega dopusta v Hutterjevi tovarni se je delavstvo v sporazumu s krajevnim tarifnim odborom v pondeljek, dne 7. septembra t. 1. ponovno vrnilo na delo.
Jetnik umrl nenaravne smrti? V jetniš-nici tukajšnjega okrožnega sodišča je nenadoma umrl jetnik Anton Uranjek, o ka-rem trdijo, da je bil nekoliko slaboumen. Pri zdravniškem pregledu mrtveca pa se je ugotovilo, da ima na glavi neko rano, kar je vzbudilo sum, da pokojnik ni umrl naravne smrti.
Celje
»S takimi tujci ven!« Tednik »Slovenija« piše v številki 36 z dne 4. septembra t. 1. pod gornjim naslovom sledeče:
»Dne 26. m. m. je prišlo v tovarni Avg. Westena pri Celju med nekim uslužbencem, nemškim državljanom in neko domačo delavko do prerekanja, med katerim je prvi delavko oklofutal. Zaupnikom, ki so zaradi tega posredovali, je vodstvo tovarne izjavilo, da si naj delavka poišče zadoščenje pri sodišču. Sledile so še druge stvari, ki dokazujejo, da je vodstvo tovarne na strani tujca.
Če bi se zgodilo kaj takega recimo v Nemčiji, bi romal uslužbenec takoj v zapor, podjetnik pa v koncentracijsko taborišče in moral bi se šteti za srečnega, če bi mu ne zaplenili premožnja. Če se drugi ne zganejo, je naravno, da stopi delavstvo samo v bran zoper prusaško objestnost, ki se zadnji čas nevarno širi med nami. Mar je zato bilo toliko trpljenja, da se bomo dali na lastni zemlji pretepati od ljudi, ki odjedajo domačinom kruh!«
Zakaj le »Slovenec« o tem ničesar ne poroča, ko ima iz Celja vedno toliko novic? Alol U >; bi t(U> 1 i*.* . u>/•
Zagorje ob Savi
Mezdno gibanje apneničarjev. Kakor že poročano, ima TPD v Zagorju samostojen obrat: apnenice. V tem obratu je sedaj zaposlenih okrog 76 delavcev. Ti delavci, ki morajo opravljati razmeroma najtežje delo in to pri silni vročini, so bili zelo nizko plačani. Sedaj so se opogumili in so predložili podjetju svoje zahteve. Družba je prvotno zaliteve odklanjala, češ da se mora skleniti pogodba za vse delavstvo te stroke. Ta odklonitev je delavstvo tako razburila, da je v četrtek stopilo v stavko. Med I tem so se vršila pogajanja pri TPD v Ljubljani, ki so dovedla do sporazuma. Delavci so dosegli povišek svojih plač za 1—2 dinarja na dan. Razven tega dobe oženjeni še deputatni premog po tri tone letno. Delavci so te pogoje sprejeli in pričeli z delom v petek zvečer.
Laško
Nova postojanka ZRJ. V nedeljo, dne 30. avgusta t. 1. se je vršil v Laškem ustanovni občni zbor podružnice Sv. Krištof Zveze rudarjev Jugoslavije za rudnik Hu-dajama. Na ustanovnem občnem zboru, na katerem je bilo navzočih že 64 članov, je bil izvoljen odbor iz sodrugov, ki dajejo vso jamstvo za to, da se bo pod njihovim vodstvom nova podružnica najlepše razvijala. Mi kličemo novim borcem v naši sredi: Dobrodošli, kljub vsemu naprej!
Prevalje
Sestanek ZRJ. V petek, dne 11. t. m. se bo vršil članski sestanek članov Zveze Rudarjev Jugoslavije ob 4. uri popoldan v Delavskem domu. Ker je dnevni red važen, so vabljeni vsi člani organizacije!
Pobreije pri Mariboru
Takšne poštne razmere so nevzdržne!
