GOSPODARSKI VESTNIK
oooo<X)oooc>cxx>xx30oooooooooooooooooooooooooc>ooooooooooooooqoooooooooooooc>ooooooooooooc>ooooooooocxxxxx30oooooooooooooooooooooooo
Št. 5.	.V Gorici, dne 1. maja 1025.	teto III.
0000000000000000000000<xx)0000000000000000000000000000u000000000000000000000000000000000cxx30000000000000000000c«>0000000
Izhaja enkrat na mesec. Stane letno	8Š	Uredništvo In uprava v Gorici, Via S.
lO Ur. — Posamezna številka 1 Uro.	||	Glovannl štev. 6., I. nadstr.
|	—-	Ponatis je dovoljen s popolno navedbo vira.
000000000000000000000000cxx500000000000000000cxxx300cxxx)0000000000cxxxxxx)00000000000000000(xxx)00000000000000000000000000000000i
Prazni izgovori.
Človeku bi se zdelo skoro neverjetno, kakih izgovorov se poslužujejo nekateri naših nemarnih gospodarjev, ki se hočejo opravičiti, zakaj niso naročeni in zakaj ne čitajo sploh gospodarskih listov in tudi našega lista ne. Neverjetno bi se zdelo, ako bi ne bilo resnično.
Pripombam, češ, da rabimo v Gos spodarskem vestniku besede, ki so nerazumljive, ne bomo odgovarjali, ker so preabotne. Ravno to nam je v ponos, da ne rabimo v člankih skoro nikake tuje besede, ampak le pristne naše izraze, ki so vsem razumljivi in med nami že davno vdomačeni. In večkrat nam ravno skrb, da vsako stvar leno in pravilno brez tuje označbe povemo, novzroča več truda, kakor obdelovanje snovi same!
Nekateri nam. očitajo, da pišemo premalo splošno, temveč le za nekatere okraje. Kdor to trdi. Usta ne čita. N. pr. članek, ki razpravlja živinorejske raz* mere v goriški okolici je pisan brez dvot ma tako. da velja v svoji splošnosti za vse živinorejce, naj bodo ti pod Triglavom, na Vipavskem, v Brdih, na Krasu, v tržaški okolici ali v Istri. Le čitajte navodila v njem o izreji telet, o plemen: skih bikih, o krmljenju živine itd., in prepričate se, da je tako.
Trditve, da se Ust peča premalo z živinorejo in z njo združenim mlekar, stvom, so iz trte zvite. Dosledno in se: stavno posveča Gospodarski vestnik največ svojega prostora ravno razprav: Ijanju o živinoreji. Čitajte in prepričajte
se sami. Da ne more pri tem pustiti pos polnoma ob strani vinogradništva, sad: jarstva in drugih vej našega gospodarskega udejstvovanja, je naravno.
Želji, da bi vedno poročali o gospo: darskem položaju posameznih krajev, bi srčno radi vstregli. Toda to ni toliko odvisno od lista samega, ker urednik sam ne more — razumljivo — podrobno poznati prilik in neprilik cele pokraji: ne. Ti nergave, primi pero v roke, in povej, kar smatraš za potrebno objave v listu, pa pošlji uredništvu. Videl boš, da ti bo ustreženo. Gospodarski vestnik bi z veseljem priobčal taka poročila, le da bi jih dobival.
Našteli bi še nekaj takih jalovih izgovorov in puhlih trditev. A za enkrat naj bo. Iz mnogih izjav, in to od oseb, ki so zvesti čitatelji našega lista, sklepa: mo, da vsebina lista vgaja. Kdor uči in bodri za gospodarski napredek, mora ravno tako pisati, kakor piše Gospodarski vestnik in kakor pišejo vsi drugi strokovni Usti po celem svetu. Saj drugače tudi mogoče ni. Zavedamo pa se, da popolni tudi nismo, a prepričani smo, da delamo prav, ko da* iamo vsaj nekaj, ko vsega ni mogoče.
Mesto praznega izgovarjanja, jem: Ijite redno Gospodarski vestnik v ro: ke, čitajte ga pazljivo in videli boste, da se nešteti očitki, s katerimi bi rad kdo opravičil lastno nemarnost, razblinijo v prazen nič. Priporočamo list nas šim napredka željnim gospodarjem.
'OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOODeOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOCJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOl
Ž i
>0000000000
vinoreja	||^|
1OOOOOOOO OOOO OOOO CX300000C OOOOOOOO OOOOOOOC OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOO 0000000000000000
Živinozdravnik Gerbic Josip:
RAVNANJE S KOBILO PRED IN PO PORODU.
Marsikateri naš živinorejec, tudd v krajih, kjer se dosedaj niso “pedali s konjerejo', si želi izrediti doma iskrega kos 11 lička. Ni nič čudnega. Dandanes kupo? vati na živinskih trgih tako dragocene živali, je posebno nevarna stvar. Ako nam je mogoče izrediti doma, konja, nam ni potreba položiti naenkrat take svote denarja in drugič vemo pri doma izre-jeni živali, za vse njene dobre in slabe lastnosti, dočim pri nakupu lahko nase# demo Iz tega vzroka prepušča marsikateri naš živinorejec svojo kobilico. Ko pa je žival noseča, včasih neve, kako in ka j, ker je to zan j nekaj čisto novega. Evo tu v naslednjih vrstah nekaj na# vodil:
Jasno je, da moramo brejo kobilo varovati pred pretežkim delom. Tako žival moramo čuvati pred mokroto in pred udarci. Zadnje čase brejosti jo moramo tudji očuvati pred udarci ojesa. Lahko pa jo porabimo za prav lahka de# k na ravnini tik do ožrebitve. Tako lah# ko delo bi balo, recimo, vpregan je v brano ali kaj sličnega. Naravnost koristno je, da se breja kobila dnevno nekoliko sprehodi.
Krmiti moramo brejo kobilo samo z dobro, zdravo krmo. Ne dajajmo ji detelje, plesnjivega sena, ugrete zelene krme, rži in turšice, da bi se nam kobila ne zapekla. Prehod od suhe krme na ze# leno pičo mora biti zelo skrbno pripravljen. Ne dajajmo breji kobili čistil. Ako je treba kobilo čistiti, je najbolje, ako žival klistiramo. Posebno moramo pazi* ti, da se nam kobila zadnje čase ne prežre, kar bi imelo za posledico more# bitni prezgodnji porod. Tudi moramo paziti, da se nam breje kobila ne splaši-
Ko se bliža pri kobili čas poroda, ji odvzamemo podkove, ter jo denemo, ako je mogoče, v ograjen prostor v hle-
vu, kjer se žival lahko prosto pregiba. Tik pred porodom, ko že začnejo po# padki. moramo žival spet prikleniti in sicer tako, da ne more leči z zadnjim koncem tik do stene. Sicer bi bilo nevarno, da pritisne kobila rodečega se žrebička ob zid, ter ga pri tem zaduši.
Predznaki poroda so: nabreklost vi# mena; iz vimena bi zamegli 8 dni pred porodom izvleči neko belo, sprijemajo# čo se snov; par dni pred porodom postane ta snov podobna mlademu mleku. Tik pred porodom postane kobila ne* mirna; vlega se, ter zopet vstaja. Tedaj mora kcnjerejec porodnico strogo nadzorovati, da bi se ne zgodilo mladiču pri porodu kaj žalega. Zlomila bi se mu lahko kaka nožiča, ali pa bi se celo za# dušil.
Porod je pri zdravih kobilah navad# no lahek, in se izvrši običajno ponoči. V hlevu naj bo . samo toliko svetlobe, da strežniki lahko pazijo, kaj se godi v hlevu. Žival ljubi za časa poroda temo; narava hoče tako. Kakor hitro je žrebi-ček na svetu, mu dvignemo glavico, in očistimo zaslinjene nozdrvi. Popkovino prevežemo za širino roke preč od tre* buha s čistim trakom, ki je bil namočen v kreolinovi vodi- Ako bi se popkovina sama ne odtrgala, takrat ko kobila po porodu hitro vstane, jo odtržemo z roko, potem ko smo jo prevezali, kakor je poprej rečeno. Nikoli ne rabimo pri tem zamazanih Škarij. Mladička odhe# šemo k glavi matere, da ga obliže. Paziti pa moramo na popek, da bi ga kobila ne oblizovala. Ko je žival s tem opravilom pri kraju, denemo glavico žrebeta k vi# menu. Ako bi se kobila branila, ter bi ne pustila sesati bi svetovali kobilo poprej nekoliko pomolzti. Vneto in ote# klo vime zdravimo z obkladki mleč* nega kam Učnega čaja. Posteljica gre na# vadno hitro po porodu od živali. Ako bi to ne bilo v redu. dajmo kobili dva# krat v pol ure košček kruha, namočenega v žganju.
Premers/ein pl. Stefan:
ŽIVINOREJA V IDRIJSKEM IN CERKLJANSKEM OKRAJU.
Izbol jšan je žlivinoreje je ena na j s Slavnejših potreb naših kmetovalcev. Prilagoditi se bomo morali razmc* ram, ki nas prisilijo, da bomo morali črpati najslavnejši dohodek iz umne živiš noreje. Pa tudi s stališča obdačenja moramo gledati'na to, da bomo redili večjo in težjo ter dobičkanosnejšo živiš no. Kajti, tako država, kakor občina, zahteva davek od glave, ne glede na težo in velikost. Plačati sc mora ravno toliko davka od velike krave, kakor od majs line, dasi pri tem ni dohodek enak.
Navedem naj Vam en primer: Črni vrh je ena največjih občin našega okraja. Tu niso hoteli slišati leta 1922 niti besede, da bi si naročili kakega bika. Vis devši uspehe drugod, so si leta 1923 nas ročih štiri, leta 1924 še dva in dve telici. Sedaj so že sami prepričani, kakšen uspeh jim je to dcneslo, ker prodajajo 4 do 5 tednov stara teleta od svojih navadnih domačih krav, ki tehtajo do 90 &g in tudi več.
Seveda bi se dalo izboljšanje živinos reje doseči v prvi vrsti na ta način, da bi to zadevo vzeli v roke tukajšnji vplivnejši posestnikisživinorcjci in da bi z zgledi in temeljito besedo prepričali kmetovalce, da bi se lotili gojiti čisto* krvno belansko pasmo. Moralo bi se zlasti paziti na to, da bi se kravam in telicam, ne dopuščali domači, na rasti zaostali in pasmi neodgovarjajoči biki.
Letošnje glavno pregledovanje bis kov, katero naj bi se vršilo v cerkljanski občini na način, da bi bila pregledds valni komisiji možno videti vse bike ple-menjake, ki se spuščajo ali nameravajo spuščati. Radi tega bi bilo dobro, da bi se določili kraji, kjer bi se ta glavna pregledovanja vršila, kjer v Cerkno pač ne bode možno prignati vseh bikov.
Že leta 1922 smo dobili po zaslugi g. Klavžarja 7 bikov belanske pasme. Jeseni 1923 smo zopet dobili 15 bikov in
sicer za idrijski okraj 8, za cerkljanski pa 7. Žal, da so bili med temi štirje ne* sposobni za pleme. Ostali pa se še danes porabljajo z uspehom.
Na ustanovni seji našega živinorejskega odbora julija 1924 sem stavil predlog, da bi se s podporo pokrajinske uprave pričele uvažati tudi telice in kra* ve belanske pasme, da pridemo tako do lastne čiste pasme in da ne bomo za čb stekrvna goveda vedno odvisni od uvoza iz inozemstva. Pokrajinska komisija je tej želji ugodila s tem, da je pokrajin na prevzela stroške nakupne komisije, vožnjo in carino, tako da kupec plača le nakupno ceno. Na podlagi tega smo začeli delati objednem z nakupom bikov tudi za nakup telic. Prijavilo se je 44 nas ročnikov za 23 bikov in 33 telic. Ker je bil tako številen nakup naenkrat nemogoč že vsled pomanjkanja tovrstnih živali, ki bi odgovarjale zaželjeni teži, se je nakup precej zavlekel, kar je po* vzročilo, da je 14 naročnikov preklicalo svojo naročbo. Vendar je bilo v letu 1924 dovoženih 19 bikov in 18 telic. Te poslednje se nahajajo v občinah: Dole 5. v Črnem vrhu 3, Šebreljah 3, na Št. Viški gori 2, na Vojskem 2, na Ledinah 1. v Godoviču 1 in v Cerknem tudi samo ena, v Spodnji Idriji, Idriji in v Čekov* niku pa sploh nobene.
V celem okraju je sedaj 35 bikov čistokrvne belanske pasme, ki so tako razdeljeni: Dole 8, Črni vrh 6, Ledine 5, Vojsko 3 (in 2 domača). Godovič 1. Idrija 1, Spodnja Idrija 1, Šebrelje 4 (in 2 domača). Št. Viška gora 2 in Cerkno 4 (in 1 domač.)	’
Ker pa je Cerkno največja občina našega okraja, ki ima sama toliko živi* ne, kakor vse občine prejšnjega idrijskega okraja skupaj, je v glavnem na* men današnjega sestanka, da tudi cerk* ljan.ske živinorejce vzpodbudimo, da si izboljšajo svojo oslabelo živinorejo s tem. da bode vsaj v vsakem večjem kraju te obširne občine po en čistokrven bik in sicer: 1.) oni iz Cerkna bi zadostoval morda za krave iz trga in oko*
lice; 2.) oni v Plužnjah za Plužne, Lazeč, Otalež in Jame; 3.) oni v Gorjah za Gorje, Poče in Gradišče; 4.) oni v Bu-kovskem vrhu za Bukovo.