Prebivalci Pobrežja se pritožujejo, da že več dni niso dobili dostavljene pošte. Pismonoša, ki raznaša pošto v tem okolišu, je namreč zbolel in ker zanj ni nadomestila, morajo prebivalci pač potrpeti kakor vedo in znajo. Take poštne razmere na periferiji mesta kot je Maribor so nevzdržne; Pobrežje je tako veliko naselje, da bi domala moralo imeti svoj poštni urad, pa včasih nima niti pismonoše. V v (e
Žrtev gospodarske zmede je vedno konzument
Zagrebški mesarji so izrabili akcijo kmetov za zvišanje cen živini za odiranje konzuinentov
Na Hrvaškem1 so letos kmetje pričeli z velikopotezno akcijo za izboljšanje cen poljskim pridelkom in živini. Združeni v tkzv. Gospodarski Slogi, ki je del Mačkovega gibanja, so zlasti strumno organizirali prodajo živine ob semanjih dneh. Res so uspeli, da je cena živini poskočila za Din 1.50 do Din 2 za kg. Zatrjevalo se je, da mesarji toliko zaslužijo, da bodo kljub zvišanju cen živini, še vedno imeli lep dobi-
ček, ne da bi morali radi tega podražiti meso.
V resnici so bile te besede le tolažba za konzumenta, ki je prav kmalu občutil, da gre zvišanje cen živini na njegov rovaš in ne na račun posrednika, kaV u u t- *.u!oh
Evo nekoliko primerov:
V februarju t. 1. so tržili svinje po Din 7 do Din 8, začetkom septembra t. 1. po Din 8.50 do 9.50; svinjina na zagrebškem trgu pa je sta-
la v februarju Din 8 do Din 12, sedaj Din 16 do Din 18. — Teleta so prodajali v februarju po Din 5 do Din 5.50, začetkom septembra po Din 6.50 do Din 7.50; telečje meso je stalo v istih razdobjih Din 6 do Din 8, sedaj Din 12 do Din 14. Mast je notirala Din 12 do Din 15, danes Din 18 itd.
Neznatna podražitev živine je torej imela za posledico zvišanje cen mesu za približno 17 do 30 odst.
S tem je zaenkrat hudo udarjen konzument; ne bo pa dolgo in udarec bo občutil tudi kmet. Kajti podražitev mesa bo imela za posledico zmanjšanje potrošnje, povpraševanje po živini bo prenehalo in kmet
jo bo ponujal za vsako ceno, samo da bo prišel do denarja. Akcija Gospodarske Sloge bo s tem popolnoma paralizirana.
Tako kot pri živini in pri mesu, je z vsemi življenskimi potrebščinami, dokler se bo vrival med producenta (proizvajalca) in konzumenta (potrošnika) posredovalec, ki ima edini cilj pred očmi, da čim cenejše kupi in čim dražje proda, t. j. da ima čim1 več dobička.
Organizacija prodaje in nakupa brez posredništva, je edino možen način, da se prepreči izkoriščanje producenta in odiranje konzumenta.
Izvedi«* te&u	i.«
I ruk
Dva mirovna kongresa
eden v Ženevi, drugi v Bruslju
Te dni sta zasedala dva mirovna kongresa: eden v Ženevi, drugi v Bruslju.
Kongres v Ženevi — proti kateremu je zlasti nastopilo katoliško časopisje — je sklicala Unija lig društva narodov in povabila k udeležbi mladino vsega sveta. V Bruslju pa so sklicale kongres razne organizacije za propagando miru.
Italija in Nemčija sta povabilo odklonili, kar je gotovo zlasti razočaralo tiste, ki so mislili, da se jim bo na kongresu nudila prilika za debato s fašistično mladino.
Praktičnih rezultatov ta kongresa ne moreta roditi, ker za njima ne stoji nobena organizacija, ki bi prevzela jamstvo, da bo storjene sklepe tudi izvedla.
V splošnem pa je vprašanje miru, vprašanje boja proti fašizmu, učvrstitve demokracije v vseh nefa-šističnih državah, njene udarne sile proti reakciji na znotraj in na zunaj, obenem s potrebo popolne politične in gospodarske izolacije fašističnih držav.
Poljska se odmika od Nemiite
Zveza s Francijo
Obisk francoskega generala Ga-melina v Varšavi in protiobisk poljskega generala Rydz Smiglyja v Franciji daje slutiti, da se Poljska zopet nagiba k Franciji, najbrž, ker je spoznala prave namene Nemčije na vzhodu. Žnačilno je, da je Poljska odklonila nemško ponudbo za dobavo vojnega materijala za znesek 600 milijonov nemških mark, kolikor jih dolguje Nemčija Poljski za železniški prevoz skozi poljski koridor. Tudi se poljska vlada pogaja s Francijo radi dobave vojnega materijala.
Pred splošno stavko v lodzkem okraju na Poljskem. Lodz leži v bogatem industrijskem ozemlju, kjer se pa delavcem godi jako slabo. Tam namerava delavstvo prirediti splošno stavko zaradi silno slabega ravnanja oblasti s političnimi jetniki v zaporih.
KI110 ..METROPOL" CELJE
9. in 10. septembra FRANČIŠKA GAAL
MALA KATARINA
(Katharina hat Ausgang)
Sijajna muzik, veseloigra za smeh in razvedrilo
Po mezdnem gibanju rudarjev pri TPD
Kaj so rudarji dosegli?
Razredna organizacija najboljše jamstvo za bodočnost
11>, 12., 13. in 14. septembra Greta Garbo,
Friederic Marsh, Freddie Bartholomeus
ANA	KARE
Vekfilm po nesmrtnem romanu Leva Tolstega eljo 13 t.m. ob '/ah znižane tene: »si prostori po Din 3-
Formelno je mezdno gibanje rudarjev Trboveljske premogokopne družbe završeno. Nova kolektivna pogodba stopila v veljavo s 1. septembrom t. 1. Dejansko pa bo to mezdno gibanje zaključeno dne 15. oktobra t. 1., ko bo izvedeno na posameznih rudnikih povišanje vseh neodgovarjajočih akordnih postavk pri vzdrževalnih delih in na zasipu.
Kaj so rudarji v tem mezdnem gibanju dosegli?
1. En dinar poviška na temeljne mezde vseh kategorij in storjeni šiht.
2. Do 15. oktobra t. 1. mora biti izvedeno povišanje vseh neodgovarjajočih akordnih postavk pri vzdrževalnih delih in zasipu tako, da bo lahko vsak delavec, zaposlen ori teh delih, zaslužil nad temeljno mezdo, ki jo je pri povprečni storitvi dosegel v 1. 1935.
3. V rudniku Hrastnik se z veljavnostjo od 1. septembra t. 1. povišajo vse akordne postavke pri vzdrževalnih delih in zasipu za 20 odstotkov. ■
4. Razveljavljen je v gotovih rudnikih uveljavljen sistem predpisane storitve in uveljavljeno načelo, -da more vsak delavec pri vsakem delu uveljaviti vzroke eventuelne prema-le storitve.
5. Obstoji možnost napredovanja delavstva v višje kategorije.
6. Uveljavljen je v celoti čl. 1154 b, o. d. z.
7. Uveljavljen je v celoti čl. 220 in 221 o. z.
8. Vsi oženjeni delavci učne ko-paške in vozaške kategorije dobe po 8 letni službi pri družbi prvi 4 tone, drugi pa 3 tone deputatnega premoga letno.
Dosežene so še razne druge ma-terijelne ugodnosti. Izvršila se je tudi revizija nejasnih določb prejšnje kolektivne pogodbe.
Ne trdimo, da je to kakšen ogromen uspehi Če vzamemo položaj, v katerem žive danes rudarji, potem moramo reči, da je ta uspeh minimalen. Če pa vzamemo na drugi strani v obzir okoliščine, v katerih se je to mezdno gibanje vršilo, kakor:	težka	gospodarska kriza,
praznovanje šihtov, neorganiziranost rudarjev in dejstvo, da so rudarji 13 let samo izgubljali, potem moramo reči, da pomeni ta uspeh rudarjev velik korak naprej. Da je pa do tega uspeha moglo priti, gre v glavnem zasluga rudarjem samim, ki so po dolgih letih bridkih izkušenj prvič pokazali svojo solidarnost in razumno sledili svojemu vodstvu. To je pa velik moralen uspeh, na katerega so lahko ponosni.
Če bodo rudarji znali te uspehe ceniti in započeto delo v tem pravcu nadaljevati, nadalje ako bodo našli pot v svojo razredno strokovno organizacijo, potem bodo za nje tudi v resnici nastopili boljši časi.
Driavna železnica naroie brikete v inozemstvu ?