Potreben bi bil sedaj po en bik: 1.) v Orehku za Orehek, Jesenice; 2.) v Za? križu za Zakriž in Lahinje; 3.) v Ravnah^ ali na Rekli za Ravne, Reko- in Stražo; 4.) v Gor. Novakih za Novake in Poljane;
5.) na Planini za Planino, Čeples in Kladnje in 6.) na Cerkljanskem vrhu za Laniše. Habovšc, Podjelovo brdo itd. Seveda bi bila s tem le za prvo silo1 krita potreba bikov v cerkljanski občini.
Dovolite mi, da ob tej priliki orne* nim tudi izboljšanje naše prasičjereje s tem, da smo že avgusta 1923 dobili 3 mr-jasce in 4 svinjice nemške plemenite pasme. Žal, da sta se morala dVa teh! mr? iascev po enoletni rabi za pleme vslcd zadobljene udne bolezni (krč) rezati in pozneje zaklati, tako da imamo sedaj še 1 starejšega (dVolctnega) in 1 enoletnega že doma vzrejenega mrjasca. V idrijskem okraju imamo sedaj že 4 dvo< letne svinje, 2 enoletni ter več mlajših svinjic in mrjaščkov. Tudi v Cerknem ima g. Štraus 1 svinjo in 1 mrjasca ter g. Bevk 2 svinjici. Ta dva živinorejca Vam lahko povesta, kako dobro uspeva pri nas to pleme.
V letošnjem letu nam bo pač treba dobiti še par čistokrvnih mrjaščkov za osveženje krvi.
#	#	>}i
Na zadnji seji živinorejskega odbora za idrijski okraj je podal njegov neumorno delavni predsedik g. Premerstein pl. Stefan obširno in temeljito poročilo o stanju pospeševanja živinoreje v tamkajšnjem okraju. Priobčamo ga v izvlečku za vzgled, kako je treba delati, da se živinoreja čimprej dvigne na ono višino, ki ji brezdvomno pritiče v našem gospodarskem udejstvovanju. Kakor marsikje drugod, moramo tudi tukaj prelomiti s starimi ozkosrčnimi nazori in pogumno stopiti na pot, ki nas vodi do izboljšanja živinoreje in do večjih dohodkov. Na omenjeni seji je živinorejski odsek sklenil, da se priredita dve razstavi goveje živine in sicerj letos v Idriji prve dni ■septembra, prihodnje leto pa v Cerknem.
/ng. Podgornik Anton:
VZREJA PRAŠIČEV PO ODSTA?
VIT VI.
Ker posežemo s popolno odtegnitvijo starkinega mleka precej globoko v razvoj mladih prašičev, jih moramo prvi čas po odstavi kolikor mogoče po? dobro krmiti in Oskrbovati, kakor do-zdaj. Dobivajo naj ista lahko prebavljiva in tečna krmila, na katera smo jih že privadili do odstave. Takšna krmila so iečmenov, ovseni in turšični zdrob ter ječmenova, ovsena in turšična moka, pa krompir. V nadomestilo odvzetega starkinega mleka zvišajmo dnevno množino pokladanega kravjega mleka za tretjino V drugem tednu po odstavi prašičkov, torej v 10, tediu njih starosti, jim lah? ko brez drugega odtegnemo celo kravje mleko, ki ga nadomestimo s sladkim po? snetim mlekom ali pa pri pomanjkanju tega z ječmenovim ali ovsenim, močnikom. Ko so prašiči 12 tednov stari, jim lahko začnemo po malem dajati dobro kislo (nikdar le na pol kislo ali; le kisel? kasto) posneto mleko. Ječmenov zdrob pa lahko nadomestimo z otrobi. Ko dosežejo prašiči 15 do 16 tednov starosti, jim moremo že pokladati najrazličnejša krmila. V tej starostni dobi so prašiči najbolj požrešni in takorekoč nenasit? Ijivi. Sedaj je čas, da jim začnemo pokladati tudi razne kuhinjske odpadke in ostanke. Tudi zelena krmila, prav m.la? da rdeča detelja, lucerna, inkarnatka, mlada trava so za nje prikladna. Zelo ugodno vpliva na razvoj 4 ali več mesecev starih prašičev tudi paša.
Seveda je treba prašiče prav pola? goma privajati na vsako novo krmilo. Istotako je treba tudi vsako dotlej po? kladano krmilo opustiti prav počasi. To nam bodi vedno v pravilo, ako hočemo, da bo krmljenje uspešno in brez vsakih zlih posledic za zdravje in razvoj prašičev. Hrana mora biti za 16 tedenske ali starejše prašiče dobra in tečna, vendar pa ne pretečna. Prašičev ne smemo pre? nakrmiti. To lahko povzroči poleg za-
stajanja prašičev v rašči tudi napake v udih. Kako je sestavljati krmo za pra< siče po odstavi, naj služijo sledeči pre* izkušeni primeri:
1.	Za pfasiča od odstavitve (po 8. tednu) do 12. tedna dnevno:
a)	2 l sladkega posnetega mleka,
20 c/kg ječmenovega zrnja,
20 c/kg ovsenega zdroba in
1	kg krompirja.
b)	Vi kg ječmenovega zdroba,
Vi kg otrobov,
2	kg krompirja in
4 / sladkega posnetega mleka.
2.	Za 3 do 5 mesecev starega in povprečno 50 kg težkega prašiča dnevno:
a)	5 Z posnetega mleka,
4 kg krompirja in Vi kg otrobov.
b)	4 l posnetega mleka,
3	kg krompirja in
60 c/kg ječmenovega zdroba.
3.	Za 5 do 6 mesecev starega in pov5 prečno 70 kg težkega prašiča dnevno:
a)	4 l posnetega mleka,
6 kg krompirja,
30 c/kg otrobov in
30 c/kg ječmenovega zdroba.
b)	5 l posnetega mleka,
3 kg repe ali krmske pese,
3 kg krompirja,
30 c/kg ječmenovega zdroba in 30 c/kg turšičnega zdroba.
Prašičem pod 2. in 3. je pokladati Poleg navedenih krmil tudi kuhinjske in druge odpadke, poleti pa poljubno množino zelenih krmil (detelje, trave). Vsem prašičem je redno primešavati med krmo okrog 5 gramov fosforovo-kisiega apna na glavo in dan.
Krmljenje prašičev naj se vrši toč* no ob določeni uri in ne več. kakor 4 krat na dan. Pokladajmo jim le toliko krme, kolikor jo morejo požreti ob vsa* kem krmljenju. Takoj ko se prašiči na* jejo in zapustijo korita, odstranimo iz korit vse morebitne ostanke in osnaži-mo vedno tudi korita.
Nekaj neobhodno potrebnega za
prašiče po odstavi in v dobi njih naj* večje rašče in razvoja je tudi dober svi* njak in redno dnevno gibanje na pro* stem. Zato je napačno držati mlade prašiče večinoma zaprte, pa naj bodo na* menjeni za poznejšo plemensko rejo ali pa za pitanje.
Dr. Aldrighetii Faust:
RAZMERE V ŽIVINOZDRAVNIŠ-KEM OKROŽJU GORIŠKE OKOLICE
(Konec.)
Prevedel Gorkič France.
Opis živinorejskih razmer v tem okrožju bi bil s tem končan. Prehajam sedaj, kakor sem spočetka obljubil, na higijenične *in zdravstvene razmere, to je na to, kar se nanaša na obvarovanje živine pred boleznimi, navadnimi kakor tudi kužnimi.
Kakor hitro živinorejec spozna, da je žival bolna, takoj naj pokliče živino* zdravnika, da se ogne poznejšemu očitanju, da je zakasnil. Tako zvanim »praktičnim pomočnikom« naj zaupa le, kakšno ročno pomoč, a drugega ne. To velja posebno pri porodih, a tudi dru* gače na sploh.
Opazil sem, da se v naših krajih pojavlja omrtvični krč mnogo bolj pogosto, kakor drugod; opazil pa sem tudii, da vlada tukaj, bolj kakor kje drugje, kriva vera, češ da mora imeti vsak konj, ki nemara žreti, vneto ali oteklo nebo. Po* kličejo podkovača ali kakega »praktičnega« pomočnika, ki z železom ali gam* zovim rogom odpre na več mestih konju nebo, da začne krvaveti. In res se večkrat pripeti, da konj žre še manj kot prej in pogine potem vsled krča.
O navadnih boleznih nimam mnogo povedati: so enake, kakor povsod dru* god, katerim je podvržena živina z ozirom na spol in letni čas. Pri kravah imamo jako težke porode ali pojave drugih bolezni ali bolezni, ki so posledica poroda: bolezni siskov, itd. Pri volih in kravah razne gnojne otekline, bolezni
na nogah, suho prežvekovanje (zapeka) po zimi, napenjanje pri zelenem krmljenju po leti. Tudi pri prašičih se po* javljajo težki porodi in z njimi združene nevarnosti, kakor tudi več ali manj nevarno neprebavljanje.
Skoraj v vseh občinah okrožja ob* stojajo vzajemne zavarovalnice goveje živine. Tem bi svetoval, da si priskrbijo vsaj nekaj orodja, ki je neobhodnp po* trebno pri goveji živini. To orodje naj bi se posojalo članom po potrebi. Najnujnejše orodje bi bilo sledeče: nosne klešče, ki se rabijo, da ostane žival pri miru n. pr. pri molžnji, pri zdravljenju, kadar je potrebno; nekaj trokarjev z večjim številom cevi za izmerjavo, kadar se to orodje nujno rabi za vbod la* kotnicc, ako je žival napeta; velike kle* šče za odščipavanje parkljev in končno pas za obvarovanje maternice pred izstopom.
Mnogo boli nevarne so nalezljive in kužne bolezni, ki pa so v teh krajih le maloštevilne. Nisem do sedaj še opa.zil nikjer 'vraničnega prisada, dasi se je prej ta bolezen večkrat pojavila, tudi smrkavosti ne, dasi je mestni živino-zdravnik goriški lanskega leta ugotovil nekaj slučajev. Koze na vimenu krav so prav redke in brez pomena, tako tudi bramor.
Jako težko pa je vprašanje stekline. Število psov, ki se potepajo prosto po ,vaseh brez nadzorstva je veliko, tudi brezbrižnost nekaterih županstev glede izvrševanja pasjih pravilnikov je graje vredna. Vsled tega več slučajev stekline.
Jako pogostoma me kličejo, da o* pazujem pse, ki so koga oklali. V lanskem letu so morale štiri osebe iti se zdravit proti steklini, ker je bila bole* zen pri psih ugotovljena (dVc iz Scmpc* tra, ena iz Podgore in ena iz Števerja-na). Letos — smo še le v aprilu — so tudi šle štiri osebe v zdravljenje proti steklini: po ena iz Šempetra, iz Bilj, iz Bukovice in Volčjedrage.
Smatram za svojo dolžnost, da opo* zorim politične oblasti in županstva, naj
temu težkemu vprašanju posvečajo vso svojo pažnjo.
Še dve kužni bolezni sta. ki večkrat razburjata živinorejce pri nas: slinovka in parkljevka pri goveji živini in rdečica pri. prašičih. O eni, kakor o drugi sem že pisal lansko leto v decembrski številki Gospodarskega vestnika- Naj ponovim le, kar sem že takrat rekel: za zabranje-nje slinovke in parkljevke je 'potrebno bolj strogo nadzorstvo obmejnih obla* štev, ker je dognano, da je lansko leto ta bolezen bila zanešena k nam iz Jugo* sl avl j e. Za zabranjenje rdečice pa je velike važnosti cepljenje prašičev spomladi.
Pri tej priliki si ne morem kaj, da bi ne omenil nekega ukrepa kr. prefek* ture v Vidmu, ki je po mojem mnenju neprimeren. Znano je. da je rdečica divjala v naših krajih, kakor tudi na Kranj* skem in Štajerskem: že več let. Že leta 1921 je takratni glavni civilni podkomi* sar v Gorici odredil spomladansko cepljenje. Od takrat so se ta cepljenja po* navijala vsako leto na zahtevo prasičje-rejcev, ki so se prepričali, da se je vsled cepljenja ta bolezen skoro popolnoma poizgubila.
Tudi letos so prasičjprejci zahtevali cepljenje. V zmislu člena 38. živino*' zdravniškega pravilnika z dne 10. maja 1914 št. 533 sem naročil predsedniku na* šega okrožja, naj prosi kr. prefekturo v Vidmu za tozadevno dovoljenje. Prišel je sledeči odgovor: »Ker ni bil prijavljen podpisani prefekturi nikak slučaj kužnih bolezni med prašiči tamkajšnjega o-krožja, se dovoljenje za cepljenje ne more izdati. Prefektura pa sj pridržuje pravico izdati prošeno dovoljenje, omes jeno le na one vasi. kjer bi se v bodočnosti bolezen pojavila, (kar mora pa n* (fotovitj pokrajinski živinozdravnik), ki bi zahtevala tako cepljenje. Za prefekta: Castellani»
Temu ukrepu je lahko ugovarjati: Rdečica, ki se je pojavljala vsako leto, se je pregnala le vsled vsakoletnega spo* mladanskcga (pravočasnega) cepljenja.
Alj naj sedaj čakamo, da začne živina crkati, da bo veliko število živinorejcev prizadetih, da se 'bolezen razširi, in še le takrat naj pride pokrajinski živino-zdravnik ugotavljat, ali je umestno, da se cepljenje dovoli?
Ali se mogoče čaka pri človeku s cepljenjem proti kozam, ko te že divjajo?
V ostalem pa bo nosil v tem pogledu vsakdo svoj del odgovornosti. Za svojo osebo imam mirno vest, da sem napravil svojo dolžnost, kakor vedno, kar naj blagovolijo zastopniki živino* zdravniškega okrožja vzeti ra znanje. To bo za me največje zadoščenje.
OREHOVE TROPINE.
Orehove tropine so ostanki, ki jih dobivajo v oljarnah pri iztiskanju olja iz takozvanega podzemeljskega oreha. Pravilno in popolno bi jih morali imenovati tropine podzemeljskega oreha. Kadi kratkosti in enostavnosti pa ob* držimo tudi nadalje že udomačeno za* znamo vanj e »orehove tropine«. Ciste in nepokvarjene orehove tropine se odlikujejo po svoji tečnosti, okusnosti in prebavnostj. Med vsemi oljnatimi tropinami so orehove najbolj beljakovinaste. Pa tudi tolšče je v orehovih tropinah še Precej. Beljakovine in tol.šča pa so pred vsem merodajne za ceno krmil. Najbolj Pa je odvisna cena krmil od množiips vsebovanih beljakovin. Beljakovine so namreč v krmilih ona dušičnata hranil* na snov, ki se ne da nadomestiti z dru* gimi hranilnimi snovmi, n. pr. s tolščo ■jili ogljikovimi vodani (škrob, sladkor itd.) V živalskem telesu se morejo torej tvoriti beljakovinaste snovi, meso, živčevje itd., le iz beljakovin, ki jih dobi žival s použito krmo v svojo telo, nikdar Pa ne iz drugih kritiških nedušičnatih hranilnih snovi, iz tolšče, ogljikovih voda, nov itd. Nasprotno pa še lahko tvori n. Pr. tolšča v živalskem telesu tudi iz bc* Ijakovin. Vsled tega je tečnost krme Pred vsem odvisna od množine bel jako* vin, ki je v krmi. Ako hoče imeti živino-
rejec uspeh pri krmljenju, mora zlasti upoštevati, da dobi žival v pokladani krmi dovolj beljakovin v se in da se ob vsakem krmljenju popolnoma nasiti. Vsakomur sta pač znana pregovora, ki pravita, da »krava pri gobcu molze« in da »pasma gre skozi gobec«. Toda le z dobrim in pravilnim krmljenjem pripra* vimo krave do njih najviš.ja mlečnosti. Prav tako pa tudi najboljša pasma ne pride do svoje prave veljave, ako živine ne krmimo prav, t. j., ako ii nudimo v krmilih zlasti premalo beljakovin. V naših domačih krmilih (senu, slami, oko* pavinah itd.) navadno ni dovolj belja* kovin. Zato si pomagamo tukaj z nabavo dobrih in cen ih močnih krmil, med kakoršne prištevamo- tudi orehove tro* pinc. V orehovih tropinah je povprečno 44.5% beljakovin in 9-2% tolšče. Ker je v pšeničnih otrobih le 14.3% beljakovin in 4.2% tolšče, so orehove tropine veliko več, kot še enkrat toliko vredne kakor otrobi. Pri krmljenju živine mora torej žaleči največ 1 kg tropin prav gotovo toliko kakor 2 kg pšeničnih otrobov. Ce pa zaleže 1 kg tropin najmanj toliko ka* kor 2 kg otrobov, bi morala biti tudi cena orehovih tropin pri njih krmski izbornosti najmanj 2*krat tolika, kakor pa cena pšeničnih otrobov. Pri ceni 105 lir za 100 kg otrobov bi moralo stati 100 kg orehovih pogač najmanj 210 lir. Toda temu ni tako. Pri kmetijskem društvu v Gorici dobiš 100 kg zajamčeno prist* nih tropin s 35 do 38% beljakovin in 13 do 15% tolšče za 150 Mr. Visoka cena pšeničnih otrobov hi še ne bila tako hudo zlo, ko b"i bili otrobi zajamčeno prist* ni. Resnica pa je, da se zajamčeno prist* nih otrobov dobi le malo na današnjem trgu- Otrobi večinoma niso pristni in imajo v sebi razne ničvredne primesi, ki jih plačuješ dokaj drago. Takšni o* trohi niso vredni največkrat niti polo* vico svoje tržne cene.
Orehove tropine lahko krmiš posebno mlečni živini v vseh takih sluča* lih, kjer hočeš zvišati v krmskih odmer* kih beljakovino. Na mleko in maslo
vplivajo ugodno. Brez skrbi in vsake škode jih lahko krmimo prav mlečnim kravam do 2 kg na dan dn glavo. Tudi konjem lahko krmimo orehove tropine. Če nadomestimo del ovsa z orehovimi tropinami, pridobijo konji na teži in se manj potijo. Znano je tudi, da se vsled bolezni .ali težkega dela ošibeli konji hitro popravijo pri pokladanju teh tropin. Vz kg tropin zaleže najmanj toliko kas kor 3 kg ovsa. Kakor pač konji več ali manj delajo, jim lahko pokrmimo do IV* kg na dan in glavo. Tudi za plemenske žrebce in kobile so orehove tropine prikladno krmilo. Za mlado živino (mlas de konje in mlado govedo), ki potrebuje obilo beljakovinastih snovi za raščo in razvoj, so orehove tropine tudi priklads no krmilo, ako jih t krmimo v manjši množini. Zelo prijajo orehove tropine tudi pitalni živini. Fatalnim prašičem in ovcam lahko krmimo V2 do % kg, pi-talnemu govedu pa do 2 kg orehovih tropin.
Orehove tropine pokladamo zmles te. V ta namen jih za konje in odraslo govedo mešamo med reiz.anieo in poškropimo z vodo tik pred krmljenjem toliko, da se ne prašijo in. izprašijo. V zmesi s krompirjem ali drugimi okopaš vijiami, s posnetim mlekom., s sirotko itd. jih pokladamo zlasti prašičem. Ako živina še ni navajena na orehove tropine, pokladaj jih prve dni prav malo, na kar začni odmerek počasi višati, dokler
ne prideš v 8 do 14 dneh na določeno množino.
Hrani tropine le v.suhem, zračnem in obenem hladnem prostoru. V vlažni in zaduhli shrambi se rade pokvarijo. Posebno lahko postanejo vsled obile tols šče, ki je v njih, žarke ali žaltave- Pregrete tropine pa je treba skuhati, predno se krmijo živini.
Pri nabavi zahtevaj le zdrave in zajamčeno pristne orehove tropine. Takšne se ti nudijo v skladišču kmetijs skega društva v Gorici, Via G. Carducs ci 6. Vsi živinorejci, ki želite svojo žis vino uspešno krmiti, sezite pridno po orehovih tropinah!
CEPLJENJE PROTI RDEČICI.
Zveza za preiskovanje in pobijanje kužnih bolezni pri živini je naslovila na živinorejce sledeči oklic:
Kmetovalci! Ko pričnejo topli dnes vi, mislite na to, da morate svoje prask če cepiti proti rdečici, da jih obvarjete pogina, sebe pa mnogih sitrtosti in škode. Če je le mogoče, naj še cepljenje po 14 dnevih ponovi. Tako dosežete, da bo« do vaše živali učinkujoče zavarovane proti rdečici, ki tako rada izbruhne v vročih poletnih mesecih. Dognano je, da pogine pri močni rdečici 95% prašičev, ako niso bili cepljeni, zguba pri cepljenih prašičih znaša jedva 0.08 do
0.1%. Cepljenje sme izvršiti le živino« zdravnik.
OOOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOOCXXXJOOOO OOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOO CXX5000000C50000000000OOOOOOOO 00000000
Mlekarstvo
000000000000000000000000 kxx>oooo0000000000000000 00000000 oooooooc00000000 0000000000000000 cxxxxxaoo 0000000000000000 00000000000000000000
000000000
ml
Ing. Podgornik Anton:
SIRARNA IN NJENA UREDBA.
Pri uredbi novih ali pri preuredbi starih siraren je upoštevati posebno sledeče:
1.	Kuhinja v sirarni mora biti ved« no dovolj visoka, primerno prostorna, suha, svetla in zračna. Poleg navadnega
dobro izpeljanega dimnika bi moral biti v kuhinji tudi odvodnik, po kate« rem bi odhajala para in sopara neovirano in takoj na prosto. Takšen od« vodnik bi moral biti izpeljan tik ob dimniku ven črez streho. Razun tega bi morali biti pod stropom napravljeni še navadni oddušniki. Kuhinjska tla, ki jih je betonirati ali tlakovati z dobro zlo-
žljivimi ploščicami iz močno žgane opeke, morajo toliko viseti proti odtoči nim odprtinam, da voda, s katero iz* peremo in izčistimo' kuhinjska tla’ hitro in popolnoma odteče. Odtočne od« prtine je pokriti s preluknjanimi ploščami iz litega železa ali železnega, be* tona in jih je tako urediti, da smrad ne more prihajati iz iztočnih jarkov nazaj v kuhinjo. V odtočnih jarkih ne sme zastajati voda. Okna je napraviti raje nekoliko višje v steni nego prc= nizko. V svrho prezračevanja je napraviti1 gornjo tretjino oken tako, da se lahko odbirajo zase. Tako urejena kuhinja bi bila vedno suha in zračna. Vlaga, mokrota, plesnoba in umazanost bi se ne vlegale na stene in strop. Para bi ne silila in odhajala v druge prostore v sirarni.
2.	V današnje sirarne spadajo le vzidani sirni koili z zaprto in obenem premično kurjavo ’(na vozičkih). S tak* šno napravo za razgrevanje sirnih kotlov bi prihranili mnogo drvi, bi boljše uporabili in lažje uravnavali ogenj ali gorkoto, kakor pa se da to. vršiti pri sirnih kotlih s popolnoma odprto ali le nepopolno zaprto kurjavo. Kuhinjo in Ostale prostore, kakor tudi mleko in mlečne izdelke bi pa obvarovali pred dimom, sajami in pepelom. Za naše si= rame so edino primerni le kotli Švicar* skega tipa.
3.	Poleg sirnih kotlov je stikalnica najvažnejše orodje ali priprava, ki spada v sirno kuhinjo in nikamor drugam. Za stiskanje sira se da z uspehom upo* 1'abljati enostavna vzvodna stiskalnica in takozvana angleška sirna stiskalnica. Priprosto stiskanje sira s kamenjem je Pač le za silo in za dobro izdelovanje sira manj prikladno, ker je le težko obtežiti sir s kamenjem enakomerno in Primerno.
4.	Neobhodno potrebno je, da je napeljano' v kuhinjo, v kateri hočemo skrbeti za vsestransko snago, dovolj zdrave in čiste tekoče vode. Ob tekoči Vodi je postaviti jarin, iz katerega mo-
remo vsak čas zajemati čisto vodo.
5.	V kuhinji itnamo tudi tehtnico za
tehtanje mleka in vse priprave in or od: je, ki jih potrebujemo za izdelovanje sira (sirni obodi, pokrovi, drobilo ali trnač, sirarska harfa, leseni nož, sirni pas iz počrnjenega jekla,, simi prti, za* jemače, mešalnice, toplomer, priprave za pripravljanje sirišča, razna! posoda itd.). Tudi ne sme manjkati v kuhinji miza, orodje za sniaženije, omara, stojala itd.	•	1	■	'
6.	Shramba za mleko mora biti po* polnoma ločena od kuhinje in sirnih kleti. Imeti' mora torej' vrata, ki se dajo napram drugim prostorom dobro zapirati. Mlečna shramba mora: biti v sirar* ni na takšnem prostora, ki je poleti hladen in se da zračiti1, pozimi pa ni premrzel. V mlečno shrambo je tudi napeljati vodo, s katero po potrebi hla* dimo mleko ih smetano v hladilnem jarinu ali koritu iz betona. Mlečno shrambo je tlakovati' tako, kakor kuhinjo in je skrbeti za dobro odtekanje vode, s katero snažim.o' in čistimo shrambo. Ako nimamO za shranitev smetane in izdelovanje masla posebne* ga prostora, spadajo v shrambo za, mle* ko tudi1 vse priprave za dobivanje sme: tane in izdelovanje masla (posoda za smetano, pinja, gnetilnik, tvorila za maslo itd.). Za naše sirarne ali maslarne sta danes pinji »Viktorija« ali »Astra« najbolj priporočljivi. Ako uporabljamo za posnemanje mleka mlečni posne* malnik. je tudi tega postaviti v mlečno shramboi. Najboljše posnema.Inike ima dražba Alfa taval, pri kateri se dobi vse drago sirarsko in mlekarsko orodje, ki se lahko naroči potom Kmetijskega društva v Gorici.
7.	Sirne kleti. Za izdelovanje trdega sira sta potrebni najmanj dve sirni kleti: kipelna in vležna klet. Pri zidanju in uredbi novih siraren: je treba računati z vsaj tremi prostori za sirne kleti. Pri* družila bi se obenem navedenima še solna klet. Kleti je priporočljiLvo zidati v zemljo. Kako globoko v zemljo je po-
staviti sime kleti, je odvisno od kako? vosti temelja ali podstave. Kjer je svet vlažen, je postavljati ali zidati kleti manj v zemljo, ker bi bilo v takem slu? čaju težko napraviti dobre odtoke za vodo in bi se bilo bati', da bi bile premokre in vlažne. V suhem, svetu pa je dobro napraviti kleti bolj globoko v zemljo, ker drugače bi bile presuhe in poleti pretople. Da se lažje izogne po? letni vročini, je dobro dati kletem bolj severno lego. Kleti se navadno tlakujejo ali betonirajo. Ker je v kipelni in vlažni kleti vlaga potrebna, sc navadno napravi v njih le hodnik iz betona. Prostor pod policami za sir pa se pusti netk? kan, v svrho da prihaja naravnost iz zemlje v klet enakomerna vlaga. Sirne kleti morajo biti tako urejene, da je mogoče v njih uravnavati gorkoto, vla? go in zračenje. Da se lahko prepričamo o vsakokratni gorkoti ih vlagi spadata v vsako sirno klet toplomer in vlago-mer. Da lahko ohranimo pozimi pri? me m o gorkoto v kleteh, je treba opremiti jih s pečmi. Vsaj v kipelni kleti bi ne smela nikdar manjkati primerna* peč. Vsaka klet mora biti opremljena s stojali, na katerih so dovolj močne, ši? roko in ravne police. V simo klet spada tudi miza ža solenje, ščet za sir, str? gulja itd. V solni kleti se navadno napravi tudi cementno korito, v kateri
imamo slanico za solenje sira. Tudi sirne kleti je tako urediti, da se dajo v njih dobro s na žiti in čistiti tla z vodo.
8.	Prostor za skuto. Ker se po si? rarnah pri nas redno izdeluje skuta in ker se ta hrani dlje časa v sirarni, je brez drugega potrebno, da dobi skuta v .sirarni svoj poseben prostor. To pa z ozirom na to, ker ne pritiče skuta ne v mlečno shrambo ali klet in ne v sime kleti.
9.	Prostor za kis ali kisal. Tudi za dosego dobre kisali bi moral biti v vsaki sirarni za kisal poseben, vedno pri? merno topel prostor.
10.	Potrebne priprave za preiskat nje mleka itd. bi ne smele manjkati v nobeni dobro urejeni sirarni. Pravi sirar pač mora poznati kakovost mleka. Vedeti mora, kako tolsto jc mleko, dolo? čeno za sirjenje, in koliko kisline ima. Prepričati se mora tudi o kislini, ki je V sirišču in kisali. Pojasniti mora tudi članom zadruge kakovost njih mleka in dokazati pokvarjenost mleka. Neob-hodno potrebne priprave v to so-:
a) Preizkušen 1 a k toden zimeter ali mlečni gostom er; b) Vse priprave za določanje tolšče v mleku po Dr. Ger-ber?jevem načinu; c) Priprava za določanje kisline v mleku (poenostavljeni način Soxhlet?Peter); č) Priprava za preizkušnjo mlečnega kipenja.
goooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocooooor^^ooooooo''
Čebelarstvo
ooooooooo6ooooooooooooooooooooooooooooocoooooooooooooooooooooocx3ooooooocooooooooooooooocooooooooooooooooooooooooooooooocoooooooooooo
Vodopivec Janko:
ČEBELARJEVA OPRAVILA V MAJU.
Podlaga vsemu čebelarstvu je de? lovanje čebelarja meseca maja. Vsa narava y našem toplotnem pasu doseže vi? šek razcveta ravno v maju. V drugih južnih krajih se narava drugače razvija. Pri nas je torej maj, od katerega odvisi zguba ali dobiček v čebelarstvu.
Gotovo pa je, da narava sam'a sij ne izbere vselej pravo pot. Zlasti pri čebelarstvu mora čebelar voditi naravo če? bel tako, kakor je on sam prepričan, da je najbolje, da mu bo trud in delo tudi donašalo primernih dohodkov.
V predvojnih letih se nam je najbolj izplačevalo eebelarenje s prodajo živih čebel. Dohodki z medom so bili . manj upoštevani. Vsled tega so se na sploh o-klenjli napredni čebelarji gojenja mno?
go čebel, mnogo panjev, mnogo rojev, ki so jih prav lahko ijn drago prodali.
Po vojski se je čebelarstvo čisto preobrnilo. Kupčija s čebelami je vslied raznih ovir skoro docela prenehala. Čebelar je moral obrniti svoj voziček na drugo stran, to je: pričel je čebelariti na mb;d.	1 i .	'
Opustil je izgojevanje mnogo rojev in gromadenje panjev. Pričel je čebela* riti z manjšim številom panjev, a gleda pa, da so panji močni, da si morejo nabrati v glavnih pašah čimveč mediu. V ta namen se je moral oprijeti večjih pa* n jev (A. Žnideršič in drugih sploh veli* kih), ki imajo dovolj prostora in ne silijo matice k rojenju, kar se dogaja pri manjših panjičih.
Torej mi bomo čebelarili na med. V ta namen pojde naše stremljenje za tem, da nam čebele ne bodo rojile po svoji volji, ker vedeti moramo, da mnogo rojev in veliko medu obenem ni mo* goče. Ako je mnogo- rojev, je malo ali nič medu. Skrbeti moramo-, da rojenje preprečimo.
Druga važna in najvažnejša točka je: Moramo imeti v svojih panjih mlade matice.	1	: 1
Tl dve zahtevi si docela na* sprotujeti, ker brez rojev rti mogoče do* biti mladih matic po naravni poti. V tem tiči važnost poteze, da gojijo večji čebelarji po svoji volji mlade matice, ter pu< ste, da se potem oplemene v malih panjih: »matičnjakih« imenovanih. Ko so enkrat te matice oplojene, jih zmenjajo s svojimi starimi. Priskrbovanje novih matic spada v maj. Tega ne sme čebelar prezreti. On mora postaviti svojo glav* no pažnjo na to, da bo imel v svojem čebelnjaku 'dober materija!. Ta pa izvira od dobrih matic. Da pa si izgojimo dobre matice, je treba resnega dela in vsestranske pažnje na razne po-seb* nosti poedinih panjev.
Prvi predpogoj vsakega čebelarjenja je tudi, da se morajo čebele povsem . kloniti čebelarjevi volji glede rojenja. Naravnega rojenja, to je rojenja, da bi
čebele izletovale iz panjev sploh on ne trpi. Čebelar mora gledati, da si svoj čtbeini materijal pomno-žuje iz najboljih panjev. Slabo napredujoči panji niso vredni, da bi se iz njih gojile nove mla* de matice. Treba je zatreti tem vsako matično zalego; ravno tako je treba 'slabičem zatreti vso- trotovsko zalego, ker le v jakih panjih izgojeni troti imajo vse vrline, ki so potrebne za oplojanje mladih matic. Dokazano je, da je matica, četudi izhaja iz najboljšega panja, ki pa je bila oplojena z manjvrednim tro* toni, le slaba p ospeševateljiea svo* jega panja. To je neizpodbitno dejstvo. Čebelar, ki hoče napredovati, pazi, da se v slabičih ne goje troti. Brez usmiljenja, jih izrezuje, v trotovcih pa zažve-pla, ali pa, prčbiraje satnik za satnikom, zmesti in uniči.
Kako se vrši izgoja matic v matič* njalkih? O tem ne morem obširnejše po* ročati radi pičlega prostora. Vzemi v roke čebelarsko knjigo (n. pr. Žniderši-čevo: Naš panj. — Op. uredn.), da se poučiš o tem.
Najenostavnejši, način pretminjanja starih matic je, da odstranimo staro mas tico iz zadostno močnega in razvitega panja z zaleženimi matičnjaki. Pri- nas so v sredini akacijevega cvetja boljši panji docela razviti in imajo večinoma že nastavljene inatičnjake. M-i bi potem iz boljših odvzeli staro matico, z nekoliko zaleženih satnikov (tri) ter preista* vili vse skupaj v nov panj s primernim številom čebel, panj pa bi preložili na drugo mesto. Paziti moramo, da ni na satu, kjer je stara matica, nobenega matičnjaka, V prvotnem, sedaj brezma-tičnem panju pustimo le eden matič* n jak, da se iz njega izleže mlada matica. Ker je v takem panju, ki se pripravlja na rojenje po več matičnjakov, lahko te postavim o v poljubne močne panje, ko smo jih prej izrojili ter jim odvzeli staro matico.
Ako imamo katere slabejše panje, ki nam ne delajo povoljno, iz česar sklepamo o matični oslabelosti, odstra*
nimo iz rtjih matico, pa denimo vanj en m-atičnjak iz dobrega in razvitega panja.
. S tem postopanjem in odstranitvijo matice iz glavnega pania razbremenimo čebele, da jim ni nadalje skrbeti za več in več zalege, ki rabi ogromne množine medu. Posledica temu je, da preostaja dan za dnem po več medit v panju, čebelam se pa ohladi i?elja po rojenju. Črez kakih deset, ali petnajst dni pa poglejmo, ali je mlada matica že pričela z zaleganjem jajčic.
Ker se nam' mlade matice lahko iz* gube, bt bilo potrebno, da si izgojimo najmanj toliko mladih matic, da odgovarjajo eni petini od panjev matičnja* kov. To se pravi: izgojimo si v posebnih malih panjih m dva satrtika mlade nadomestne (reserve) matice, ki se po po* trebi vložijo panjem, v katerih bi se mogoče zgubile matice.
Takih matičnjakov pogrešamo pri večini naših čebelarjev, vsled tega je tudi tarnanje o brezmatičnikih in tro-tovcih.	i ; , i 1 .1 , '
»NAŠ* PANJ.«
Razveseljiv pojav za vse, ki se zanimajo za čebelarstvo je knjiga:	Anton
'Žnideršič: Naš panj. Mož, ki je pred leti z uvedbo tako» imenovanega A. Žnider* šičevega panja povzročil celo revolucijo med slovenskimi čebelarji, jo prejel pero v roke in opisal v lepi, lahko razumljivi besedi svoje bogate izkušnje iz umne čebeloreje. To dejstvo moramo dvakrat podčrtati in mu je dvakrat šteti v hvalo. Mnogo izkušenih dolgoletnih čebelarjev
imamo, a koliko od teh je, ki bi svoje izkušnje spravili na papir v navodilo in pouk drugim, posebno mlajšim čebelarjem začetnikom. Kakor skopuhi denar, držijo nekateri svoje znanje za se.
Anton Žnideršič, velcčebelar v Ilir« ski Bistrici, pa ni takšen mož. V svoji knjigi, s katero je zamašil zevajočo ■črzel v našem čebelarskem slovstvu, je podal v kratki in jedrnati obliki, brez dolgoveznih teoretičnih razmotrivanj, preizkušene nauke, svoje dolge čebelar* ske prakse.
Vsakdo, ki hoče veljati med nami za umnega čebelarja, si mora knjigo nabaviti. Z njo v roki se bo izognil marši« kateremu razočaranju in neuspehu v svojem čebelnjaku.
Knjigo »Naš panj« pozdravljamo z zadoščenjem in jo priporočamo kar najtopleje. Na njo se še povrnemo.
OPOZORILO ČEBELARJEM.
Satnice je Slov. čeb. zadruga letos točno izvršila, kakor zagotovljeno. Razposlane oziroma oddane so vsem, ki so jih naročili ali dali v predelavo. Čebelarji, ki satnic iz predelanega voska niso še dobili, naj sporočijo, ali pridejo sami po nje ali pa, kako naj se jim dostavijo. Na razpolago je le malo satnic. Kdor jih hoče še gotovo imeti, naj nam pošlje vosek do 20. maja, ako jih želi imeti do konca maja. Pozneje satnic ne bomo več izdelovali.
Panjev, kompletnih A. Žnideršičevih, imamo še nekaj na razpolago po 90 lir kos franko naša zaloga v Gorici. — Trčalke za 4 A. Ž. satnike bodo na razpolago, kdor jih pravočasno naroči. Na razpolago so: sipalniki, matične rešetke, solnčni topilniki, kozarci s pokrovci za med, itd.
>ooooooo<
iooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocxx>oooooooooooooooc5ocoooooooooooo
Vinogradništvo
»ooooooooooooooooooocoooooooooooocx5oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
TEČAJ O CEPLJENJU TRT V ZELENO.
V pondeljek dne 18, in 19. maja 1925 priredi sadjarski in vinorejski ods delek kmetijskega urada v Gorici v po-
krajinski drevesnici. Via Trieste 43 jas ven feoretičnospraktični tečaj o ceps Ijenju trt v zeleno.
Predavanja pričnejo oba dneva ob 9, uri. Udeležijo se jih lahko vsi krnetos valci
Ušaj Jusi:
CEPLJENJE V ZELENO.
Izmed vseh načinov cepljenja vinske trte, je pri nas cepljenje v zeleno najbolj razširjeno. Ta način cepljenja ima svoje dobre in slabe strani. Dobra stran cepljenja v zeleno je ta, da z ah te* va obnovitev vinograda mnogo manj osnovne glavnice in da je sprimljenje cepiča s podlago mnogo bolj tesnejše in popolnejše, kakor pri cepljenju v suho. Slabe strani zelenega cepljenja pa so:
1.	Uspeh cepljenja v zeleno mnogo o d visi od vremena, ker dolgotrajno deževje, vetrovi in večkrat tuldi toča zelo škodi cepičem.
2.	Cepljenje in iskanje potrebnih cepičev je zamudno in izvršitev cepljen* ja pade ravno v dobo, ko je na polju in v vinogradu obilo dela.
3.	S cepljenkami obnovljeni vinogradi začnejo najmanj eno leto prej ro* diti, kakor oni, ki so le cepljeni v zeleno.
Najugodnejši čas za cepljenje v zeleno je mesec maj in sicer v jutranjih in popoldanskih urah, ob lepih, mirnih in ne prevročih dneh. Najslabše vreme za cepljenje je mrzlo in vetreno deževje. Dober cepilec cepi dnevno 250 do 350 trt.
Cepiče režemo in pripravimo v vi* nogradu. Pri izbiri cepičev moramo paziti na vrsto, zdravje, rodovitnost in plemenitost trte. Nikakor ne rezati ce* Pičev od onih trt, ki sicer mnogo rodijo, ali dajejo slabo vino. Paziti je tudi na zdravje trt, zlasti pa na to, da ni listje napadeno od peronospore in oidiuma. Za cepiče najbolj sposobni so poganjki, ki niso preveč zreli, niti preveč mla? di in mehki, tudi ne f^nejo imeti že Viden bel str žen (sredica).	,
Izbrane poganjke odrežemo, jih nato takoj skrajšamo, kolikor je njih mladika prezrela in premehka. Ko smo to storili, porežemo liste, puščajoč na ec* piču Va cm peclja. Morebitne prav majhne zakotne poganjke pa pustimo take, kakor so. Nabrane cepiče hranimo do uporabe zavite v mokro cunjo.
Za izvršen j e cepljenja je neobhod* no potreben dober in oster cepilni nož in dobri trakci iz gumija za ob vezanj e. Noži so najboljši od tvrdke Kunde iz Draždan, cepilni trakci pa znamke »Ex-celsior«. Trakci morajo biti sveži, ela* stični, 10 do 12 cm dolgi, ter iz finega gumiia, ki ob deževju ne popoka. Vsak cepilec naj ima s seboj cunjo, da po vsa* kem cepljenju obriše nož, kakor tudi dober brusilni kamen.
Poleg pravočasne nabave potrebnih nožev in trakcev, moramo tudi skrbeti, da trte, ki jih mislimo v zeleno cepiti kakih 10 do 14 dni prej očistimo od nepotrebnih Tn preobilnih poganjkov. Pri tem delu odlomimO' vse šibkejše poga* njke in puščamo le 2 do 3 od njih rasti.
Cepljenje izvršimo tako-le: Za cep; Ijenje izbrani poganjek prerežemo na gladkem mestu med dvemi čleifi s poševnim, gladkim U/2 do 2 cm dolgim preš rezom, kolikor mogoče nizko v bližjim zemlje. Lista na divjem poganjku, med cepičem in starim lesom pa ne smemo porezati, kar mnogi pogrešno delajo. Po izvršenem prerezu na divjaku, poišče* mo med cepiči primerno debeli cepič in napravimo na njem enak prerez, kakor na podlagi in sicer 2 do 3 cm pod členom. Nad členom pa ga prerežemo kake 3 dp 4 cm nad očesom. Nekateri puščajo na cepiču 2 očesi, vendar pa to ni priporočljivo, ker take cepiče rad veter odloftii. Ko smo napravili oba pre* reza, položimo prerez cepiča na prerez podlage in začnemo obvezovati z gumb ievim trakcem. Pri obvezovanju moramo paziti, da bo trakec primerno nategnjen in obveza dovoljno trdna, ven* dar ne preveč tesna. Ob vezo vanj a sa* mega mi ni mogoče tu dovolj jasno in razumljivo opisati, pač pa omenjam, da je obveza, pri kateri se trakci križajo boljša od navadne, ki je pri nas v navadi.
Cepljenje v zeleno se izvrši lahko tudi v členu. V tem slučaju se napraivi prerez pri podlagi in cepiču poševno skozi člen. Ta način cepljenja je nekoliko težje izvršljiv in zato so ga opustili.
Navadno se cepi na vsaki divjaki le 1 do 2 poganjka. Čez 14 dni nato odlomiš mo slabejši poganjek in pustimo samo en cepie rasti. Ob lepem in ugodnem vremenu se prime navadno od vsakih 100 dobro napravljenih cepičev 80 do 90. K oskrbovanju že prijetih cepičev prištevamo sledeča nujna opravila: več« kratno škropljenje z modro galico, žvcp>-lanje, večkratno mandranje divjih po* ganjkov in pravočasno privezan j e ples menitega poganjka k kolu, da ga veter ne odlomi.
P. G.:	' i
*
O ŠKROPLJENJ,U TRT.
Kakor hitro dosežejo poganjki dob žino 15 do 20 cm (ped dolgi), naj se po-škrope z galičnosapneno raztopino.
V ‘drugič naj se poškrope trte 15 dni za prvim škropljenjem. Ako se je bati, vsled deževnega in toplega vremena (so-parice), hitrega razvoja trtne bolezni,
naj sc poškropi v drugič in sicer 8 dni po prvem škropljenju.
Tretje škropljenje naj se izvrši, ne glede na to, ali trte cvetejo ali ne, pri? bližno tri tedne za drugim škropljenjem.
Od začetka do polovice julija naj se poškrope trte na vsak način v četrtič. V navadnih letih in v odprtih legah, pri vb šoki kakor tudi nizki vzgoji trt, zadostuje štirikratno škropljenje. V ravarii, v zaprtih legah, ter v deževnih letih je pa potrebno pet« do sedemkratno škropljenje. Ako toča ali pa burja trte poškoduje, naj se takoj poškrope.
Za vsako škropljenje zadostuje 1% galično-apnena raztopina (na vsakih 100 l vode 1 kg galice in 114 kg ugašenega apna), le v zelo deževnih letih naj se uporablja VA do 114% raztopina (114 do 114 kg modre galice in 1.30 do 1.40 kg ugašenega apna).
O vsakem škropljenju naj se po* škrope vsi zeleni deli, torej tudi zarod — grozdički.
TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA v Trsta naznanja, da je PRESELILA svojo centralo iz ulice Raffineria it. 7 v ULICO TORRE BIANCA št. 19, tel. 4449 (v hišo Tržaške posojilnice in hranilnice).
oooooooo<
) OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOODOOOOOOOOOOO^OOOOOOOOOOOOOOO0^000000JOOOOOOOo*
Sadjarstvo
13000OOOOOOOO! 500000000000000000000000OOOCOOOGOOOOOOOOOOOOOOOC OOOOOGOC OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOO0000006000000006
Dr. Vatlih Peter:
UŠI NA BRESKVAH.
Uši so jako nevarne breskvi in mo s rejo povzročiti velikansko škodo posebno mladim nasadom. Nahaja se ta golazen v celih trumah na spodnji plati listja mladih vej in na novih poganjkih. Tu vršijo svoje uničujoče delo: sesajo rastlini potreben soje in povzročajo gr* bančenje in zavijanje listja, ki sc nc raz* vija več. Tudi izločajo neki sladak sok, za katerim mravlje kar norijo. Sok morejo izločati v takih množinah, da popolnoma zalijejo liste in vstvarjajo tako podlago za črno rijo.
' Uši se množijo jako hitro. Radi tega je treba pričeti boj proti njim pravo* časno, predno se bolezen razširi, da se
doseže uspeh. Ko se pojavijo prve uši, je treba takoj napraviti protiukrepe, To ie tre no tek, ko se golazen more uspeš* no zatreti. Načini zatiranja so različni.
Ako je mogoče, ne da bi so s tem škodovalo obliki, ki jo hočemo dati drevesu, naj se bolni poganjki odrežejo in požgejo.
Z uspehom moremo rabiti tudi raz* na sredstva za zatiranje mrčesa. Pri tem pa moramo, paziti na to, da ta sredstva uporabimo predno se Ustje prične zvijati.
Ob pričetku bolezni, in to velja po* sebno za drevesa v drevesnicah, lahko vpognemo napadene poganjke in jih po* tonemo v posodo, kjer imamo raztopino protiglivičnih sredstev. Vejica naj 'se nrav dobro okoplje v tekočini, da izgi-
nejo vsi zračni mehurji s površja teko* činCv ker le tako dosežemo, da, dobi prav vsaka uš svoj odmerek strupa. Splošno pa je v rabi škropljenje okuženih breskvi n ih vej z dobro škropilnico. Pri tem moramo paziti na to, da se oškropijo tudi spodnje plati listja. Zato škropimo od zdol na vzeor in od sredine proti ros bu, tako doseže z večjo verjetnostjo strup uši' ki se grmadijo na spodnjih de* lih listja. Najbolje je, ako se to delo o-pravlja v dveh:	eden obrača veje in
listje tako, da jih more drugi z gotovo* st jo dobro škropit®. Omenjamo, da poginejo le oškropljene uši. Radi tega mo* ramo paziti, da se curek iz škropiftiice kolikor mogoče, na drobno razprši, da doseže prav vse uši. Ne zadostuje enkratno škropljenje. Treba ga je ponoviti v 4 do' 8 dneh, da se tako ugonobi še ona golazen, k j je morebiti ušla poginu pri prvem škropljenju. Škropimo, ko je oblačno in ni vetra. Priporočljivo je, da ob koncu poškropimo tudi tla pod dre* vesom, da pokončamo tako tudi ono golazen, ki se tam nahaja, in ji tako onemogočimo, da bi zopet zlezla na breskev.
Za škropljenje rabimo raztopino tobačnega izvlečka in zelenega mila in sicer za sto litrov vode 1 kg tobačnega izvlečka in 1 do IVs kg mila.
Prvo se raztopi milo v par litrih vroče vode, nato se ta raztopina vlije v posodo s 100 litrov vode in še le sedaj se doda tobačni izvleček,
Z uspehom se rabi tudi samo 2% na raztopina zelenega mila, vendar le do* kler ni sadje še razvito, ker drugače bi ga milo pokvarilo. V krajih, kjer se breskev goji v velikih množinah, rabijo raz* topino kvasijevih trsk, ki se pripravlja na sledeči način: Sveže kvasijeve trske, ki se dobijo v ntirodilnici,. pusti dva dni močiti v navadni vodi v razmerju 2 do 3 kg na 10 / vode, potem poberi trske iz tekočine, tej pa dodaj še 90 / vode, tako da imaš vsega, skupaj 100 / raztopine.
Poravnajte naročnino! Zato
Kvasijeve trske rabiš lahko še drugič; v tem slučaju pa dodaj jim 1 kg še nerabljenih trsk. Da pospešiš delo, .moreš skuhati polagoma IV2 do 2 kg trsk v pri* bližno 10 / gorke vode, na kar doliješ še 90 / mrzle, da dobiš tako 100 /. Drug priprosti način je ta: IV2 kg trsk pustiš tekom 24 ur zmehčati v par litrih vode, nakar to segreješ in natopiš v njej še IV2 kg zelenega mila, nakar dodaš še toliko vode, da prideš do 100 1.
Uši, ki niimajo spočetka perutnic, se same ne morejo preseljevati, zato pa je človek sam, ki jih vsled svoje nemarnosti prenaša na zdrave rastline in pa mravlje, ki jih skrbno negujejo vsled že omenjenih sladkih sokov. Za to mo* ramo tudi mravljam zabraniti plezanje na drevo. V to svrho rabimo običajne smolnate pasove (Tre Sticky), kj si jih lahko pripravimo sami s tem, da raztopimo 1 kg črne srrtole v 1 l bombaževega ali sezamovega olja. Te zmesi ne sme* mo namazati naravnost na deblo, ker bi s tem onemogočili drevesu dihanje, temveč na pas trdega ali pergamentnega pa* pirja, ki ga privežemo na deblo tako, da ne more mravlja, pod njim zlesti na drevo.	;	;
Za pokončavanje mravelj se priporoča tudi, da poškropimo mravljišča in prostore, koder lezejo mravlje z 10% raztopino natronoVega hiposulfita, •
Končno naj poudarimo še, da so prav posebno slabo negovane, šibke in zapuščene breskve, ki so v prvi vrsti in najbolj podvržene teni boleznim. Negujte torej dobro sadovnjake, da jih tako pbvarjete pred raznimi škodljivcii. Uši se ohranijo od leta do leta na ta način, da si nanesejo jajčic pod skorjo debla. Zopet razlog, vsled katerega moramo redno drevje tudi pozimi oskrbovati in ga zdraviti.
Kakor pri ljudeh, tako velja tildi pri sadnem drevju, da je lažje bolezen zabraniti, kakor jo ozdraviti, — (Članek je iz italijanščine prevedel naš urednik.)
ste dobili poštne položnice.
OOOTOTOTe^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCKKMOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
|S|	s v i 1 o or o j s t V o	f|g|Jj
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocooooooooooooooooooooooooooooooocoooooooooooooooooooooooooooooooo
PREDAVANJA O SV1LOGOJSTVU.
Podravnateljsivo kmetijskega urada v Gorici priredi tekom letošnjega maja več predavanj o umnem svilogoj: stvu. Predavanja.so določena na nedeljo dne !()., 17.. 24. in 31. maja 1925, Vršila se bodo v prostorih bivše slovenske det žel ne kmetijske šole v Gorici. Via T neslo št. 43 Pričetek vsakokrat ob 9. uri. Predaval bo S, Dr. Detalmo Tonizzo o teoriji svilogojsfva. Predavanja so združena tudi s praktičnimi razkazovat nji.
Vstop k predavanjem je prost. Kdor hoče prihajati k predavanjem, naj se javi pismeno ali ustmeno pri podravna-t d j stvu kmetijskega urada v Gorici, (Via Trieste 43, telefon št. 111) čimprej, na vsak rtačin pa pred prvim predavat njem.
Dr. T.:
• PRAKTIČNA NAVODILA SVILOREJCU.
V zadnji številki smo govorili] o razkuževanju svilogojnice in o snagi orodja. Danes bi morali pisati o semenu Oziroma bolje o jajčicah, kako sd ta hra= nijo in valijo. Ker pa naši svilogojei dobivajo po večini že izvaljene sviloprej« ke, smatramo, da ni potrebno obširne j« še razpravljati o tem. Govorili bomo rajši o previdnostnih ukrepih pri prenašanju, o prvem oskrbovanju izvaljenih sviloprejk v svilogojnici in o njih n ego s vanju do četrtega spanja.
Mlade svilopreike moramo prenesti na svoj dom ob gorkih in mirnih dneh da obvarjemo s tem nežne črvičke pred posledicami skokov temperatiure. Za prenašanje pripravimo si primernih zavojev iz kartona. Na dno postavimo pa* pirnate pole z izvaljenimi črvički, ki naj ležijo ena poleg druge, nikdar ena vrh druge. Na njih označimo s številkami.
kedaj so bile sviloprejke izvaljene. Stene in pokrov zavoja naj bodo preluks njane v svrho dohajanja potrebnega zraka. Najprimernejše je, da se zavoj, ki naj bo zavit po možnosti v volneno plahto, nese v rokah. Če pa • moramo vsled oddaljenosti rabiti prevozna sredstva, potem držimo med vožnjo,, ki naj ne bo prenagla, zavoj na kolenih, odet z volneno cunjo. Ko pridemo domov, ne* simo sviloprejke takoj v svilogojnico, ki smo jo že prej zakurili, da znaša toplota v njej 18° Reamurja ali 22.5° Celzija.
Ker je ravno ugodna temperatura eden najglavnejših predpogojev za hi* ter razvoj in dober uspeh v svilogojnici, naj ima vsak svilogoječ toplomer, da more tako vedno urediti pravilno visokost toplote. Omenimo naj, da je skala Retamurjevega toplomera razdeljena na 80 stopinj, Celzijevega pa na 100 sto? pinj, to' je 4 stopinje Reamurja so enake 5 stopinjam Celzija. Toliko o tem, da bi se pojmi ne mešali,
Najprimernejša gorkota za življenje, razvoj in proizvajanje svile svilo* prejk pa se mota krog 18° R ali 22.5° C. To temperaturo moramo torej vedno imeti v svilogojnici- Če so prostori pre-mrzlj, moramo, kuriti, posebno v prvi dobi gojenja. Ako pa postane v svilo* gojnici pozneje v drugih dobah, ko so sviloprejke dorastle, bolj gorko, moramo primerno zračiti, da dosežemo v pro* štorih predpisano temperaturo.
Pa povrnimo se zopet k sviloprej-kam, ki smo jih jedva prinesli domov. Ko smo jih spravili v svilogojnico, kjer naj bo 18° R toplote, je potrebno, da razdelimo posamezne pole po treh le* sah. Paziti moramo pri tem na dobo iz-valitve. Na najvišjo leso postavimo luks njast papir in nanj črvičke, ki so se zadnji izvalili, ker je zgoraj temperatura višja. Na drugo leso postavimo živalice, izvaljene drugi dan in na spodnjo, ki je
(
najbližjia podu in kjer je temperatura najnižja, pa one, ki so se izvalile prvi dan
S tem. da postavimo mlajše svilo? prejke v višjo temperaturo in da jim damo listje parkrat več kot drugim, po? vzročimo. da dotečejo starejše sviloprej-ke v razvoju in da se zenačijo z niimi. To je velike važnosti, da imamo, poseb? no v malih obratih, vse sviloprejke enake starosti.
Ko smo postavili sviloprejke z luk? njastim •papirjem vred na lese, jih moramo razredčiti in razširiti. Tega oprav? ka ne smemo vršiti nikdar z rokami, tako da, bi razdelili ležišče, ki se nahaja na papirju, temveč moramo postaviti pole, če jih je več, vsaj 10 cm vsaksebi, ob robih vsake pole krog sviloprejk pa raztrosimo na drobno zrezano murvino listje. Na ta način dosežemo razširjenje sviloprejk tudi, ako je papir vlažen ali moker. Naslednjega dne, ko smo pri? nesli sviloprejke domu, denimo nad nje luknjast papir. Potem ko smo jih trikrat krmili in so vse sviloprejke prišle na
vrh, moramo prvič premeniti ležišče: z novim murvinim listjem sviloprejke dvignemo in jih prenesemo' na drugo leso, kjer se že nahaja čist papir. Tako jih spravimo s starega ležišča, ki obstoji iz nepovžitega listja in odpadkov. Drugo preminjanje ležišča moramo izvršiti pred prvim spanjem.
V	vsaki starosti do spanja v četrti dobi moramo dvakrat menjati ležišče: takoj po spanju, ko pričnejo sviloprejke zopet žreti, in pred naslednjim spanjem.
Pri vseh teh opravilih naj se kolikor mogoče malo dotikamo sviloprejk z ro? kami, rabimo pa v to svrho nalašč pripravnem luknjast papir, kar nam znat? no olajša delo pri preminjanju ležišč.
V	prvih treh starostih pokladajmo le na drobno zrezano listje, ker svilo-prejkini jedilni organi so tako vstvar? jeni, da žrejo listje le ob robih.
V	svilogojnici naj vlada največja snaga. Pred pometanjem moramo vsa-krat tla nekoliko poškropiti z vodo. da se pozneje prah ne dviga. Kajti tudi ta ne vpliva dobro na sviloprejke.
r«ooOOOOO->'X)OOOOOCX)OOOOOOOOOOOOOOOOOOC)OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCX)OOOOOOOOOOOCXJC oooooooc ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooon
Polfedelstvo
>0000000 ooooooooooooooooooooc-ooc oooooooc 0000000000000000 ooc 00000'x>ooooooobooooooooooqooo OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO 00000000 OOOO 00000000
P. D.:
NAVODILA ZA RABO UMETNIH GNOJIL.
(Konec.)
8.	— Za krmsko peso:
a)	400 do 500 kg superfosfata,
b)	100 do 200 kg kalijeve soli in
c)	200 do 300 kg čilskega solitra. Glede uporabe umetnih gnojil pri
krmski pesi velja isto, kakor za turšico in krompir.
9.	— Za fižol, grah in lečo:
a)	400 do 500 kg superfosfata,
b)	150 do 200 kg kalijeve soli in
c)	50 do 75 kg čilskega solitra. Gnojila naj se raztrosijo pred se?
janjem ali sajenjem in spravijo v zem? Ijo med pripravljanjem zemlje (oranjem, brananjem, kopanjem). Čilski so-
liter se uporablja zlasti le za takšno zemljo, v kateri je malo organskih snovi, torej malo dušika.
10.	— Za lan:
a)	400 do 500 kg superfosfata,
b)	100 do 150 kg kalijeve soli in
c)	100 do 200 kg čilskega solitra.
Poleg gnojenja s hlevskim gnojem,
katerega je podorati že jeseni, je gno? jiti lanu tudi z umetnimi gnojili pred setvijo.
11.	— Za repo:
a)	400 do 500 kg superfosfata,
b)	100 do 150 kg kalijeve soli in
c)	150 do 200 kg čilskega solitra. Gnojila se trosijo pred setvijo.
12.	— Za detejjišča:
A) Pred setvijo:
a)	500 do 600 kg superfosfata,
b)	200 do 300 kg kalijeve soli in
c)	50 de 100 kg čilskega solitra.
Gnojila so trosijo pred setvijo in se spravijo v zemljo z brananjem ali dru* gim pripravljanjem zemlje za sejanje.
B) Rcc-no vsakoletno gnojenje:
a)	400 do 500 kg superfosfata ali še boljo
400 do 600 kg Thorrasove žlindre,
b)	150 do 250 kg kalijeve soli in
c)	nič dušičnatih gnojil.
Na zvezni ali srednje zvezni zemlji naj se raztrosijo gnojila novembra ali decembra, na lahki pa februarja ali marca. Takoj po raztrosenju gnojil je deteljišče dobro pobraniti.
13.	— Za travnike:
A)	Prvo gnojenje še nikdar gnojenim travnikom ali pa na novo urejenim travnikom pred sejanjem mešanice, obstoječe iza trav in detelj:
a)	600 do 700 kg superfosfata ali
800 do 1000 kg Thomasove žlindre
b)	200 do 250 kg kalijeve soli in
c)	200 do 300 kg čilskega solitra.
Gnojila se pri novo napravljenem
travniku trosijo .pred sejanjem ' in se podvlečejo z brano. Umetna gnojila spopolnujejo pri novo napravljenem travniku delovanje in učinek 'hlevskega gnoja, ki ga je treba spraviti V zemljo že z globokim oranjem. Ako se ne gnoji s hlevskim gnojem, je treba gnojiti z naj višjimi odmerki umetnih gnojil. Z mahom poraščene in še nikdar gnojene travnike je dobro pobranati že pred trošenjem gnojil.
B)	Redno gnojenje:
a)	400 do 500 kg superfosfata ali boljo 6C0 do 800 kg Thomasove žlindre,
b)	150 do 2C0 kg kalijeve soli in
c)	200 do 250 kg čilskega solitra.
Ako je zemlja težka ali srednje
težka, sc trosijo gnojila novembrasde* cembra. Če je zemlja lahka, se trosijo februarja-marca. Po raztrosenju gnojil naj: se travnik dodobra pobrana. Kjer je mogoče, je dobro, da pognojimo travnike z umetnimi gnojili vsaki dve ali tri leta s kompostom in super fosfatom. Kdor redno uporablja izdatno množino gnojnice za gnojenje travnikov, ni tre* ba, da gnoji s čilskim solitrom ali kak* šnimi drugimi dušičnatimi gnojili.
14.	Za vinsko trto na vsakih 100 nf vinograda, neglcde na razdaljo trte od trte:
a)	2 do 3 kg superfosfata,
b)	2 do 3 kg kalijeve soli. in
c)	2 do 314 kg čilskega solitra. Superfosfat in kalijevo sol raztrosi
spomladi in ju dobro podkoplji. Čilski soliter pa potrosi v dveh obrokih, polo* vico spomladi in polovico v začetku poletja. Poleg tega se gnojijo vinogradi vsake 3 leta s hlevskim gnojem.
15.	— Za sadno drevje v obče na vsaki m“, ki ga zasega drevo s svojo krono ali v •sklenjenih sadovnjakih:
a)	30 gramov superfosfata,
b)	40 gramov kalijeve soli in
c)	70 gramov čilskega solitra, Superfosfat in kalijevo sol potrosi
spomladi pod drevje in ju podkopaj. Polovico čilskega solitra daj marca, po* lovico pa ko drevje, odcvete.
OOOOCX>OCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO .
Ml	Vojna odškodnina lili!
oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo cx>oooooo oooooooo OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO DOOOOOOO oooooooo oooooooo oooooooo oooc oooooooc oooooooo oooooooo
ŽREBANJE BENEŠKIH OBVEZNIC.
V deželi je že precej beneških obveznic, ki so jih vojni oškodovanci do* bili za plačilo pritikajočc jim odškodni* ne. Nekateri so obveznice takoj prodali z občutnim popustom, in ti nimajo od
njih nič več pričakovati. Drugi pa so jih zastavili ali jih hranijo pri sebi^. čakajoč na žrebanje v upanju, da bo številka njih obveznic izžrebana. In ti poslednji so bolj pametni.
Finančno ministrstvo je izdalo z odlokom z dne 25. januarja 1925 št. 192o
(U. L. 29) predpise, po katerih se bo žrebanje vršilo. Nas zanima posebno ono določilo, ki pravi, da se bo vršilo redno žrebanje tekom, prvih petnajst dni meseca maja vsakega leta. Ali sc bo pa že letos žrebanje vršilo, ni še do? ločeno. Izdane obveznice morajo prej doseči 1 milijardo, da se prvo žrebanje more izvršiti.
Dalje določa odlok dve žrebanji: V
prvem se bo izvlekla serija in številke obveznic, med katere se razdelijo do? bitki v znesku enega milijona lir, v dru? gcm pa številke obveznic, ki se bodo amortizirale, to je, za katere bo državna blagajna odplačala ves oni znesek, za katerega se obveznica glasi. (N. pr. če ima kdo obveznico za 10.000 lir, ki je izžrebana, mu država izplača 10.000 lir.)
!OOOOC)OOOOOOCOOOOOOOCOOOOOOOOOOC>OOOOOOOOO^OOCOOOOOOOO'>OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCXXXXX>OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOCy>->'- oooooooo
Obrtni in kmetijski p o u k | ^ jj
OOOOOOOC OOOOOOOO OOOOOOOO CXXXXX500 OOOOOOOC OOOOOCXX3 OOOOOOOO DOOOOOOC 0OOOOCXXXXX)O OOOOOOvX) ocxx>ocoo oooooooo oooooooooooooooo oooooooc oooooocx>-
Zorn Ivan:
OBRTNO ? NADALJEVALNA ŠOLA V VRTOJBI.
2e pred vojno se je izražala med ljudstvom, posebno med delavskim slo? jem, želja po ustanovitvi obrtne šole tudi v naši občini. Ljudje so pač videli uspehe teh šol v sosednjem Mirnu, v Renčah in Solkanu. Med vojno je stvar zaspala, a jedna se je začelo ljudstvo vračati po vojni iz begunskih taborišč, se je s toliko večjo vnemo zahtevala ustanovitev te šole. Ljudstvo je do dobra spoznalo pomen in važnost-strokov? ne izobrazbe na tujem in pri vojakih. Posebno med mladino, ki se je posve? tila zidarski obrti in ki je v precejšnjem številu obiskovala mirensko šolo, je za* hteva po tej šoli buknila z vso silo na dan.
Županstvo je upoštevalo te želje in sklenilo načeloma ustanoviti to šolo. Ukrepe županstva ste dejansko podprli domači Stavbeni zadrugi, ki sta v usta? novne namene nakazali visoke pnspev? ke. Kljub temu pa je zadeva šla le po? časi naprej.
Leta 1922 je bilo izvoljeno novo starešinstvo, ki si je stavilo v svoj delovni načrt, tudi otvoritev te šole. Član sta? rešinstva g. Gorkič Franc, tedanji dežel? ni uradnik v Gorici, je vzel kot podžupan vprašanje v svoje roke ter dosegel, da je kr. nadzorništvo ob rtn o? n a dalj e? valnih šol v Gorici pospešilo vso zade? vo. In res je kr. glavni civilni komisari-
jat v Trstu s svojim dopisom z dne 4. oktobra 1922 št. 5562 dovolil otvoritev prvega razreda tukajšnje obrtno?nada? Ijevalne šole s slovenskim učnim jezikom. Vodstvo šole je prevzel g. Zorn Ivan voditelj ljudske šole. ki je poskrbel vse potrebno, da se je mogla šola čim? prej .otvoriti.
Vpisalo se je blio takoj 57 učencev, ali zaradi pretesnega proštom, je bilo sprejetih le 43. Učiteljstvo na tej šoli je bilo in je še danes: Iv. Zorn, voditelj za obrtnosračunstvo in geometrijo, Anton Ferlat za geometrično in projekcijsko risanje, Josip Lasič za obrtno spis je ter Avgust Nadaia za italijanščino.
Pouk je pričel 2. novembra 1922 v prostorih ljudske šole.
V šoli je bilo zastopanih 11 raznih rokodelstev. Bili so:	mizarji, zidarji,,
čevljarji, kovači, ključavničarji, ko? lat ji, slikarji, po en mesar, sodar, sed? lar, mehanik, kar je pouk zelo oteževalo, ker je moral učitelj vsakega tako re? koč posebej učiti. Vkljub temu so bili vsi izdelki natančno in skrbno izdelani, kar se je raz videlo' pri konecletni raz? stavi, ki je bila dne 8. julija 1923. •
Za vzdrževanje šole so prispevali: država, dežela, trgovska in obrtna zbor? niča v Gorici, občina Vrtojba, pa tudi,, kakor že omenjeno, domači »Stavbeni zadrug]«.
Pripominjam, da je kr. vlada dovolila menjevalni pouk, zato se je dne L. oktobra 1923 otvoril le drugi razred.
Ker je pa bilo veliko učencev, ki bi
bili radi vstopili v prvi razred, si je šolski kuratorij na vso moč prizadeval, da bi se otvoril še pivi razred, a vlada ni hotela o tem ničesar slišati, nakar je starešinstvo sklenilo, da bo pokrivalo iz-občinskih sredstev vse stroške za otvo* ritev prvega razreda.
Sklep je bil nato naznanjen kr. vla* di, ki je dovolila s svojim dopisom! z dne 29. oktobra 1923 št. 6940 otvoritev še pr« ve ga razreda.
Voditelj Ivan Zorn je preskrbel po nalogu kuratorija vse potrebno za otvoritev in tako je pričel redni pouk tudi v I. razredu dne 15. decembra 1923. Tako je postala naša šola dVorazredna.
Vpisalo' se je bilo spočetkom 30
učencev. Učiteljsko osobje je ostalo isto, ko v II. razredu. Učenci so redno dohajali v šolo ter sc pridno učili.
Konecletna razstava, ki se je vršila dne 13. julija 1924, na kateri so bili izlo* ženi vsi izdelki obeh razredov, je pokazala lepe uspehe vrlih učencev. Po raz« stavi so se razšli učenci II. razreda. Prej so se jim pa dala navodila za bodoče življenje. Kako bodo ti učenci obračali nauke, ki so si jih pridobili v obrtni šoli, nam bo pokazala bližnja bodoč« nost; vendar z gotovostjo trdim, da »dobro drevo obrodi dober sad«, in to »dobro drevo« so bili naši učenci II. raz« reda. Naj pokažejo tudi v bodoče, da niso zaman obiskovali naše šole!
O00000000O00000000000OOO0000000000000000CXX)0000000C>00000000000C)a(XXX>0000CXXXJ000000000000000000000000000C000000000000000000000
Gospodarski koledar
)OOCXX)OOOOOOOCKXX>OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCX)OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOCXX)OOOOOOOOOOOOOC)00;
MAJ.
Poljedelstvo: Vsled zelo neugodne« ■ga in nestalnega aprilovega vremena se je precej poljskega obdelovanja, ki bi moralo biti izvršeno že aprila, zavleklo v mesec maj. Kdor je že jeseni ali pozi« ml preoral svoje njive za pomladanske setve, vidi zdaj in zna ceniti vrednost in prednest jesenskega oranja tudi z o-zirom na slabo in zelo deževno letošnjo spomlad. Koliko dela mu je prihranje« nega in koliko lažja je zanj setev in vse obdelovanje. Pa tudi boljši pridelek mu je zajamčen. Gotovo najde mnogo po« snemalcev, ki bodo enako- njemu preo« rali že jeseni svoje njive, s čemur si večinoma lahko prihranijo pomladansko oranje. — V tem mesecu je nadaljevati s sajenjem krompirja in s sejanjem tur« šice, sirka ali meti jaka, lanu, konoplje, pese, buč, fižola in graha. Presajaj zeljne (kapusove) sadike in sadike krmske pese na stalno mesto. V maju začne pletev, okopavanje in osipanje rastlin. Oplej žito, okopaj krompir in turšico. Kmalu po okopanju naj se krompir in turšica tudi osuje ta. Tudi krmsko peso je treba v prvič plitvo okopati. Okopaj
in osipaj le v lepem in suhem vremenu, ako hočeš doseči pravi namen okopa« vanj-a in osipanja, ki je pred vsem rahljanje zemlje in zatiranje plevela. V tem mesecu se začne košnja inkamatke (rdeče) laške detelje, lucerne, krmske rži itd. Po krmski rži in inkarnatki ob« sej njivo s činkvantinom ali pa obsadi jo z zeljem ali s krmsko peso.
Živinoreja: Kdor pij začel že aprila z zelenim krmljenjem živine, bo gotovo pričel maja. Vpošteva naj vse, kar je bilo nasvetovano glede zelenega krmljenja v ap rilo vi številki. Bodi previden po« sebno pri krmljenju mlade rdeče dete« Ije, ki zelo rada povzroči nevarno napenjanje. Zato pazi, da se mlada detelja ne ugreje in ne postane vela. Mešaj med njo suha krmila (seno, slamo). Zelena krma se lahko poklada v primernih množinah vsem domačim živalim, le vprežna živina, (konji, voli) se ne pripo* roča krmiti z zelenimi krmili, temveč le s suho pičo. — Ko začneš goniti živino na pašo, daj ji, preden gre na pašo, nekoliko suhe klale, a tudi pasi jo spočetka le po malo časa. Po paši ji tudi pokla« dalj še suho krmo. Živino, ki ima oditi
maja na planinske pašnike, je treba pred odhodom na planine že dobro pri* vaditi na pašo. Mlade živali, ki niso še privajene na pašo in tudi ne na hojo, je treba posebno na hojo toliko bolj privaditi, čim daljša je pot iz doline v pla* mino. — Maja meseca je skrajni čas, da pustimo cepiti vse prašiče proti rdečici. Bolje je plačati okroa 15 lir za cepljenje vsakega prašiča, kakor pa priti v nesrečo in utrpeti škodo za več stotakov ali celo tisočakov.
Čebelarstvo:	Vsled neprestanega
deževja in hladnega vremena, je letos v čebelnjaku žalostno. Flora je malo razvita in še to, kar cvete, ne medi. Zgod* njih rojev bo letos malo, a kasni niso veliko vredni. Če bo tako’ šlo naprej, bo= do letos medeni lonci prazni, zlasti tam, kjer ni druge paše, kakor spomladam ska. Čebelar pa ne sme obupati, pač pa mora pripravljati za medišče in svoje potrebno satovje, opremiti okvirje s žico itd. Pregledati mora vse panje in če najde družino, katere zaloge medu so pri koncu, priskrbeti ji mora medu, ali vsaj sladkorja. V tem mesecu se kaj rade naselijo, zlasti v zadnjem delu panja, nadležne mravlje.' Proti tej zalegi, ki .vznemirja čebele, najbolj pomaga v sladki vodi namočena goba za brisanje. To gobo postavimo na mesto, kjer se zbirajo mravlje, in ko jih je dosti na nji, jo vržemo v vreloi vodo. Na ta način mravlje kmalu zatremo.
Kletarstvo: V maju In sicer še pred cvetenjem vinske trte, moramo vsekakor vino v drugič pretočiti. Pri p reta* kanju zakaidimo sode z žveplom, ali pa dodamo vinu 7 g kalcijum sulfiita, ali pa isto količino k ali um-metabisu 1 f it a. Po* soda, ki ostane prazna, je dobro zakaditi z žveplom in to žveplanjo je pono* viti vsake tri tedne. Paziti moramo, da so sodi vedno polni. Zato je zalivanje v vsakem drugem tednu neobhodno potrebno. Vino, s kateriim zalivamo, mora biti zdravo in dobro.
Vinogradništvo: Če bo lepo vreme, požene trta že v prvi polovici te-
ga meseca eno ped visoke poganjke. Tedaj bo zadnji čas, da se napenjaldt prb pognejo in povežejo. Po dokončanem pregibanju moramo trte prvič popražiti z žveplom. Potrosi naj se le malo žvepla, ker na debelo potrošeno žveplo ožge kaj rado poganjke. V drugi polovici tega meseca bo najugodnejši čas za. cepljenje v zeleno. (O tem čitaj članek v tej številki!) Proti koncu meseca bo potrebno tudi postavljati trte z brozgo-modre galice in apna. Za prvo škropljenje je rabiti k večjemu 1 kg modre galice, na 100 / vode. Če so trte slabe rašče, pognoji jim s čilskim solitrom. Tudi zavitkov od trtjona ne pozabi obirati.
Sadjarstvo: V sadovnjaku ni razum zatiranja škodljivcev, drugega važnega dela. V tem mesecu zatiramo majskega hrošča, gosenice in cvetoderja in listne: uši. Hrošče zatiramo z otresanjem, isto-tako cvetoder j c in gosenice. V boju proti gosenicam nam služijo dobro posebne škarje na visokem drogu. S temi škatrjami odrežemo vršičke z zapredki in jih sežgemo. Listne uši, ki delajo veliko škode zlasti na breskvah, pokončus jemo s tobačnim izvlečkom, kvasijevimi trskami in s svinčenim arzenijatom. (Glej članek »Uši na breskvah« v da* našnii številki).
Vrtnarstvo: Glavna opravila v tem mesecu so zalivanje in škropljenje, gnojenje z gnojnico, pletev in okopavanje. Berejo se že spomladanska solata, radie in špinača. Pa tudi nekatere druge rast* line, kakor grah, zgodnje zelje, redkvica nam dajejo že pridelek. Ako nismo za* stavili fižolu-pletencu (rakljavcu) kolov že pred sajenjem, je treba, da mu zdaj denemo kole. Iz ztimskih gredic presaja* mo na stalno mesto papriko, malancane ter paradižnike in artičoke, v kolikor nismo tega storili že aprila. Pregosto zelenjavo, posebno solato, repo, peso itd., je treba zredčiti. Za poletno rabo sejemo: radič*solatnik in poletno endivijo. Za pozno jesensko in zimsko rabo sejemo: kodrasto zelje, rožnato ali glavi*
<často zelje, rdeči radič. Proti koncu maja sadilno karfiicl, brokole in vrzote. Ko postane k.aka leha prosta, jo posadimo lahko s fižolom, ki nam da stročje pozno poleti ali ztfodaj jeseni. Kumare je preš š čip ni ti in jih obtakniti z vejevjem. Ob« takni tudi <*rah. Paradižnikom deni količke, h katerim jih rahlo priveži z ra« fijo. — Če nimaš domačih gnojil, pred
vsem gnojnice za zalivanje zelenjave, si lahko pomagaš z umetnimi gnojili. Na vsakih 100 l vode deni 250 g superfosfa-ta, 125 g kalijeve soli in 225 g čilskega solitra.
Travništvo: Kjer je zgodnja trava, začneš lahko kositi. Zapomni §i, da je najboljši čas za košnjo trave takrat, ko je večina trav v cvetju!.
•oooooooo^ooooooo oooooocoooooooo »oooooooooooooooooooooooooooooooooooocoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooOoo
Vprašanja in odcjovorl
<00000000OOOOOOOOoOOOOOOOOOOOOOOCOUOOOOOOJOOOOOOOCOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Št, 31. — M. A. iz P. — Vi pišete: S čim bi se dal odpraviti Ušaj prašičem, ki ga imajo že dalj časa. Drgnejo se vedno in nimajo nikake rašče.
Odgovor: Vaši prašiči imajo naj« hrže garje, ker lišaj ni združen s srbe« čico. Namažite prašiče z mazilom, ki je sestavljeno iz 8 delov zelenega mila, 8 delov smolnjaka (katrama), 16 delov vinskega špirita in 16 delov žvepla. Mazilo dobite v vsaki lekarni. Sprva nama« žite le prednjo polovico prašiča, črez tri dni operite ga, in namažite potem drugo polovico, ki raj se po treh dneh tudi opere z mlačno milnato vodo. AkO' bi srbenje ne nehalo, ponovite zdravljenje, kakor prej povedano. Pred rabo morate zdravilo v steklenici dobro stresti. — ic.
Št 32. — H. J. B. — Vi pšete: Sosedove kokoši mi napravljajo na žele« njadnih nasadih v vrtu občutno škodo. Kako bi najlažje prisilil soseda, da bi kokoši zaprl, ne da bi prišel v navskrižje s paragrafi?
Odgovor: Po členu 429. kazenskega zakonika je prost vsake kazni, kdor u« bije ali poškoduje perutnino, ki jo zasači na svojem zemljišču v trenotku, ko mu dela škodo. — Škodo dajte ugoto« viti po zapriseženih cenilcih in zahte« vajte povračilo od soseda, če ni drugače tudi potom sodnije. — Dr. G.
Št. 33. — S. G. V. — Vi pišete: Ka« ko odvadim kokoši piti jajca?
Odgovor: Ako je kokoš enkrat oku*
sila slast lastnega pridelka, jo popade naravnost divja strast, ako vidi jajce. Da se tega odvadi, se priporoča sledeče gotovo sredstvo: Vsako sveže iznešeno jajce naj se takoj pobere, mesto tega pa naj se dene porcelanasto jajce. Jajčje lupine smeste dajati kokošim le drobno zmlete med drugo hrano. Tudi ne sme manjkati kokošim zadostno zidnega ometa, apnenega prahu. itd.
Št. 34. — F. J. iz N. — Vi pišete: pri nas se posestniki pritožujejo, da jim je bil zemljiški davek za tekoče leto ze« lo povišan. Kako to?
Odgovor: Glede zemljiškega davka pripominjamo, da so se uvedle nove tabele glede obdavčljivega donosa, ki so mnogo višje kot pod prejšno vladavino. Smatramo, da izvirajo od tega poviški, o katerih želite pojasnil. Če je ta vzrok poviškov v Vašem slučaju merodajen, potem ni pomoči. Na Goriškem so o priliki uvedbe novih tabel skoro vse občine in razne organizacije ugovarjale poviškom obdavčljivega donosa, a do danes brez uspeha. — G.
št. 35. — P. V. iz K. — Vi pišete: Napravil sem nove svinjake, kakor zahtevajo današnji časi. Prositn, da mi pojasnite, ali lahko dobim kakšno na« grado. Kam naj naslovim prošnjo?
Odgovor: Natečaji za nagrade za uzome svinjake, hleve, gnojišča, itd. bo« do, kakor so nam zagotovili na merodajnem mestu, že letos razpisani. In sicer razpiše te nagrade pokrajinski kme«
tijski urad furlanski. Kedaj se to zgodi, Vam ne moremo povedati. Na vsak nas čin pa držimo mi stvar v evidenci in bo« mo pravočasno o tem poročali v »Gospodarskem vestniku«. Če želite še na-daljnih pojasnil, obrnite se na »Catte« dra ambulante di agricoltura« v Gorici, Via Trieste št. 43. — G„
Št. 36 — F. J. iz N. — Vi pišete: Neki tukajšnji kmečki posestnik bi rad spravil sina na dopust od vojakov, da bi mu pomagal pri obdelovanju zem< Ijc. Slišal sem, da bi se dalo' kaj doseči potoni poljedelskega ministrstva. Ali je Vam kaj znanega o tem?
Odgovor: Poizvedeli smo pri raznih v poštev prihajajočih čiPiteljih. glede vojaških dopustov za kmečke sinove in dognali sledeče: Taki dopusti sc tudi pod sedanjo vladavino dovoljujejo. To* zadevno prošnjo na kolekovanem pa* pit ju 2 lir je treba nasloviti in odposlati na poveljništvo polka ali oddelka, kjer vojak služi. Prošnji naj se priloži:	a)
družinski list na koleka prostem papirju, b) potrdilo županstva, da je prosilec kmečki posestnik, ki sam obdeluje svo* jo zemljo ter koliko zemlje poseduje in
da je sin potreben dopusta v svrho ob* delovanja te zemlje in c) navedeni izjavi se lahko pripišeta na prošnjo samo. Dotično poveljništvo pošlje potem pro* šnjo, opremljeno s svojim mnenjem, poljedelskemu ministrstvu v končno odločitev. — G„
Št. 37 — P. A. iz G. — Vi pišete: Pri nas bi nabili človeka, ki se razume na rezanje (skapljanje) svinj (samice). Kako ti lahko izučili koga?
Odgovor: Kjer obstojajo živino* zdravniška okrožja, je dotični živino-zdravnik dolžan vršiti ta posel proti tarifni nagradi. Živinozdravnik pa lahko tudi izvežba sposobnega domačina za to delo, ako zahtevajo v okrožju zdru* žene občine. — ic.
5/. 3$. — Č. B. iz B, — Vi prašate: Na koži mojih prašičev so se pojavile že dali časa neke pege. Od kod izvirajo in kako se odpravijo?
Odgovor: Morali bi nam bolj natančno opisati bolezen, če hočete izčrp* nega odgovora. Vendar pa ne bo škodovalo, ako spirate prašičevo pegasto ko* žo s katramevim milom.. — ic.
OOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOCCKJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOgOOOOOOOOO
r^oooooooo^ooooooooooooonooooooooooooooooooooooooooooooooo
Gospodarski drobiž
OOOOOOOO OOOOOOOC OOCJOOOOO
jooOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO'
OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOC OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
MLEKARSKI TEČAJ V ZATOLMINU-
Pokrajinski kmetijski urad (Caftedra Pro-vinciale d’AKricoltura) je priredil ta mlekarski tečaj, ki je pričel dne 4- marca in se zaključil dne 9. aprila 1925. Obiskovalo ga je pridno in z uspehom 23 gojencev iz raznih krajev Tolminskega. Petnajstim gojencem je bila podeljena podpora, ostali pa so obiskovali tečaj na lastne stroške. Pouk je bil teoretično-praktičen in je obsegal vse one strokovne predmete, s katerimi se mora seznaniti sirar in so neobhodno potrebni za usposobljc-nje domačih mlekarjev. Ker je predizobrazba gojencev navadno pomanjkljiva in nezadostna in ker zahteva današnja mlekarska obrt res temeljito izučenih in izvežbanih mlekarjev (sirarjev), bi bilo želeti, da bi se v bodoče takšni hvalevredni mlekarski tečaji razširili najmanj na dobo treh mesecev.
Za pospeševanje sad j ere j e se zani* ma trgovsko-obrtim zbornica v Gorici. Sklicala ie pretečenega meseca sestanek vseh organizacij in sadjarskih strokov* njakov, da sestavijo vzpored dclova* nia v povzdigo sadljereje. Sestanek je bil dobro obiskan. Ugotovile so se glav* ne smernice, ki naj služijo za delovanje v bodoče.
Rok za prijavo trgovskih podjetij pristojnim trgovsko * obrtniitn zbornicam, ki je bil prvotno določen do 30. ■aprila 1925 je ministrstvo za narodno gospodarstvo podaljšalo do 15. junija 1925.
Rok za prijavo terjatev napram bivšim avstro:ogrskim erarjem je zapadel nepreklicno dne 24. aprila 1925. Pri*
zadete oblasti pa sprejemajo zamudne prijave še nadalje, zagotovljaje, da jih bodo blagohotno upoštevale. Zamudniki podvizajte se!
Veljavo izgubijo bakreni novci od 10 in 5 stotink starega kova dne 20. junija 1925. Kdor jih ima, naj se jih do tc* ga dne otrese.
Nagrade za izboljšanje pašnikov in planin. — Kr. komisija za izredno upra* vo Furlanske pokrajine je sklenila razpisati nekaj nagrad za izboljšanje pašnp kov in planjn na tolminskem in v vipavskem okraju iz zaloga 29.000 lir »za po* speševanje planšarstva«, ki je bil last bivše goriške dežele.
Nagrade za umno zgrajene svinja: ke, hleve in gnojnike. — V ta namen je kr. komisija za izredno upravo Furlanske pokrajine določila svoto 7200 lir. Tozadevni razpis nagrad pa ni še objavljen.
Cena prašičem za zakol v pretekli seziji se je gibala na glavnih tržiščih dr* zave med 750 do 900 lir za stot žive teže.
Pridelek vina v letu 1924. — Končno dognana množina grozdja, ki se je potr* galo lanskega leta v državi, je ugotov-Ijcna na 70,960.000 stotov, kar odgovar* ja približno 44,500.000 hi vina (65% pridelka grozdja). V desetletju 1914—1923 je znašal povprečni pridelek grozdja letno 61,500.000 stotov, torej je lansko leto krog 10,000.000 stotov več. Leta 1923 pa je znašal pridelek grozdja krog 11,000.000 stotov več kot leta 1924, ker je bilo takrat vreme izredno ugodno za vinogradništvo.
Pomanjkanje žita se občuti tudi na Angleškem. Vsled razburjanja, ki vlada med kmetijskimi in meščanskimi sloji, je pričela angleška vlada smatrati pri* skrbovanje žita kot četrto glavno službo, ki jo mora vršiti država v svojo lastno varnost (druge tri službe so: ar* mada, mornarica in zrakoplovstvo). Od* govorne osebe so prepričane, da je prepozno pričeti s pospeševanjem žitnega
pridelovanja takrat, ko postane potreba neobhodna — med vojno —, temveč da je treba tudi v tem pogledu ukreniti vse že v mirnem času, ko se nikomur niti ne sanja o kaki vojni. Brez zadostnih žitnih zalog so vsi milijoni za oboroževanje izdani brez uspeha, ker uniči pomanj* kanje žita vse zmage orožja. — Pae ja to naziranje posledica zadnje svetovne vojne.
Državno udruženje kmetijskega tiska se je ustanovilo v Milanu pod predsedstvom znanega bojevnika za kmetijske interese posl. Marescalchi.
Kunčereja v Franciji. — Vsako leto pokoljejo na Francoskem 100 milijonov kuncev, ki dajo najmanj toliko milijonov kg dobrega mesa in toliko kož (za katere plačujejo, če so boljše do 6.40 L, za slabše 1.75 L). Doma se porabi 45 miliš j ono v kož, izvozi 40 milijonov, njih skupna vrednost znaša 135 milijonov lir. Z obdelovanjem kož je zaposlenih krog 40.000 delavcev. In pri nas! Vsled pomanjkanja pravega zmisla in nepoznan ja njpotrebnejših predpisov za re* jo, je ta panoga živinoreje popolno* ma zanemarjena.
OSEBNA VEST. — Naš solkanski rojak žAvinozdravnik g. Gerbic Josip, zvest in uvaževan naš sofrudnik, je ime: novan začasno za živinozdravnika dom. berškega živinozdravniškega okrožja s sedežem v Dornbergu. — Častitamo njemu na imenovanju in živinorejcem, ki so dobili takega strokovnjaka na raz: pola go.
Listnica upravništva:	Z aprilovo številko
smo poslali vsem zamudnikom z naročnino poštne položnice. Mnogo jih je še, ki kljub temu niso še izvršili svoje dolžnosti. Prosimo jih ponovno, dai poravnajo zastanke. Uprava mora tisk in druge stroške redno plačevati. — Položnice so dobili po pomoti tudi nekateri naročniki, ko so naročnino že poravnali. Ti naj nam oprostijo in naj shranijo položnico za drugo priliko.
Tiska odlikovana Narodna tiskarna — (3.—V.—1925.) — Odgovorni urednik: Dominko Viljem.