Predstave: ob nedeljah in praznikih ob 16,\18 30 in 20 -30 ob delavnikih ob 1830 in 20 30
Najmoderneje urejeno kino-gledališče
Šolski nahrbtniki
od Din 10’— naprej, Šolski iefliperji od Din 12'— naprej
LUNA, Glavni trg 24 Šolske torbice,
aktovke, nahrbtnike
v veliki izbiri priporoča
3 V AN KRAVOS, MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13
Razširile so se vesti, da namerava Generalna direkcija državnih železnic naročiti v inozemstvu 130.000 ton briketov v vrednosti 45 milijonov dinarjev. I " > -/ '• ' Ker pa imamo v naši državi tri velike briketnice, katere so v stanju gornje naročilo izvršiti, mislimo, da je popolnoma nemogoče dopustiti, da bi v času, ko se v naših -rudnikih toliko praznuje in je toliko
rudarjev brezposelnih, oddajala država tako velika naročila v inozemstvo.
Vodstvo Zveze rudarjev Jugoslavije v Zagorju je takoj, ko je za to namero zaznalo, poslalo daljšo vlogo na Delavsko zbornico, v kateri v imenu vseh rudarjev dravske banovine prosi, da posreduje pri kr. vladi v Beogradu, da se nameravana naročila oddajo domačim rudnikom.
Baneva uredba o stavkah
Radi očuvanja miru in reda ob mezdnih gibanjih in stavkah izdam na podstavi čl. 67. v zvezi s čl. 65. in 66. Zakona o notranji upravi sledečo
naredbo:
Brez ozira na sodno kazensko postopanje je kaznjivo in sicer uradoma:
1.) nagovarjanje in zapeljevanje nameščencev ali delavcev k dejanjem, ki so bodisi uradoma, bodisi na predlog kaznjiva po kazenskih zakonih;
2.) omejevanje osebne svobode v obratnih prostorih;
3.) omejevanje ali preprečenje prostega lastnikovega razpolaganja z o-bratnimi prostori, tako zaprtimi kakor tudi odprtimi, in s predmeti, ki se tam nahajajo;
4.) nasilno odvračanje od dela, bodisi z grožnjami, bodisi z dejanju;
5.) donašanje alkoholnih pijač in predmetov, ki bi služili za udobje, zabavo ali razvedrilo osebam, ki se ne-
opravičeno zadržujejo v obratnih prostorih;
6.) izražanje, oz. izkazovanje odobravanja ali simpatij v kakršnikoli obliki osebam, ki imajo neopravičeno zasedene obratne prostore, odnosno vršijo druga nezakonita dejanja v zvezi s stavko, kakor tudi nabiranje in dajanje denarnih prispevkov ter nabiranje in darovanje živil ali obleke za nje;
7.) postajanje ali zbiranje v gručah pred obrati, v katerih se stavka ali kjer se stavka pripravlja.
Gori navedena dejanja se kaznujejo v smislu čl. 69. zakona o notranji upravi z globo od 10 do 1000 Din, ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku pa z zaporom od enega do 20 dni.
Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine.
Iz Pumunije
Cela vrsta riuminskih diplomatov odstopila
Izločitev Titulesca iz vlade Tata-rcsca je izzvala nenavadno reakcijo. Odstopili so poslaniki v Varšavi, Budimpešti, Haagu, Stockholmu, Rigi, Revalu, Washingtonu in Ankari. Ti pa še niso vsi. Ta demonstracija proti novi vladi Tataresca je izzvala silen vtis v svetu in spravila vlado v zelo mučen položaj.
Podaljšanje izjemnega stanja
V velikem delu Rumunije vlada izjemno stanje že izza svetovne vojne in sploh še nikoli ni bilo ukinjeno. Sedaj je Tatarescova vlada z novo naredbo podaljšala izjemno stanje za nadaljnih šest mesecev.
Zahodna Abesinija želi protektorat Anglije. Okoli 60 poglavarjev iz zahodnih pokrajin je vložilo spomenico za protektorat Anglije. Anglija pa je ta predlog odklonila.
Milijonski dobitek
v Mariboru! ■
Dobitek Državne razredne ■ loterije v znesku 1,002.000 Din je odpadel na srečko št. 59.971, ki je bila prodana v glavni kolekturi pri bančni poslovalnici
Bezjak,Maribor ■
H Gosposka ulica 25.
Srečke za novo 33. kolo državne razredne loterije se dobe na viru sreče, bančni poslovalnici Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25.	_____
Delavski pravni svetovalec
Kakšen ie obratovalni čas trgovskih obratov po manjših mestih Slovenije?
(Ptuj)
Vprašanje: Kakšni predpisi veljajo za odpiranje in zapiranje trgovskih obratovalnic v Sloveniji in kaj določajo ti predpisi?
Odgovor :	Delovni in obratovalni
čas v trgovskih in obrtnih obratovalnicah za naše kraje je določen z naredbo o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v Dravski banovini, ki jo je izdala banska uprava dravske banovine dne 20. novembra 1934, in s katero je bila nadomeščena prej veljavna naredba objavljena v Službenem listu z dne 16. 5. 1930. Obe naredbi pa sta bili izdani v okviru predpisov ministrske uredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic in o delovnem času pomožnega osobja z dne 16. 4. 1929, ter se tudi vsebinsko glede delovnega časa ne razlikujeta veliko. Po gori navedeni naredbi velja za trgovinske obratovalnice v vseh krajih Dravske banovine, z izjemo krajev v okolišu uprave policije v Ljubljani in predstojništev mestne policije v Celju in Mariboru obratovalni čas od 7.30 do 12.30 in od 14. do 19. Za trgovine z mešanim, špecerijskim in kolonijalnim blagom, trgovine z delikatesami in ostale trgovine z živili, kramarske obratovalnice in branjarije, pa velja v teh krajih obratovalni čas od 7. do 12.30, ter od 14. do 19.30. Obstojajo še neke izjeme za prodajalnice mlečnih izdelkov, prodajalnice mesa, cvetja itd., za katere velja še poseben obratovalni čas. Trgovinske in obrtne obratovalnice v vseh krajih z izjemo krajev, ki spadajo v okoliš uprave policije v Ljubljani, predstojništev mestne policije v Celju in Mariboru, ter v mestu Kranju smejo biti odprte po 2 uri tudi ob nedeljah dopoldne, vendar se morajo ob nedeljah zapirati pozimi najpozneje ob 11.. poleti najpozneje ob 10 uri. Ako se lastnik obratovalnice ne drži gori navedenega obratovalnega časa, ga kaznuje pristojno sresko načelstvo z denarno globo. Pravico naznaniti prekršitev teh predpisov pri pristojnem oblastvu ima vsakdo.
V. P. T. Ali sme podjetje delavstvo izpreti?
Vprašanje:	Ali	sme podjetje de-
lavce izpreti, ako svoje delo redno vršijo, samo zato, ker v drugih tovarnah iste stroke stavkajo?
Odgovor: Vsak podjetnik lahko delavce izpre, mora jim pa plačati mezdo za ves čas izprtja. Ako pa jim delo odpove, potem jih mora izplačati vsaj za 14 dni.
Koliko znaša uslužbenski davek natakarice?
(Zabukovca)
Vprašanj e:	Koliko usltižbenskega
davka moram plačati od zaslužka Din 350, ki mi je bil izplačan od 17. maja do 20. julija t. 1.? Ali moram plačati davek tudi od napitnine.
Odgovor :	Zaslužek, ki je manjši
kot Din 400 mesečno (100 Din tedensko) ni. podvržen uslužbenskemu davku; nadalje se' j za vsakega zakonskega ali pozakonjenega 'otroka (do 18 let) neobdavčljivi eksistenčni minimum zviša še za Din 100 mesečno (Din 25 tedensko) — Kot natkarica ste najbrž imeli pri gospodarju tudi oskrbo. Vrednost popolne oskrbe pa je po zakonu ocenjena z Din 350 mesečno. Tudi če ste imeli oskrbo, je to premalo dohodkov, da bi morali plačati uslužbenski davek, katerega mora pobrati delodajalec.in ga v obliki znamkic nalepiti v Vašo davčno knjižico. — Uslužbenski davek od napitnine pa morate odvajati sami (torej ne delodajalec). Višina dohodkov od napitnine se določi po Vaši napovedi s strani davčnega urada sporazumno in se davek predpiše mesečno, obračuna oz. pobere pa četrtletno. V Vašem slučaju pa napitnina najbrže ne znaša toliko, da bi od tega morali plačati uslužbenski davek.
MHeooite vedno in povsod M lit pecivo Iz Delnoske pekarne o Mariboru. J;
Telefon 2324
Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru,