Poštnina plačana V gotovini.


itsnijt^
Cena t Dir
Upravmstvo. Ljubljana, Knafljeva &
—	Teleton SL 3122, 3123. S124, 8125, 3126.
nseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ui. — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
št. 11 — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2,
—	Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru
št 100.
Podružnica Novo mesto; Ljubljanska
cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baura-gartnerja.
Ponedeljska Izdaja
»življenje in svet"f
^	Uredništvo:
CSMMtana: Knafljeva ulica 5, Telefon
^#fc8122, 8128. 3124, 3125 ln 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno.
J^ribor: Gosposka ulica 11. Telefon
Celje! Strossmayerjeva ul. 1. TeL 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo.
SPORAZUM STIHIH V LONDONU
Omiljenje napetosti v mednarodnih odnosa jih zaradi incidentov
v španskih vodah
London, 13. junija, d. Poslaniki Francije, Italije in Nemčije so včeraj sklenili skupno z Edenom dogovor, s katerim se omogoča povratek Nemčije in Italije v odbor za nevmešavanje v španske zadeve. Dogovor ima naslednjo vsebino:
1.	Odbor za nevmešavanje pošlje vladama v Burgosu in Valenciji noti, v katerih jih bo pozval, a) naj določijo varnostne pasove v vseh lukah, kjer bi se mogle nevtralne ladje brez nevarnosti zasidrati, b) naj obljubita, da ne bosta napadali mednarodnih ladij.
2.	V primeru novih spopadov imajo napadene ladje pravico do obrambe, ne pa do represalij.
3.	Po takem napadu se sestanejo diplomatski zastopniki štirih velesil v Londonu, dh sklepajo, kakšni ukrepi naj se sploh pod-vzamejo.
Besedilo note generalu Francu in valen-cijski vladi bo jutri izročeno predsedniku odbora za nevmešavanje lordu Plymouthu, ki ga bo nato sporočil vsem članom odbora. Ko bo odbor sprejel noto na znanje in bo sklenil njeno odpošiljatev obema vladama v Španiji, se bosta italijanska m nemška vlada vrnili v odbor za nevmešavanje.
V tukajšnjih diplomatskih krogih izražajo zadovoljstvo, ker se je posrečila ta kočljiva naloga in menijo, da se je angleško prizadevanje obneslo v polni meri. Izvedelo pa se je. da se Italija in Nemčija ne nameravata vrniti v nevtralnostni odbor, preden vladi v Valenciji in Burgosu ne
pristaneta na sporazum o jamstvih za varnost kontrolnih organov.
Francoska sodba
Pariz, 13. junija. AA. Pariški listi se mnogo bavijo z vprašanjem pomorske kontrole v Španiji. »Petit Parisien« pravi med drugim: Sedaj bo sodelovanje posameznih kontrolnih vojnih ladij, ki pripadajo različnim narodom- tesnejše in zato tudi koristnejše. Nemčija in Italija bosta sedaj prav tako lahko natančneje izvršili svojo nalogo v interesu načela o nevmešavanju. Napram obema španskima taboroma bo poslovala mednarodna kontrola vse bolj kompaktno in složno. Ugled mednarodnih kontrolnih organov se bo zato nedvomno zelo povečal.
W©¥0 zbližanje Italije in Anglije ?
Rim, 13. junija, d. Na merodajnih mestih poudarjajo tri dejstva- ki opravičujejo upanje, da se bo omilila napetost v evropskem položaju. V prvi vrsti je sodelovanje zastopnikov štirih velesil v Londonu, da bi se onemogočilo nevmešavanje v španske zadeve brez direktnega sodelovanja Rusije, nadalje diplomatska prizadevanja za obnovo lokarnskega sporazuma in končno razgovor francoskega zunanjega ministra Delbosa z italijanskim poslanikom Ceruttijem- ki sta razpravljala o možnosti
omiljenja napetosti med Rimom in Parizom. Pripominjajo, da je Italija mnogo storila za zboljšanje položaja, ker ni zavzela v vprašanju nevmešavanja v španske zadeve nepopustljivega stališča, temveč si želi sodelovanja predvsem z Anglijo v vseh evropskih zadevah in obenem tudi v vprašanju nevmešavanja.
Zato je napravilo v Rimu dober vtis- ker je Eden v spodnji zbornici ponovno opozoril na sredozemski sporazum kot podlago angleške politike proti Italiji. Ugoden odmev so napravili tudi razgovori angleškega poslanika v Rimu s tamošnjimi politiki o izpopolnitvi celotnega evropskega sodelovanja. V Rimu ni ostalo neopaženo, da zastopa Anglija tudi glede na srednjo Evropo povsem določena naziranja. ki so spored-na z nameni in interesi Italije v Podunavju. Razprava o tem bo mogoča med Londonom in Rimom kasneje, ko bo urejeno skupno sodelovanje.
Tukajšnje presojanje položaja prihaja do izraza v spravljivem pisanju vsega italijanskega tiska glede splošnih evropskih vprašanj. Znatno bi se zlasti omilil, če bi se bolj omejil vpliv Rusije- ki ga Francija zagovarja, in če bi se razčistilo razmerje med Nemčijo in zapadnimi silami, kateremu lahko služi za podlago sodelovanje med Rimom in Berlinom kot realno-politično izhodišče vseh stremljenj za sporazum.
Vsekakor se je v Rimu razpoloženje zlasti napram Angliji v zadnjem času temeljito izpremenilo, kar opravičuje gotov optimizem za bližnjo bodočnost.
OSffl
Obsojenci so obljubljali tuji sili celo rusko pekrajino za pomoč proti sedas&jsmu režimu
Moskva, 13. junija. AA. Trupla justifici-ranih generalov so bjla upepeljena,
Ljudskj komisar za državno obrambo mavšal Vorošilov je izdal naredbo. v kateri obye;ga vojsko o procesu in obsodbi Tu-hačevskega jn njegovih tovarišev. Med drugim pravi, da so bile orl 1 do 4. t. m seje vrhovnega sveta za državno obrambo pod vodstvom ljudskega komisarja za državno obrambo in ob prisotnosti več članov sveta ljudskih komisarjev je bilo podrobno predebatirano poročilo ljudskega komsarja za državno obrambo o veleizdajalskem in protirevolucijskem delovanju posameznih vojaških osebnosti. Poročilo ljudskega komisarja za državno obrambo je bilo izpolnjeno s poročil' ljudskega komisarjjata za borbo protj revolucionarjem jn lju^sketra komisarja f p za zunanje zadeve. V.se tP podatke je bilo mogoče zbrati Po dolgi preiskavi -;n nadziranju prizadetih vvj;»?k!h osebnost-:. Nnizorstv0 &e je izvajalo izred-
no obzirno. Le na ta način je bilo mogoče zbrati dokaze o vohunskem delovanju izdajalcev in o njihovj akciji, da b,- se upro-pastila rdeča vojska. Vorošilov navaja dalje v svoji naredbj glavne zločine, ki so znani že iz obtožnice. Predvsem trdi, da so nameravali pobiti vsp vodilne osebnosti vladajoče stranke jn obnoviti kapitalistični gospodarski sistem v državi. V rdečj vojski eo hotelj ustvarjti stanje, k; bi jim bilo pravo jamstvo za njen poraz v morebitni vojni. Obsojene; so delali v soglasju 7. nekimi tujim; silamj in so en,- izmed njih obetali celo pokrajino za njeno pomoč proti sedanjemu režimu v Rusiji. Glavni kolovodje. prav; Vorošilov k; so bil; v neposredni /vezi z generalnimi štabj tujih držav, so bilj že kaznovani, kakoi so pač zaslužki. Končno prav; naredba. da je rdeča vojska odločno in pogumno odrezala ? svojega telesa tvor, ki jo je bole!
Frai!«(?ve čete
jo dalje in ©gražafo že predmestja
baskovskega glavnega mcstr>
Sabmanca. 13. junija. AA. Nacionalističnim četam je uspelo prebiti baskovsko fronto v širini treh kilometrov. Prebil; so prvo črto. zvedelo pa se je. da se je tudi maje že druga črta obrambnih postojank, tako zvanega železnega obroža okroe Bilbaa. Nacionalistične si!e sedaj nimajo več pred seboj njkakih ovir in njihovo poveljstvo izraža v svojem snočnjem komunikeju. nado da bodo nacionalisti nocoj lahko že prolrlj do prvih hiš samega baskovskega glavnega mesta.
Legionarjem ie uSpelo 7. naglim napadom zavzet} vrb San Antonio. Pri tem so ujeli večje štev;l0 nasprotnikov. Potrjuje se tudi vest. da so imel; nasprotniki ob napadu na nacionalistične postojanko pri Las Estaces velike izgube. Računajo, da v? bilo v teh bojih ubjtih najmanj 800 republikancev.
Iz republikanskega tabora
Bjlbao. 13. junija. AA. Uporniki so tudi še snoči izvajal; zelo močan prjfsk na vladne postojanke in^d Larabezao in Lazano. Vladne čete odločno branijo vsako ped baskovske zemlje.
Valencfja. 1:1. junija. AA Po vPj-teh jz Viktorije so nacionalisti davi pričeli že obstreljevati neposredno okolico Bilbaa
Boji na jugu
Madrid. 13. junija AA. Iz Andujara poročajo. da so vladne čete- ki operiraio nri PenaroM r. nenadnim napadom zavzele vrh Naval Carezo, na katerem je sovražnik pustil mnogo svoj'1"1 mrtvccev in rajijenccv. Zaplenjena je bila t::di večja množina vojnega matcriinl^
Nemšfee grožnje
valenslfski vladi
Berlin 13. junija. w. N e m š k j tiskovni urad je izdal naslednjo vest:
Br^jševiška radijska postaja v Bilbau Je izdala poročilo, v katerem pravi, da je novo sestavljeno brodovje podmornic naimo derneišega tipa odplulo v španske vode Sredozemskega morja z nalogo, da iih očisti vseh inozemskih podmornic predvsem italijanskih in nemških. Iz tega poročila bil-baoske radijske postaje se vidi, da priprav?
Ijajo va!erici;skj boljševiki novo provokacijo in nove napade na italijanske in nemške ladje. Naj se zavedajo, da bo Nemčija na vsako izzivanje, na vsakem kraju in ob vsaki uri takoj odgovorila. Po boljševiškem napadu pr? Ibizi je Nemčija pokazala, da ne trpi nobenega izzivanja in da na napade ne bo odgovariala s napirnaiimi protesti. Valenciiski mogočniki nai vedo, da bodo na vsako izzivanje z bliskovito naglico dob li zasluženi odo tvor.
Zaradi izjave valencijske vlade, da bodo njene vojne ladje napadle vsako podmornico, ki se bo nahajala v španskih teritcrijal-nih vodah, piše »Deutsche AUgemeine Zeitung« med drugim:
Ta izjava zasluži odgovor, ker oomeni pravo izzivanje in tiran ;e v nesrečo, kakršne zgodovina ne pozna. Sklep valencijske vlade ie razgalil vse Iažnjive izgovore in
kaže pravi obraz valencijskih oblastnikov, ki jih podpira Moskva. Nedavno je angleški zunanji minister govoril o tem, da je napetost popustila in da bo odbor za nevmešavanje začel zopet delovati. Rdeči so izbraii ta trenutek in zopet vrgli bombo. Smatramo jih za preveč majhne- da bi mogli v svoji glavi spočeti tak napad. Zato miskmo, da se za njimi skriva Moskva, ki čuti, da bo igro izgubila.
»BerLiner BoersenzeJtung« smatra, <Ia hočejo valencijski oblastniki s tem svojim sklepom povzročiti nove zapletljaje. Londonski merodajni krogi bodo morali naj-re:meje premisliti, kakžne bedo posledice tega sklepa.
Konferenca španskih poslanikov
Pariz, 13. junija. AA. španski poslanik v Parizu, Osorioyo Gallardo, in španski poslanik v Beogradu, Carlos Molina, sta snoči odpotovala z ekspresnim vlakom iz Pariza v Barcelono. V Valenciji se bosta udeležila konference španskih poslanikov, ki jo je sklical španski zunanji minister.
Van Zeeiandova misija v Ameriki
Pariz, 13. junija. AA. »Oeuvre« razpravlja danes o potovanju belgijskega min. predsednika Van Zeelanda v Ameriko. Po informacijah, ki jih je prejel iz Bruslja, bo Van Zeeland opozoril predsednika Roose-velta predvsem na potrebo, da v interesu obnove svetovnega gospodarstva močno podpre Francijo in omogoči, da ohrani svoj liberalni gospodarski sistem. Van Zeeland bo Roosevelta gotovo tudi prosil, naj prevzame iniciativo ne samo za sklicanje svetovne gospodarske konference, nego tudi za sklicanje nove razorežitvene konference, ali vsaj velikim silam predoči vse koristne posledice, ki bi se lahko dosegle, če bi se taka gospodarska razorožitvena konferenca končala s kakršnimkoli pa še tako majhnim uspehom.
6 žrtev letalske nesreče v Nemčiji
Be-lšn, 13. junija. AA. V petek se je v okolici Detmonda ponesrečilo vojno letalo, v katerem je bilo šest ljudi. Po hudem viharju je pilot izgubil oblast nad aparatom, ki je letel zelo nizko in se zaletel v ž.jce električne visoke napetosti. Ubilo se ie vseh 6 os°b.
žarsko prijateljstvo
Zdravili zunanjih ministrov Neuratha in Kanyje
Budiir.peiia, 13. junija, d. Na snočnji lavnestai večerji, prirejeni na čast nemškemu zunanjemu ministru Neurathu, je madžarski zunanji miirster Kanja v svoji zdravici poudarjal, da je sedaj prvič od-govoTni vodja zunanje politike cficielno običkal madžarsko vlado. Ta obisk je nov viden dokaz, da obstoja nadalje .'taro preizkušeno prijateljstvo med obema državama.
V prvih povojnih letih, je dejal Kanya, je bilo zunsnje politično obzorje naših držav neprestano oblačno, če pa vidimo sedaj končno vzhajati solnce, se moramo /sa to predvsem zahvaliti dej3tvu, da naša naroda nista izgubila vere v svoj zgodovinski poziv, v pravico do življenja in v zmago načela splošne pravičnosti. Opirajoč se na sodelovanje z našima skupnima prijateljicama Italijo in Avstrijo boano nadalje delali za miren ragaoj srednje
Evrope in obeh naš'h držav.
Nemški zunanji mini-teT Neurath je v svoji zahvali označil svoj obisk prav tako kot viden dokaz prijateljstva med Nemčijo in Madžarsko, ki je bilo preizkušeno že v starem vojaškem tovarištvu. Nemčija želi čim bolj poglobiti stare od-nošaje. Nemški narod in njegova vlada gojita največje simpatije napram prijatelj skemu madžarskemu narodu v njegovih borbah in stremljenju. Zaupanja polno sodelovanje med obema državama in njunimi prijatelji nudi najboljlše jamstvo za razvoj vseh zdravih možnosti na srednjeevropskem področju v smi-lu mirnega napredka do popolne zadovoljitve.
Po naročilu kancelarja Hitlerja je zunanji minister Neurath izročil min. predsedniku Daranyiju in zunanjemu ministru Kaoyji veliki križec reda Nemškega orla.
Sokolski paviljon zgorel
Zločinska roka je zažgala paviljon na letnem telova-dišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju
Kr. banska uprava v Ljubljani je sinoči izdala naslednjo objavo: V noči od 12. do 13. junija t. 1. je bil okrog ene ure na letnem telovadiščo Ljubljanskega Sokola zlonamerno zažgan paviljon v vrednosti okro£ 30.000 Din. Na podlagi dosedanje policijske preiskave, ki pa Se ni zaključena, je upravičeno prepričanje, da so paviljon zažgali nasprotniki sedanjega režima, in sicer z namenom, da bi odvrnili pozornost javnosti od uboja akademika Dolinarja na drugo
stran. ^ je'nasta| požar, je prišla skupina kaldh 300 ljudi, samih simpa-tizerjev JNS, ki so se obnašali zelo razburjeno. Med njimi se je posebno odlikoval narodni poslanec Rajko Turk.
Policija vodi preiskavo objektivno in energično dalje in bo po zakonu nastopila proti krivcem.
Osebna in imovinska varnost vsakega poedinca kakor tudi vseh po zakonu dovoljenih organizacij, v tem primeru sokolskega društva, bo brezpogojno
zavarovana.
(Iz pisarne kr. banske uprave v Ljubljani, 13. junija 1937.);
Impozantna sokolska prireditev v Ljubljani
Prazničen nastop Sokola I na Taboru — Velika udeležba občinstva — Spontane manifestacije za Sokola
Ljubljana, 13. junija
Sokol I. na Taboru je danes doživel velik dan. Polagal je obračun svojega dela v sokolski telovadnici in obenem uvedel vrsto jubilejnih prireditev, s katerimi bo v jeseni slavil 30-letnico svojega obstoja. Vsakoletni javni telovadni nastop pomenja že itak pravi društveni praznik, ko sokolska mladina lahko tudi pred širšo javnostjo pokaže uspehe svoje marljivosti, vztrajnosti in discipliniranosti — vrlin, v katerih jo vzgajajo njeni sokolski vodniki.
Današnji nastop Sokola L na Taboru se je po zanosnem učinku in probojnem uspehu, ki ga je dosegel v celoti, razvil v mogočno manifestacijo sokolski misli, mlademu kralju in državi. Vsi nastopajoči oddelki so izvedli svoje vaje s tolikim navdušenjem in elanom, da so bili deležni nedeljnega navdušenega priznanja, ki pomenja zasluženo nagrado za zvestobo sokolski ideji ne samo neomajni taborski sdkolski družini, ampak vsemu sokolskemu redu, ki ga novi čas veže v še bolj povezano, res bratsko skupnost.
Sokolski Tabor je bil ob priliki današnjega javnega nastopa slavljenca-Sokola I. v svečami obleki. Tribune in častne lože so bile ovite v zelenje, sredi katerega je blestel visok državni grb, levo in desno pa so mu kumovale državne trobojke češka, jugoslovenska, bolgarska in poljska, častna mesta so zasedli že precej pred pričetkom telovadbe številni ugledni predstavniki vojske in onih organizacij, ki zvesto spremljajo borbo in rast sokolskega rodu za veličino čiste sokolske misli in pravilnost sokolske vzgoje. V izredno velikem številu je bil zastopan oficirski zbor z zastopnikom divizionarja generalom Po-povičem in komandantom vojnega okrožja polkovnikom Živanovičem na čelu.
Ob obeh straneh letnega telovadišča se je razvrstilo vojaštvo, ves ostali obširni prostor pa je zavzelo nad dva tisoč navdušenih gledalcev, ki so z vidno radostjo pozdravili uvodni nastop vseh oddelkov. Med nepopisnimi ovacijami so z državno tro-bojnico ter članskim, naraščajskim in de-čjim praporom na čelu prikorakali na te-lovadišče vsi telovadci in telovadke, naraščaj in deca. Ko se je vzklikanje in ploskanje poleglo, je godba zaigrala pesem sokolskih legij, ki so jo peli poleg telovadečega članstva tudi vsi obiskovalci, tako da je mogočno odmevala daleč na okrog. Po odpeti pesmi so se obnovile ovacije, ki sr trajale ves čas, dokler so sokolski oddelki odhajali s telovadišča.
Z že znano preciznostjo so se razvijali nato nastopi vseh oddelkov telovadečega članstva, vsi sprejeti z novimi aplavzi. Naj prej so bile na vrsti proste vaje ženske decc, ki je z ljubko in skladno izvedbo žela toplo priznanje. Pri splošni telovadbi, v kateri so nastopili vsi oddelki na orodju, v igrah in lahkoatletskih panogah, so za uvod vse skupine prikazale ritmično razgibane vaje. Moška deca je strumno na-
stopila s prostimi vajami. Prav efekten I je bil nastop ženskega naraščaja z venci, ovitimi z državnimi trakovi. Deca in moški naraščaj sta pokazala razne igre, ki privlačijo mladino. Svoje spretnosti so pokazali z žogami, preskoki, z vrvjo, štafeto Ltd.
48 članic je potem izvedlo proste vaje, člani in naraščajnice so pokazali težke ln lepe preskoke, 47 naraščajnikov pa je lepo izvedlo proste vaje, ki jih je sestavil br. Nahlik. Vzorne vrste članov na drogu in krogih, članic na krogih ln bradlji, ženskega naraščaja na visoki gredi so za težke, po nekod kar vratolomne izvedbe opetovano žele velik aplavz. Skupina 60 članov je skladno in strumno izvajala žup-ne proste vaje ter z njimi zaključila spored.
6e enkrat so se ztorall na telovadišču vsi telovadci in telovadke z naraščajem in deco. Okrog 400 jih je bilo. Vnovič so bili sprejeti z nepopisnimi ovacijami. V zboru so zapeli staro sokolsko himno »Hej Slo-vanic, ki Jo je tudi sedaj pela vsa množica. Se enkrat so se ponovile mogočne manifestacije za Sokola, potem pa se je množica počasi mirno razhajala, vesela, da je prisostvovala tako lepemu sokolskemu prazniku. Sokol I. pa je s svojim današnjim nastopom prepričujoče dokazal svoje smotrno delo in svoj stalni napredek. *
Spomenik kralju Aleksandru v Prokupl ju
Prokuplje, 13. junija, p. Danes so v prisotnosti Nj. Vel. kralja, polkovnika Jovano-viča, in prosvetnega ministra Stošoviča slovesno odkrili spomenik pokojnemu kralju Aleksandru Uedinitelju, pokojnemu vojvodi Kosti Vojinoviču, ki je organiz ;al topliško vstajo, in junakom, ki so padli med to vstajo v času svetovne vojne. Obenem so tudi "proslavili 301etnico sokolskega društva v Prokuplju.
Razvitje prapora sokolske konjeniške župe v Beogradu
Beograd, 13. junija, p. Beograjska konjeniška župa je danes slovesno razvila svoj prapor. Pri svečanosti je zastopal Nj. Vel. kralja podpolkovrfik Sondermajer, navzoči pa so bili tudi zastopniki patriarha Var-nave ter mnogi drugi ugledni gosti, med njim starešina mariborske sokolske župe dr. Milan Gorišek. Po svečanosti je bila javna vežba sokolske konjenice, ki je sijajno uspela.
Otvoritev sokolskega doma v Banjaluki
Banjaluka. 13. junija, p. Ob prisotnosti zastopnika Nj. Vel. kralja generala Kosti-ča so danes slovesno otvorili tukajšnji Sokolski dom.
Davidovičevci o hrvatskem vprašanju
Beograd, 13. junija, p. Danes sc Je po devetih letih prvič zopet sestal glavni odbor demokratske stranke. Izvoljen je bil na poslednjem kongresu bivše demokratske stranke leta 1928 v Beogradu in se kasneje ni več sestal. Izmed 90 članov, kolikor jih je bilo tedaj izvoljenih- se jih je danes sestalo okoli 50 v stanovanju Ljube Davi-doviča. ki je zborovanje tudi otvoril in vodil.
O politični situaciji sta poročala Ljuba Davidovič in Milan Grol. Oba sta obširno razpravljala o našem notranjem položaju in zlasti o hrvatskem vprašanju. Davidovič je poudaril, da je rešitev hrvatskega vprašanja pogoj za trajno in pravilno rešitev vseh ostalih vprašanj, ki so na dnevnem redu naše državne politike. Milan Grol je zlasti obžaloval- da je bilo izgubljeno toliko časa, ne da bi se hrvatsko vprašanje pomaknilo z mrtve točke. Podrobno je orisal razvoj pogajanj med beograjskim in zagrebškim delom združene opozicije in rekel, da ne upa v kako praktično rešitev, dokler se sedanje politične razmere ne spremene. Demokrati so mišljenja- da je mogoč sporazum le na resnično demokratični osnovi. V načelu stoji demokratska stranka še vedno na stališču ene države z enim parlamentom.
Tretje politično poročilo je podal Boža Vlajič, potem pa se je razvila debata, ki Je zvečer še trajala in se bo nadaljevala
najbrž še jutri. Govorili so predvsem delegati s podeželja, ki so poročali o razpoloženju ljudstva. Pozornost je vzbudilo, da so se skoro vsi delegati pritoževali nad dr. Mačkom, češ da ne stori ničesar, kar bi olajšalo dosego sporazuma, in da ne kaže nikake obzirnosti napram demokratski stranki. Nekateri govorniki so zahtevali od dr. Mačka- da jasno pove, kako si misli novo ureditev države.
Ko bo zasedanje glavnega odbora končano, bo sprejeta in objavljena resolucija o stališču demokratske stranke do najvažnejših političnih vprašanj.
Zaključitev tedna
hrvatske kulture
Zagreb, 13. junija, o. Danes je bil v Zagrebu zaključen teden hrvatske kulture. Ob 9. dopoldne je v gledališču priredilo 25 zborov Hrvatske sloge koncert, po katerem so odšli v Zagrebški zbor, kjer so ponovili spored. Tu je govoril tudi dr. Maček, ki je slavil hrvatsko pesem. Popoldne je bila v Maksimira velika ljudska veselica, s katero so bile končane prireditve hrvatskega kulturnega tedna.
Priporočajte »Jutro«!
♦JUTRO« pone3eljs2< Iz3aja
SE±=
Pone3eHeE, VT. T937.
Vinogradniki so zborovali
Maribor, 13. junija.
Letošnji občni zbor Vinarskega društva ea dravsko banovino je bil ob lepi ude. ležbi delegatov vseh podružnic včeraj v hotelu »Beograd« v Slovenski Bistrici. Zborovanje je otvoril in vodil zaslužni društveni predsednik Lovro Petovar, ki je v uvodu pozdravil zastopnika banske uprave referenta kmetijskega oddelka, zastopnika mariborske vinarske šole prof. Fečovnika, zastopnika kmetijske šole na Grmu ravnatelja inž. Abseca ln vse delegate. Po počastitvi umrlih članov je društveni predsednik orisal v kratkih potezah položaj vinogradništva v naši banovi* ni in v ciržavi sploh.
Njegovemu poročilu sta sledili tajniško in blagajniško, ki ju je podal višji kletar-ski nadzornik g. Zabavnik. Poročilo dokazuje vneto delovanje društva v preteklem letu. Društveno premoženje je naraslo na preko 22.000 Din. V društvu je včlanjenih 14 podružnic s 501 članom. Društvo ima svoje strokovno glasilo »Kmetovalca«.
Po revizijskem poročilu g- Blažen lč a so bile vclitve, pri katerih je bilo izvoljeno novo vodstvo s predsednikom Šerbinkom iz Vriš pri Svečini. Iz odbora so izpadli
zaslužni in agilni dolgoletni dosedanji delavci gg. PeMVar, Zabavnik in drugi, ki so skozi leta vzorno vodili to važno stanovsko združenje naših vinogradnikov.
Danes je občnemu zbc.ru sledil deveti vinarski kongres v dvorani Okrajne hranilnice v Slovenski Bistrici, ki ga je vodil g. Vesen.iak. Spored je sestojal iz referatov profesorja Konrada Pečovnika o peronospori, inž. Iva Zupaniča o obnovi vinogradov in inž. Sergeja Gorupa o ravnanju z moštom in ohranitvi vin.
Na kongresu je bila sprejeta resolucija, v kateri se vinogradniki zavzemajo za svoj avtonomen od~ek v kmetijski zbornici, za ekspozituro kmetijske zbornice v Mariboru, za natančno izvajanje zakona o vinu, za obnovo vinogradov, za uki-njenje trošarine na vino, za čim ugodnejši izvoz naših vin, za izpopolnitev strokovnega pouka vinogradnikov. Resolucija je bila sprejeta soglasno.
Po zaključku kongresa je bila otvcrjena vinska razstava slovenjebristriške podružnice Vinarskega društva.
Popoldne so si delegati ogledali slove-njebistriške vinograde v Visolah, Kcvačji vasi, na Ritoznoju in v okolici Konjic.
Strašen vihar
Podiral je drevje In zgradbe — Neurji« |e p&sre&no zahtevalo smrtno žrtev
E
Hrastnik, 13. junija, Včeraj popoldne je divjal po naši dolini hud ciklon, ki je imel za posledico tudi smrtno nesrečo. Že vse popoldne so se zbirali na zahodu in severozahodu črni oblaki in se je pripravljala huda nevihta. Po 15. se je vsul močan dež in vrneš je 3da!a toča. Vse je spremlja! silen vihar, i je razkrival hiše in podiral drevje. Posebno veliko škodo je napravil na polju in v gozdu na BrinicL Podrl je med drugim posestniku Majcnu kozolec. Posebno grozen je pogled na razdejani gozd pri Igrič-nikovi skali. Pri kemični tvornici je silni piš razkril več streh ter podrl leseno barako, ki je služila tvornici kot skladišče /a deske ob potoku Bohun. Vrtiljak, ki so ga te dni postavili pri steklarni, je vihar lepo položil na tla. Smrtna žrtev je mlad zidar. Razkrite
strehe pri kemični tvornici so šli takoj po nevihti pokrivat zidarji in drugi delavci. Med njimi je bil tudi 23-letni zidar Josip Mikiavčič, ki mu je na mokrem spodrsnilo-da je padel skoro 10 in globoko na cementna tla. Poklicali so takoj zdravnika dr. Vidmarja* ki je ugotovil, da si je nesrečnež na-tr! lobanjo in dobil hude notranje poškodbe. Odredil ie takojšen prevoz z avtomobilom v celjsko bolnišnico, kamor ga je tudi sam spremlja!. Žal mu ni bilo več mogoče pomagati in je že snoči v bolnišnic' umrl. Ponesrečenec je bil simpatičen mladenič, ki je stopil v službo kemične tvornice šele pred nekaj meseci. Doma je iz Zagorja. Vodstvo tvornice je pustilo njegovo truplo prepeljati v Zagorje. Ker pa je njegova mati na smrt boina, so truplo položili na mrtvaški oder v mrtvašnici, odkoder bo pogreb v ponedeljek.
¥	V« |9	0
&Z llVljfelSJIl
koroških
»lovencev
»Miklova Zala" Je koroška narodna igra
Po skromnih vaseh slovenske Koroške živijo Slovenci mirno življenje. Svojstve-nost njihovega življenja se izraža v različnih obredih, dogodkih in prireditvah. Med zadnjimi so najvažnejše igre, katere so za nas koroške Slovence pravi narodni dogodki.
Izmed teh je za naše razmere najboljša »Miklova ZaLa«, ki so jo v preteklih tednih ponovno igrali na šentjakobskem odru. Ta igra je postala dragocen diamant preteklosti koroških Slovencev, še več, postala je nekak simbol slovenskega Korotana. Njena vsebina je vedno nova, vedno lepa, ki zgrabi ljudstvo z neko bajno silo. — To pa zato, ker je narodna v tem, da igralci in igralke v njej podajajo sebe. doživljajo del svoje zgodovine ob Mirku, Zali in Sera jniku.
Zadnja prireditev v našem slovenskem št. Jakobu je bila celotno zadovoljiva. Vprašanje scenerije je režiser zadovoljivo rešil. Izmed poedinih igralcev ie pokazal Mirko odlične igralske sposobnosti in je tako v svoji vlogi izklesal slovenskega Ro-žana, iz katerega žari ogenj narodnosti in junaštva. Zala je podala svojo vlogo mehko, nežno in čustveno. Nastop Tresoglava je bil zadovoljiv. Almira je bila nekoliko premalo glasna in premalo hinavska, kar pač zavedno slovensko dekle ne zna biti. Serajnik in ostali kmetje iz Roža so bili sijajni tipi slovenskih korenin. Enako vsi ostali.	*
V splošnem smemo o igri reči: Podana je bila prirodno, ker so igralci predstavljali svoje življenjske vloge v domači govorici. Zato mora ostati ta igra v bodoče dragoceno sredstvo narodnega razmaha v tužnem Korotanu, kjer bo zmerom znova povezala vse slovenske brate in sestrice.
K tej prireditvi piše tako zvani »Heimat-kreis«, ki ga izdaja celovški Heimatdienst kot protiutež proti »Koroškemu Slovencu«, da je bila odveč in da bo treba skrbeti tudi za to, da se sčasoma vse slovenske prireditve na Koroškem prepovejo. K temu bi dostavili, da Bog hoče, da tudi Slovenci iz krščanske države Avstrije pridejo kot Slovenci k njemu. Koroški Slovenci ljubijo
svoj jezik, zato ga ne marajo zatajiti. *
Ziljski dan. ki se je vršil 6. t. m. pri Prangarju v Zmotičah z večjo pevsko prireditvijo in z govorom župnika g. Starca, je potekel v prijetni domačnosti. Želeli bi
take prireditve tudi drugod po KorcSki. *
Na celovški gimnaziji so napravili zrelostni izpit nastopni slovenski dijaki: Adolf Picej, Matija Potočnik, Luka Urank, Niko Vedenik in Janko Zvvitter (z odličnim uspehom). Na realni gimnaziji je z odliko maturiral dijak Franc Petek iz Ve-likovca. Vsem maturantom na tem mestu prav iz srca čestitamo in jim želimo obilo sreče na njih nadaljnji življenjski poti! Hkratu jim polagamo na srce, da bi nikdar ne pozabili, da so kri slovenske krvi.
električnega toka
Fram, 13. junija.
Danes okrog 16. ure se je pripetila nesreča, ki je zahtevala .cnirtno žrtev. Tukajšnji gostilničar g. Jarc je po nesreči prišel v stik z električnim tokom. Poklicali fo mariborske reševalce, vendar pa je bila pomoč že prepozna.
Velik uspeh
velesejma
Ljubljana, 13. junija. Poslednja velesejm6ka nedelja prinaša vsako leto rekordno števjlo obiskovalcev. Tudj včeraj je bil poset rekorden in je ves velesejem nudil sliko pravega mravljišča.
Včeraj so prispele na velesejem številne nove' ekskurzije. Iz Trata sta dva avtoka-ra pripeljala veliko število posetnikov Tr-žačanov. Močne organizirane ekunine izletnikov pa so prispele tudj iz Celja. Krope. St. Jurja ob južni železnici. Hrastnika itd. Iz Sofije je prispel šef-"rednik bolgarskega trgovskega ljsla Filip Savadiev. ki ee je o našem ve1esejmu izredno pohvalna izrazil in je ravnateljstvu velesejma obljubil, da bo za jesensko razstavo organiziral dve ekskurziji trgovcev in gospodarstvenikov s posebnima vlakoma. Iz Celovca pa je prispel komercialni svetnjk Kari Steiner. ki si je velesejem ogledal kot predsednik sijčne celovške organizacije »Volksfestaus-etellung«
Kupčije so bj!e tudi včeraj zelo živahne in so razstavljalci zabeležili števjlne nov« zaključke v najnovejših pisarniških strojih in potrebščinah, v motornih kolesih in navadnih kolesih v plefjlnih strojih, v raznih izdelkih kovinske industrije, zlastj v številnih tehničnih novostih.
Za letošnj; velesejem je značilen izredno velik poset inozemeev zlasti pa velik poset iz krajev izven Slovenije, posebno h savske banovine (Zagreh). iz Beograda ter primorske, vardarske. zetske in moravske banovine tako da ima letošnji naš velesejem zares vsedržavnj jn mednarodni značaj.
Danes je zadnji dan velesejma. _ kj je posvečen zaključkom Vsi oni. ki nifo imeli prilike, da bi si to lepo razstavo^ podrobno ogledali, naj np zamude poslelnje prilike, kajti vsakdo lahko naj le na velesejmu kaj zanimivega.
Društvo »Vodnik« je igralo na prostem
Zgornja šiška. 13. junija. Sinoči je delavno Narodno prosvetno društvo »Vodrik« v Zgornji šiški priredilo občinstvu lep večer. Na domu prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika, katerega ime nosi društvo, pri Kamnitni mizi, smo na prostem videli lepo narodno spevoigro »Na Trški gori«. Igro je spisala in zrežirala ga. Metka Bučarjeva, godbo je zložil g. Danilo Bučar, orkester pa je vodil g. žižmond. Vrt pred domom Valentina Vodnika je bil do kraja napolnjen z občinstvom, ki je prihitelo gledat predstavo tudi iz Ljubljane.
Dejanje '.gre je prenešeno na znamenito Trško goro, bežjo pot na Dolsnjiskem. V treh dejajih se razpleta napeta zgodba ljubezni med ponosno pocestnico in gostil-ničarko Katro na Trški gori in Jožetom Polajnarjem, županom šempetrske občine in med Katrino hčerko Maričko in kmečkim fantom Lojzetom. Po dvajsetih letih se je Jože Polajnar vrnil iz Amerike. Domov ga je prignalo domotožje in hrepenenje pri ponosni posertnici Katri, njegovi ne-srečni ljubezni, ki se je iz ponosa, da po kaže ponosnemu Polajnarju, da ni edini na svetu, poročila s starcem. Katrina hčerka Marička in kmečki fant Lojze trpita zaradi materine ponosnosti. šele, ko Polajnar zasnubi Katro in tudi Katra, prizna svojo mladostno zablodo, zaradi katere je bilo dvoje življenj nesrečnih, se zgodba srečno razplete.
V	drugem dejanju se v zakonu pokaže sitna narava krčmarice Katre in zaradi nesoglasja z ženo začne Polajnar popivati. Natakarica Leniča pa izrabi to in skuša ujeti Polajnarja v svoje mreže. Davčni uradnik Globočnik, ki je zasnubil v prvem dejanju Katrino hčerko Maričko in hotel pustiti na cedilu natakarico Lenko, zdaj' kot cdbiti snubec in zavrnjeni Lenkin ljubimec splebkari proti Polajnarju. Ob koncu drugega dejanja se zgodba tako zaplete, da Polajnar v samoobrambi proti temu škricu strelja nanj in ga obstreli.
V	tretjem dejanju izvemo, da je blodil Polajnar po kazen ki razpravi, pri kateri se je izkazala njegova nedolžnost, še več dni po Ljubljani. Med tem pa so bili doma ves čas v skrbeh, kaj se je zgodilo z njim. Vrne se še domov, toda s sklepom, da potuje zdaj spet nazaj v Ameriko, kjer ga bo delo osvobodilo težke mpre, ki je legla nanj zaradi nesoglasja z ženo. Ko se že poslavlja od domačih, se še po naključju sreča z ženo. Toda ko mu žena sporoči, da pričakuje potomca, se v Polajnarju spet odpre nov svet. V njem vstane sklep, da ostane doma na zemlji in se ves posveti delu in skrbi za otroka. Tudi p;jačo čisto opusti. Na koncu se vre srečno izravna.
Oglas je reg. pod S. Br..l81 od 1. III.. 1937
Marička in Lojze se izkaže ta kot srečen ženin in nevesta. Pred vsakim dejanjem je lepo igral orkester in petja je bilo do-rti. Vsi igralci so izvrstno rešili svoje vloge. Katro je podala prav posrečeno Presto r jeva, njeno hčer Maričko Kosova, Lenko pa Možinova. Dobri igralci so bili Rohaček kot župan šempetrske občine, Gregorc kot Lojze in Willenpart kot davčni uradnik. Kmečke originale so posrečeno igrali Obrsr.el, Možina in drugi. Občinstvo je bilo a predstavo zelo zadovoljno. Nocoj je društvo predstavo ponovilo. Društvo si je nadelo nalogo, da pride v doglednem času Vodnikov dan v spomin našega prvega pesnika. Z dobič-
kom prireditev bo skušalo pridobiti si sredstev, da odkupi Vodnikov rojstni dom in uredi v njem sobo z Vodnikovimi deli.
Kača s tremi glavami
Varažiin, 13. junija Priroda se ne poigra samo z ljudmi, temveč tudi z živalmi. Te dni našel neki kmet v gozdu prj Šemoveu. občina Barto-lovec. kačo nenavadne oblike in 6 tremi glavami. Praznoverni ljudje so v 6trahu. da ne bj ta nestvor prinesel nesreče v deželo, kačo ubili jn sežgali.
čez dm
Dvorana je bila polna nekako do treh četrtin, ker pa so jo radi velike vročine, k: je takoj ob začetku zborovanja začela udarjati skozi okna, zaprli, je kmalu v njej zavladala velika separica. (»Slovenec«, 7. VI.).
Slovenski umetniki v Rimu
Slike so razstavili sledeči umetniki: ... Vojmir Anton Kos, Fran Pavlovič, Bulov-čeva, Karlo Mrak. (-»Slovenec«, 8. VI.).
Imena likovnih tvorcev, ki so šli z drugimi svojimi tovariši naSo umetnost reprezentirat v Rim, se v resnici glase: Gojmir Anton Kos, France Pavlovcc, Ksr-la Bulovčeva - Mrakova. Pa če človek že domačih imen ne more pravilno izpirati kdo bi mogel zahtevati, naj ne bi bilo zmede v imenih, kakor so Stojadinovič in Stojanovič, Galavičini in Palavičini ali celo Uzelac in Guzelac, ki jih je »Slovenec« zmedel v svoji štreni.
Diplomatski »tii
Kakor pa kaže povečana delavnost v odnošajih med obema državama, da smatrajo na obeh straneh obnovo intenzivnega sodelovanja za zelo potrebno, kar se dobro ujema s čim dalje bolj očitno splošno tendenco v politiki evropskih srednjih in manjših držav, namreč tendenco, da se zunanja politika ne naslanja samo na eno zavezniško državo, ne samo na en izrazit blok, marveč da se skuša na kolikor mogoče široki zasnovi ojačiti lastna pozicija in s sprijaznenji v več smereh tako rekoč izločiti iz odvisnosti od velikih sporov med velesilami. (»Jutro« 8. VI.).
K vojakom pritrjen
Sredi prerivajočih se fantov je obležal mrtev in zaboden z nožem naravnost v srce, delavec Anton Juhart, ki je bil pri re-krutaciji pritrjen k vojakom. (»Jutro«, 8. VI.).
Po sredi
Ker domnevajo, da so mu bile te poškodbe zadane, predno je padel v vodo in da je po sredi zločin, je državno pravani-štvo v Mariboru, odredilo obdukcijo. (»Slovenec,« 10. VI.).
Tale »po sredi« je v slovenskem pismen-stvu sicer precej redek, a zato nič manj priljubljen, gosposki pojav. V reniči pa na Slovenskem po sredi nikoli ni nič drugega kakor četrtek.
UmOr se za umorom vrsti
Ustavil je takc-j avtomobil in z grozo opazil pod težkim, s tovorom naloženim avtomobilom starejšo gospo... Ležala je v mlak: krvi, ker jo je zadnje kolo povozilo čez noge in ji noge strašno razmesa-rilo. Na kraju nesreče se je takoj zbrala množica ljudi, ki je v nekaj minutah priklicala rešilni avtomobil. Takoj so naloži-
li nesrečno ženo na voz, vendar pa je med potjo izdihnila... Ko je stala na vogalu, jo je srednji del tovornega avtomobila zadel, ko se je izog bal drugi ženski, in se revica ni mogla izogniti, ker je imela bolne noge. (»Slovenec«, 10. VI.).
To žalostno zgodbico je list objavil pod zaglavjem Strašen umor priletne ženice«. Poučna pa je še p'sebe j zavoljo tega, ker je vnovič izpričala, da reševalni avtomobil ni zmerom rešiini.	-kra-
|§ka oddaja za ameriške rojake
Beograd, 13. junija. Kratkovalovna radijska postaja v Beogradu bo v noči na 15. junija od 1. do 2.15 po srednjeevropskem času priredila svojo četrto prekooceansko emisijo, namenjeno našim izseljencem v Severni in Južni Ameriki. Ob tej priliki bo po radiu govoril minister za gradbe dr. Marko Kožul o gradbenem razvoju njih starega kraja. Sodeloval bo tudi znani slovenski književnik Finžgar, ki bo govoril o lepotah Slovenije, a član beograjskega nar-odnega gledališča Svetolik Nikočevič bo recitiral Bojičevo »Plavo grobnico«. R.azen tega sc na programu slovenske narodne pesmi, dalmatinske pesmi in sevdalinke in vesti v srbohrvaščini in slovenščini. Ob pričetku in zaključku emisije bo odigrana državna himna. Prenos se bo vršil preko kratke radijske postaje v Beogradu z valovno dolžino 49.IS m, 6.100 KP in s pomočjo kratkovalovne postaje DJR v Berlinu za smer proti New-yorku na valov, dolžini 23.31 m, 11.855 KP, in kratkovalovne postaje DJC v Berlinu za smer proti Buenos Airesu na valovni dolžini 29.16 m. 10.290 KP.
Objave
Ne pozabite posetitj današnje aram?ka produkcije, ki bo ob -0. v opernem gledališču. Na programu bo veseloigra Kunetjo-ka: »Kita« (Cof) v treh dejanjih in pa peto dejanje »Cvrano de Bergerac« od Ro-standa. Nastopilo bo 12 gojencev šole prof. Šesta. Režjral bo po navodilih predmetnega učitelja Emil Frelih. Cene vstopnicam od 15 din navzdol. Prodaja v opernem gledališč«. V sredo ob IS. in četrt po bo orgelska produkcija v Hubadovi dvorani.
Kresovanje na Grad". Rdeči križvLjub-Ijani priredi običajno kresno veselico na ljubljanskem Gradu v nedeljo 20. t. m. Začetek ob 15. s promenadnim koncertom vojaške godbe. Tudj godba poštarjev bo igrala. Srečolov bo nudil 500 lepih in praktičnih dobitkov. Zvečer bo plameneča kresna grmada. Na dveh lesenih plesiščih bo rajala vesela mladina. Na veselici se bodo prodajale jestvjne in izvrstna pijača. Vstopnina samo 2 Din Za osebo.
James Hoggam:
»Ob polnoči bom umrl!« je zastokal Ma-lotti in se spustil v naslanjač, ki je stal poleg peči. »Hunt mi to vsak d„n ponavlja. Fo telefonu, s pismom ali z brzojavko.« Ma-lotti je dvignil glavo. Njegov obraz je bil spačen od strahu ln njegove globoko udrte oči so skoraj zmedeno gledale. Potem je še enkrat ponovil s tresočim se glasom.
»Vsako uro pride kakšna grožnja. Ali razumete to, gospod nadzornik?«
»Pomirite se, gospod Malotti,« je dejal nadzornik in pokroviteljsko položil svojo roko na Malottijevo ramo. »Saj vendar vidite da ste na varnem. Nemogoče je pre-dreti kordon detektivov in policistov, ki stoje okoli hiše. Vsi vhodi, da, celo dimniki in strešne line, vsi žlebov', vse je zastraženo. Vse je preiskano od podstrešja do kleti. Moji ljudje so zasedli okna *e sobe in vsa vrata.«
Milijonar Charles Malotti je utrujeno odkimal. »Če pravi Hunt, da bom moral umreti, me nihče na svetu ne more rešiti. Saj ne poznate Hunta!«
»Prav, recimo, da se je Huntu proti pričakovanju posrečilo priti sem. Toda potem bo imel še zmerom opravka z menoj in najinim skupnim prijateljem dr. Harro-wom«. je odvrnil nadzornik Mac Nab in samozavestno potrkal na gubo v svoji obleki, ki jo je napravil revolver. Po»em je pogledal še tretjega, ki je stal v sobi: »Ali ne, doktor?«
Harrow, policijski zdravnik, ki Je z zanimanjem pregledoval Malottijevo dragoceno zbirko kitajskih vaz, se je obrnil. Njegove svetle oči, ki so se skrivale pod košatimi obrvmi, so gledale zamišljeno. Beli
oš umrl
j brki in brada ter gosti snežno beli lasje so ; mu dajali videz mirnosti in častitljivosti. i Videlo se je, da je kakor nalašč za odgovornosti polno mesto, ki so mu ga dali na policiji.
Prikimal je in prav tako udaril po revolverju.
»Poglejte!« je dejal Mac Nab veselo.
Toda Malotti je vztrajal: »Obsojen sem na smrt. Ob polnoči bom umrl. Toda prej bom še znorel.«
»Neumnosti!« se je dobrodušno zasmejal Mac Nab. »če je kdo nor, je ta Hunt, ali ne, doktor?«
»Mogoče«, je mirno odvrnil Harrow. »Odvisno je od tega, kako zadevo gledamo. Ce ljudje drug drugega pobijajo v miru, imenujemo to umor: če pa delajo to v vojni, pravimo, da je junaštvo. Jaz bi se drznil trditi, da je za Hunta ta smrtna grožnja nekaj prirodnega. Gospodu Malottiju je napovedal vojno. Gospod Malotti pa gleda to s svojega stališča, toda drugače ... Obstal je, in potem dodal, kakor bi se bil hotel opravičiti:
»Neodpustljivo je, da vam tako govorim, namestu da bi vas miril.« Pogledal je kopico pisem in brzojavk. »To so grozilna pisma, ali ne?«
»Da. Okoli trideset jih bo. In ponoči me kliče iz spanja.« Malotti se je zgrozil in zaprl oči.
Harrovv je vzel eno izmed pisem in ga prebral. Glasilo se je:
»Pred štiridesetimi leti si me obsodil na živo smrt. Pred dvajsetimi leti sem si začel ustvarjati novo življenje. Toda nisem te spustil iz oči. Potrpežljivo sem čakal tre-
nutka, ki se mi je zdel primeren za maščevanje. Zdaj, ko si na višku svoje moči in svoje sreče, te bom z isto ravnodušnostjo uničil kakor si ti mene. Ob polnoči 19. boš umrl! Meni uiti ni mogoče. Tvoja usoda je zapečatena.
Hunt.«
Iznenada se je Malotti zdrsnil in se prijel za srce.
Hišna vrata so se z zamolklim ropotom zaprla in začuli so se koraki v veži.
»Nevvton!« je zaklical Mac Nab.
»Tu sem, gospod nadzornik,« je odgovoril glas zunaj.
»Kdo je prišel?«
»Ekspresno je prišla neka škatla, gospod nadzornik.«
»Odprite jo, toda z največjo pazljivostjo.«
Nekaj minut je minilo, potem je zaklical mož od zunaj. »V škatli je samo nagrobni venec, gospod nadzornik!«
Mac Nab je šel k vratom in jih odprl. Zagledal je bršljanov venec. Na širokem traku je bil napis: Charlesu Malottiju, ki je umrl ob polnoči, 19.« Priložena ni bila nikakšna posetnica.
Malottiju so zašklepetall zobje. Histeričen smeh se mu je iztrgal iz grla in potem prešel v krčevito ihtenje. H3rrow ga je stresel in ga poskušal pomiriti.
Pogasi se je Malotti zbral vendar pa je še zmerom trdno držal zdravnikovo roko. Nezaupno je pogledal Maca Naba, ki se je pri vratih pogovarjal s policijskim uradnikom in zasopel: ^Doktor!«
»Kaj vam pa teži srce?« ga je izpodbudil Harrow. Saj se nočem mešati v vaše zasebne razmere, toda če mislite, da vam bo bolje, če se boste komu zaupali, storite to. Mi zdravniki smo časih tudi izpovedniki.«
Mac Nab je stal še zmerom med vrati in se pogovarjal s stražnikom.
Malotti je začel: »Pred smrtjo bi se rad
izpovedal. Potem bom laže umrl. Morilec sem!«
Harrovv je namršil obrvi.
»Resnico govorim, poslušajte. Hunt in jaz sva bila v službi v neki banki. Zaradi nekega dekleta sva se sprla. In ker je dekle imelo rajši Hunta. sem od jeze in ljubosumnosti izgubil razum. Razen tega sem imel mnogo dolgov. Vedel sem, da dela naš blagajnik pozno v noč, in na to sem zgradil svoj načrt. Ko je nekoč ostal spet ualje časa v pisarni, sem ga umoril. Potem sem skril del ugrabljenega denarja v Huntovo sobo. Zaprli so ga in zaradi roparskega umora obsodili na smrt. V poslednjem trenutku so ga pomilostili na dosmrtno ječo. Toda zaradi vzornega vedenja so ga po dvajsetih letih izpustili.«
»Ali je mogoče tega Hunta spoznati po kakšnem zunanjem znaku?«
»Da,« je šepnil Malotti. »Na desni rami ima tetoviranega zmaja.«
Potem se nista mogla več pogovarjati, kajti Mac Nab je zdaj spet stopil k njima in se spustil v svoj naslanjač. In vsi trije so nestrpno čakali.
Deset... enajst... pol dvanajstih ...
Malottijev obraz je postal mrliško bled in spačen od strahu.
Mac Nab je kadil cigareto za cigareto. Celo njegovi jekleni živci so bili do skrajnosti napeti. Samo Harrow je ostal miren in zbran.
Deset minut pred polnočjo je Mac Nab vstal, stopil k vratom in vprašal stražnika, ali se je pokazalo kaj sumljivega. Ta je odkimal.
Tudi Harrow je vstal, vzel svoj revolver iz žepa in ga preizkusil. Bil je pripravljen na strel.
»Zdaj bomo pa kmalu rešeni iz strahotne napetosti,« je dejal nadzornik.
Harrovv je pokimal in pogledal na uro. Bilo je še dve minuti pred polnočjo.
Z izbuljenimi očmi je strmel Malotti na kazalca, ki sta se že drug drugemu bližala. Pot mu je oblival čelo. Ustnice so mu drgetale.
Harrovv je stal ob peči in si ogledoval prelepe vaze. ki so stale na njej. S prsti je trkal po njih. : Občudujem vaše umetnine, Malotti«. je dejal, da bi ga odvrnil od smrtnih misli. »Prelepe reči imate tu.« Vzel js eno izmed vaz v roko, da bi si jo natančneje ogledal. V tem trenutku je dejal Mac Nab:
»Polnoči!«
Ura je začela biti. In v tem, ko so njeni globoki udarci odmevali po sobi, je iznenada začul strašen hrušč. kakor bi se drobila stekla v oknih.
»Oh!« S pridušenim krikom je planil Malotti kvišku, zagrabil z roko proti srcu in omahnil na tla.
»Mrtev!«
Tako je vzkliknil Mac Nab in pokleknil zraven Malottijeve glave. »Srčna kap ga j8 zadela!«
Harrovv je pogledal na črepinje vaze, Id so ležale poleg njega na tleh.
»Sveta nebesa! Vaza mi je zdrknila iz roke! On pa je mislil, da je to ...c
Mac Nab je prikimal.
»To ga je ubilo. Toda vi niste krivi. Vse je samo čuden slučaj. Udarci ure so delovali tudi name. in moji živci marsikaj vzdr-že ... Toda Huntove grožnje so bile samo neumno bahanje. Ni ga bilo blizu...«
Doktor Harrovv je to noč zelo nemirno spal.
Soj mesečine je silil skozi zastore v njegovo sobo in osvetljeval njegovo desno ramo, ki je ležala na blazini. In na tej rami ae je videl temen madež tetoviranega zmaja ■.,
-»JUTRO« poBodeljsEs tekfr * ■• - n ..... -■ - ■- ■..............3 -=
Mednarodno teniško prvenstvo Ljubljane
Z udeležbo odličnih tujcev in najboljših domačih igralcev je Ilirija od petka do včeraj
izvedla teniški turnir, kakršnega še ni bilo v Ljubljani
Ljubljana, 13. junija.
Cozdaj največji teniški dogodek v Ljubljani ie za nami. Prireditev,_ki se je hotela zavlečj zaradi sobotnega dežja še na ponedeljek, ie bila včeraj po napovedi zaključna z velikim moralnim uspehom prireditelja SK Ilirije. Ne glede na številno udeležbo priznanih jugoslovanskih teniških igralcev sta dala turnirju znana mednarodna igralca Georg Dallos in v. Somogyijeva — prvi je madžarski tekmovalec za Davisov pokal, druga pa madžarska prvakinja — se prav poseben sijaj. Prireditelji se tokrat niso ustrašili velikega rizika, k; je v zvezi z izvedbo tako močno zasedenega turnirja. Saj je bilo v Ljubljani že davno potreba prebiti led glede prirejanja večjih teniških turnirjev, kj so alfa in ornega za propagando in razvoj teniškega športa sploh. Poizkus je bil storjen in treba bo to delo z vso požrtvovalnostjo nadaljevati, da se slovenskemu tenisu končno izvojuje zmaga, letošnje prvenstvo pa bo v tem oziru brez dvoma
mejnik za bodočnost našega tenisa
Turnir pa je tudi pokazal, da imamo vse pogoje za izvedbo velikih prireditev: krasna igrišča Ilirije pod Cekinovim gradom, ki še niso doživela tolikšnega števila partij. eo ustrezala vsem zahtevam, tudi glede kvalitete, kj sta io hvalila posebno madžarska gosta. Vodstvo turnirja ie svojo nalogo, ki ni bila lahka, rešijo brez večjih hib zadovoljivo. Izkustva letošnje prireditve bodo tudi v pogledu organizacije koristila za bodočnost. Za turnir ni bilo mogoče prirediti take reklame, kot so jo Ljubljančani potrebni, da se jim stvar zazdi dovolj zanimiva. Samo odlična imena sodelujočih pač tokrat niso zadostovala, da bi bjli prireditelji zadovoljni s poletom. Bil pa je tudi v tem pogledu storjen lep korak naprej.
V naslednjem tehnični rezultati obsežnega turnirja.
Gospodje, mednarodna skupina
Predkolo: Šivic-Koželuh 1:6, 6:2, 6:3; Friedrich: Hansi 6:2, 6:1: Todorovič: dr. Rlehveis 7 : 5, 2 : 6, 6 : 4; Wiirth: ing. Murko 6 ■ 3. 6 : 2. Kovač : Leyrer 6 :1» 6 : 1; I. kolo Friedrich: Gogala 6 : 1, 6 : 1 Maver : Todorovič 6 : 0.6 : 3. Kovač : Wiirth 6:2. 6:3, Skapin : Sotelšek 6 : 2,6 : 3; Sko-berne : Dernovšek M. 6 : 1, 6 : .1; Blanke O. : Thuma 6 : 2. 6 : 1; jMijtu«u ; Zajic 6 : 1, 6 : 3. II. kolo. Dallos : Dacar 6 : 1, 6 : 2; Srnerdu : Hrnjak 6:3, 8:6; Truden : Bezjak 6 :4, 9 : 7; Friedrich : Šivic 6 : 1. 6 : 3; Maver : Kovač 6 : 2, 6 : 2, Skoberne : Banjai 6 : 4, 3 : 6, 6 : 1; Mitič : Blanke 6 : 2, 6 : 2; III. kolo. Dallos : Srnerdu 6 :0, 6 : 2; Friedrich : Truden 6 : 3, 6 : 3; Maver : Skapin 6 : 1, 6 : 1; Mitič : Skoberne 6 : 2, 6:4, Semjfinale. Dallos : Friedrich 6 : 2, 6 : 3; simpatični Haskovec Friedrich je bil svojemu velikemu nasprotniku kos le v borbenosti Fri-drich je eden naših najstarejših igračev, katerim je poklic onemogočil, da bj hodili vštric z mladimi v pogledu tehnične izpopolnitve igre. Obdržal je svo.io znano igro, ki je zgrajena na trdih, močnih udarcih s točno, toda primitivno taktiko. Dallos je moral parkrat izkusiti njegovo premetenost. Mitič : Maver 6 : 1. 6 : 2. Finale! Dallos : Mitič 10 : 8. 0 : 0.6 : 1-
Dame
Predkolo. Florjan : Bahovec 6 : 1, 6 : 1; Friedrich : Par in 6 : 4. 6 : 4; I. kolo. Kovač : Borič M. 6 : 1, 6 : 0: Tralnik : Ser-nec V. 6 : 1, 6 : 3. ing. Sernec : Thalmann H. 6 : 0, 7 : o; Florian : Friedrich 6 : 1, 6 : 0; Bačkor : Miihleieen 6 : 2, 6 : 3; Elegovič : Voglar 6:4, 6:4: Samogy : Thal-man I. 6 : 1, 6 : 0; II. kolo. Kovač : Tratnik 6: 0,6:0, Sernec : Daear 6 : 1, 6 : 2, Florijan : Bačkor 6 : 0, 6 : i>; Samogy : Elegovie 6 : 1, 6 : 0; Semifinale. Kovač : 5->rnec 6 : 0, 6 : 0: Kovačeva si je z močnimi in dolgimi udarci zasigurala naskok. Ing. Senčeva kaže, da je pripravljena, da se bori do kraja. Kovačeva jo pošilja i* kota v kot s svojimi krasno plasiranjmi žogami. Sernčeva se utrudi. Pokazala pa je lepo igro. zaradi katere bi zaslužila boljši rezultat. Samogv : Florian 6 : 3, 1 : 6, 6 : 4; Igra obeh ie v začetku precej izenačena- Obe sigurno plasirata. Floriano-va se osebno odlikuje z rezanimi, kratkimi žogami, ki jih Samogvjeva ne zmore. FLo-rianova vodi 3 : 1, nasprotnica izenači, kar Florianovo nekoliko potare, tako da izgubi odločilni sedmi game in nato set. V drugem setu se zopet zbere ,:,n prevzame ofenzivo. Igra zelo premišljeno in set z izgubo enega gamea gladko dobi. V tretjem setu že vodi 3 : 0, Samogyjeva z borbeno-s'jo izenači in zopet dobi sedmi game'. Florianova je oČividno deprimirana, zaigra zelo mehko nesigurno in izgubi set in m a teh.
Finale:
Kovač — Samogy, 6 : 3, 6 • 1.
Juniorji
I. kolo. Koželuh : Blanke E 6:0. 6:1; Blanke O. : Dernovšek J 6 : 0. 6 : 0; Dernovšek M- : Morbaher 6 : 1. 6 • 0; II. kolo. Sotelšek : Pire 6 : 0. 6 : 4; Blanke • Grošeli 6 : 0, 6 : 0; Srnerdu : Dernovšek 6 : 0, 6 : 1: III. kolo. Kovač : Hrniak 6 : 2, 6 : 2; Koželuh : Sotelšek 6 : 2, 9 : 7; Srnerdu : Blanke 12 : 14, 6 : 3, 8 : 6. Srnerdu nam je s svojo zmago pripravil presenečenje. Blankeja je "očividno dolgotrajni prvi set zelo izmučil. Smerdu je bil v sijajni kondiciji in je krasno in sigurno zaigral. Dokazal je, da ie trenutno med ilirjjanskjmi juniorii največja nada. Wiirth : Hansi 6 : 2, 6 : 3. Semifinale. Kovač : Koželuh 6 : 3. 6 : 4; Wiirth : Smerdu 6 : 3, 6 : 1-
Finale: Kovač in Wiirth 6 : 4. 6 : 2.
Double gospodov
I. kolo. Hrnjak—VViirth : Dacar—dr Blei weis 6 : 4, 9 : 7; Koželuh—Kovač : To dorovič—Sotelšek 6 : 0, 6 : 1; Leyrer — Skoberne: Smerdu—Nagy 6 : 2, 6 : 2; II. kolo. Leyrer—Sikoberne : Dernovšek' — Skapin 6 : 0,. 6 : 4; Mitič-Mayer : Murko — Gogala 6 : 0, 6 : 0, Hrnjak—Wijrth : Kože luh—Kovač 4 : 6. 6 : 3, 6 : 2.
Semifinale. Mitič—Mayer : Leyrer—Skoberne 6 : 2, 4 : 6, 6 : 1; za prvo dvojico lahko delo. Nista videti trudna, na mreži igrata pravo ekshibicijo odlično z izjemo drugega seta. V pogledu dobre igre ko sta se malo odpočila je Mitič potegnil Majorja za seboi- Bila bi odličen par, če bi eden imel močnejši servis. Najslabši od četrori-ce je Levrer, ki ni dorasel niti svojemu partnerju Skobernetu. Slednji ima močan forehand in dober servis.
Finale: Dallos—Šivic: \litič-Mayer 4 : 6 6 : 3, 6 : 0, 7 : 5.
Mixed double
I. kolo. Bačkor-Wiirth : Tratnik-Truden 6:1, 6:1; Voglar-Gogala : Sernec V.-Sotelšek 6;1. 6:1; Sernec E.-Sivic:Thalmann I.-Han-si 7:5. 6:1; Dacar-Bleiweis: Thalmann H,-Nagv 6;3, 6;3; PaTin-Frjedrich; Miihlejsen-Murko 6:4, 6;0. II. kolo. Samogv-Dallcs : Bačkor-Wurrth 6;1, 6:2: Dallos si je v tej partiji privoščil celo double faiul. Bačkor-jeva je velik talent, imela pa je preslabega partnerja, da bi mogel rešiti. Sernec-Ši-vjo : Voglar-Gogala 6:3. 6:1: Mayer-Kovač; Dacar-Blciwe:.s 6:1, 6:1: Mitič-Florian: Pa-rin-Frjedrich 6:3. 6:1; Semifinale. Samogv-Dallos; Sernec-šjvic. 6:0, 6:2; šivic je bil dober pri mreži, tuoi Semečeva se je zelo potrudila, pa kljub temu n-sta mogla doseči vsaj malo boljšega rezultata proti sigurnima nasprotnikoma. " FIorian-Mitič; Kovač-Maver 8:6. 6:4. Ta partija je bil^ ena najbolj zanimivih na vsem turnirjif. Florjan-Mjtič vodjta v prvem setu Xato Mjtič zgreši dva sma-sha in izgub; servis. Nasprotnika znižata na 3:2. Kovačeva ostaja na base liniji. Maver izredno dober prj mreži. Pride do krasnih dvobojev med Mitjčem in Maserjem. Dame v ozadju. Mitič odlično smasha in že je 4;2. Florianova servjra, Mitič prj mrežj: igra ima kljub strašni vročini najhujši tempo. Mitič pri mreži zgreši, Mayer zniža na 4;3. Nasprotnika se zagrizeta, ne popustita v kvalitetni igrj jn dosežeta 5:3. Mitič pokaže veliko požrtvovalnost in rutino. Florianova nekoliko popusti. Kovačeva se zagrize jn nadoknadi Maverja. Stanje 5;5. Mitje prj mreži dvigne na 6:5. Florianova izgubi svoj nekoliko premehki servis ;n nasprotnika izenačita na 6:6. Nato Mitič zgrešj smash, točko reši Florianova. Zopet Mitič simasha. Maver ne "jame Pu-blika je nervozna, ker bo prvj set. odločil. Maver nekoliko popustj. Mitje z neverjetno smelostjo in rutino prj mreži odloči set zase. Igralci so že zelo izmučeni. Dvojica Kovač-Mayer zahteva odmor. Mjtič ne p"u-stj. Prične Florianova in dobj svoj servis. Nato servjra Kovačeva. Mitič je na mreži, igra za dva. Florianova pomaga, kolikor more. vendar slabo starta. Nasprotnika izenačita in dvigneta na 1;2. Mjtjč nekoliko popusti. preveč je delal prej. Kljub temu z nekaj bombami jzenačj na 2:2. Mayer je
Genova. 13. junija
Za tekmo za srednjeevropski pokal med domačo Genovo jn zagrebškim Gradjanskim je vladalo ogromno zanimanje in se je zbralo na stadionu najmanj 20.000 gledalcev. Igra se je začela 10 minut po 17.. ko sta burno pozdravljeni nastopili obe moštvi. najprej Gradjanski, za njim pa domačini. Tekmo je sodil madžarski sodnik Ivancsics.
Gradjanski je jmel v današnji igri enako smolo kot. proti angleškj Chelsei v Zagrebu. ker so m« Italijan; v silnem startu in prvem naletu že v 3. minuti zabili vodilni gol. Italijanski Urugvajee in erednj; napadalec Genove Servettj je ušel do gola. kjer se mu je postavil v bran Bivec, ki pa- je nesrečno odbil žogo do desnega krila Ar-carija. Mož je izrabil čisto pozicijo in iz 4 m daijave mimo G laserja poslal v mrežo. Jazbinšek se je zdaj kot klop prijel Ser-vettija. kar pa je zelo škodilo igrj ostalega moštva, čeprav so bili na delu trije branilci. Glaser opravi več nevarnega posla, kajti Italijani so skoraj stalno v premoči. Kokotovič mora igratj za oba krilca: gotovo je opravil največj; posel in je bil tudi najboljši igralec na terenu. Gradjanski se sem in tja oprostj nasprotnikovih klešč, toda manjka m/u zaklj"čnega udarca na gol. V 35. min. pride; v obrambo na pomoč An-tolkovjč. ki pa kar takoj zagreši roko v kazenskem prostoru. Sodnik prisodi enajstmetrovko. kj jo Genova spremen; v drug} gol v svojo korist.
V drugem polčasu se slika na igrišču znatno menja, kajtj Gradjanski je postal ne samo enakovreden, temveč celo boljši partner na terenu. Tempo je zelo hu<l in že v 2. min. Glaser krasno brani oster strel iz 12m daljave. V 3. min. pride Melcionessi pred vrata Gradjanskega ter poda Servet-tiju. kj z glavo pošlje neubranljivo v mrežo. Kljub stanju 3:0 za nasprotnika Gradjanski ne klonj. temveč šele zdaj prevzame vodilno vlogo. To .je bilo v glavnem mogoče zaradi tega. ker je Jazbinšek opustil vlogo tretjega branilo3 in spet zasedel mesto srednjega krilca. Napad je izvedel nato nekaj lepih akcij, ki pa le niso prinesle gola. V 24. min. je branilec zagrešil foul na Djaniču. sodnik je diktiral enajstmetrovko in Kokotovič je zabjl častn; gol za Gradjanskega. Temno igre je pozneje nekoliko popustil, toda. Gradjanski je v tej dobi izvedo! več lepih napadov ki so se deloma končali izven črte. deloma pa zaradi sodnikovih odlnčjfev. Oha vratarja sta imela večkrat priliko za udeistvovanje. Italijani Pa so razen srednjega krilen Bigogna zelo popustili. Kljub t0 m u Gradjanski do konca ni mogel izboljšati rezultata v svojo korist.
Splošna sodba o tej igr; je, da so bili Italijani boljši do odmora, Jugosloveni pa po odmoru, jn sicer tako. da hi po poteku igr6 bolj ustrezal rezultat 3:2. Vsekakor so se Jugosloveni predstavili v Italiji tako. da je vprašanje, kdo bo izmed teh dveh klubov jgral dalje v tej konkurencj, popol-
izgubil servis. Nato zgrešita Florianova in Mitič v mrežo in izgubita game. Igra ni več tako živa. Igralci postajajo nesigurni, igra počasna. Mitič-Florian dobita odločilni sedmi game. Florjanov,• očjvfcino ugaja lažji tempo. Maver nato lepo plasjra. izenači na 4:4. Mjtič dve bombi na mreži. Maver nekoliko riskjra, igralci nezadovoljni s sodnikom, Kovačeva razburjena, poizkus; rešiti. Florianova taktično podaja vse visoko. stan.je 5:4. Servira Kovačeva. Florianova s svo.jimj lobj mot; nasprotnika. kj jc na sončnj strani, Maver zgrešj smash jn Mitič s krasno bombo na mreži zaključi game. set in mateh.
Finale: Mitič-Florian : DaIIos-Somogyi 6 : 3, 4 : 6, 5 : 5 (po žrebu za prva dva!)
O finalih in odličnih tujih igralcih bomo še pisali v rednj izdaji.
Tekme za Davisov pokal
ČSR : Jugoslavija 3 : z
Praga, 13. junija
Pred obema zadnjima singloma v teniškem srečanju za Davisov pokal med Jugoslavijo in češkoslovaško je bil odigran včeraj prekinjeni double med Hech-tom in Menziom ter Pallado in Punčecem, ki so se včeraj razšli pri stanju 7 : 6 za Čehe. Naši so pozneje izravnali, toda Čehi so zopet prišli v vodstvo z 9 : 7, odločili set zase in zmagali tudi v doubleu.
Ker je z zmago v doubleu dobila češkoslovaška tretjo točko in že zmago, sta v singlih nastopila rezervna igralca Cejnar in Syba, ki sta oba izgubila, in sicer je Punčec zmagal nad Cejnarom 7:5, 7:5, 3:6, 7:5, Pallada pa nad Sybo 3:6, 6:3, 6:3, 7:5.
Polfinale v Pragi se je torej končal s 3 : 2 za ČSR, ki se je s tem kvalificirala — obenem z Nemčijo — za evropskega finalista v tem velikem teniškem tekmovanju.
Zagreb, 13. junija
Naši teniški igralci so dobili vabilo, naj pridejo na svetovne teniške prireditve v Wimbledom, ki se bodo začele po končanem tekmovanju za Davisov pokal. Teniški savez je sklenil odposlati tjakaj naše najboljše tri igralce Pallado, Punčeca in Ku-kuljeviča, ki bodo takoj iz Prage odpotovali v Anglijo, da se privadijo podnebja in terena. Naše zastopstvo bo izpopolnila še prvakinja Hela Kovačeva, ki je te dni igrala na turnirju v Ljubljani, pa bo prav
tako v kratkem odšla v Wimbledon. *
Tekmovanje za Davisov pokal med Nemčijo in Belgijo se je končalo s 4 : 1 za Nem-I čijo.
noma odprto. Revanžna tekma bo prihodnjo Nedeljo v Zagrebu.
Ostale tekme za srednje-evropski pokal
Dunaj: Vienna : Young Fellovvs (Curih) 2:1 (1:1), Admira : Sparta (Praga) 1:1 (0:0).
Bologna: Austria (Dunaj) : Bologna 2:1
(0:1).
Praga: Slavija : Ferenczvaros 2:2 (1:1).
Bukarešta: Ujpest : Venus 6:4 (3:3.
Budimpešta: Hungaria : Lazio (Rim) 1:1 (0:0).
Curih: Grasshopper : Prost je jov 4 : 3 (2:0).
Pokalna tekma v Mariboru
Železničar (Maribor) : železničar (Zagreb) 4 : 0 (2 : 0)
Maribor, 13. junija
Na stadionu železničarja je bila danes odigrana izločilna tekma za prehodni pokal prometnega ministra med moštvoma mariborskega in zagrebškega železničarja. Po propozicijah tega tekmovanja bi moral preteklo nedeljo igrati izločilno tekmo z Mariborčani v Ljubljani ljubljanski Hermes, ki pa je to tekmo prepustil tovarišem iz Maribora brez igre. Zdaj so Mariborčani izločili iz nadaljnjega tekmovanja tudi tovariše iz Zagreba in bodo sedaj morali igrati še z zmagovalcem novosad-ske skupine. Finalisti tega tekmovanja bodo igrali na turnirju o priliki kongresa UJNŽB v Splitu.
Kljub temu, da slovijo zagrebški železničarji kot dobro moštvo, za današnjo tekmo ni bilo velikega zanimanja ter se je zbralo na igrišču komaj 400 gledalcev. Zagrebški železničar, ki zavzema II. mesto v I. razredu zagrebškega podsaveza takoj za varaždinsko Slavijo, prav za prav ni opravičil dobrega slovesa, ki je šel pred njim. Z varaždinsko Slavijo je to moštvo igralo neodločeno 1 : 1, tako da si lahko ustvarimo sliko, kakšna je približno va-raždinska Slavija. ki bo prvi nasprotnik mariborskega železničarja v kvalifikacijskih tekmah za vstop v nacionalno ligo. če številke govore!
Mariborčani so z lahkoto zmagali, ker so bili nasprotniki zelo šibki. Tudi po poteku tekme je bila njihova zmaga zaslužena in bi bil rezultat lahko Se precej drugačen, če bi bil domači napad igral bolj preudarno in izkoristil .številne zrele situacije pred nasprotnikovim golom. Stara hiba s hiperkombinacijami se ponavlja od tekme do tekme in zdi se, da se igralci ne morejo odločiti za streljanje iz vsake no-zicije. Kaj pomaga vsa premoč na polju, neprestano napadanje in lepe kombinacije, če pa se rezultat ne da izraziti v Številkah. To se je zlasti videlo danes, ko bi bilo do- j mače moštvo lahko doseglo rezultat, ki bi I se dal primerjati z nedavnim proti Ama- |
terju iz Trbovelj. NajboljSo formacijo so imeli Mariborčani danes v zadnjih vrstah,
kjer se je posebno odlikovala ožja obramba z vratarjem na čelu.
Zagrebčani so ves čas predvajali Izrazito defenzivno igro, in sicer s 3 branilci in 4 krilci ter glavno pozornost posvečali obrambnemu delu. Napad je bil izredno slab in njegovi redki napadi so se večinoma končali že pri domačih krilcih, če jih ni klaverno zastreljal. Edina vrsta, ki je bila kolikor toliko na višku, je bila obramba, ki se je žilavo borila ter z vso vnemo branila svoje svetišče.
Tekma je bila v splošnem fair ter je potekla brez incidentov. Gole so zabili v 24. min. Habit ter v 32. min. Paulin, (iz enajstmetrovke), po odmoru pa v 18. min. Paulin in v 34. min. Turk.
Tekmo je sodil g. Kopič v splošnem dobro.
V predtekmi je mladina Rapida v prijateljski tekmi porazila mladino železničarja z 1 :0.
Brzi turnir v Celju
Celje, 13. junija.
Danes popoldne je bil na Glaziji pred 300 gledalci nogometni brzi turnir v korist krajevne protituberkulozne lige.
Tekma med prvim parom Celjem in Jugoslavijo je ostala neodločena O : 0. Kot premaganec je bila izžrebana Jugoslavija. V naslednji tekmi je Olimp zmagal nad Atletiki 2 : 1 (1 : 0). V srečanjih premagancev je Jugoslavija zmagala nad Atletiki 2 : 1 (1 : 1), v srečanju zmagovalcev
Ljubljana, 13. junija. Zveza slovenskih lahkoatletskih klubov je priredila včeraj in danes izbirni miting v svrho sestave reprezentance Ljubljane, ki bo v kratkem nastopila na tromatehu z Beogradom in Zagre* bom. Izbirni miting naj bi bil nekakšen generalni pregled atletov in njihove trenotne kondicije, vendar svojega namena ni mogel popolnoma doseči, ker niso nastopili nekateri pozvani atleti, mnogo jih je pa tudi — med njimi nekaj najboljših — pri vojakih.
Rezultati niso zadovoljivi
kajti v nobeni točki niso presegli povprečnosti, kar je pa zaradi majhnega števila startujočih razumljivo. Dvodnevni pregled, ki sicer ni obsegal vseh točk tromateha, je predvsem pokazal, da razpolaga Ljubljana s prav dobrimi tekači, zlasti s srednje — in dolgoprogaši in se ji v tem pogledu ni bati konkurence Beograda in Zagreba. Manj razveseljiva je pa zadeva
v	tehničnih panogah. To je že od nekdaj rak rana slovenske lahke atletike in se stanje kljub vsem naporom do danes ni moglo bistveno izpreme-niti. V skokih in metih sta Zagreb in Beograd znatno pred nami in baš zato niso izgledi za Ljubljano v tromatehu preveč rožnati. Zaradi nezadostnega odziva atletov bo zveza menda razpisala ponoven izbirni miting.
Tehnični izidi
so bili naslednji:
200 m: 1. Gabršek 23.6, 2. Skušek 23.8, 3. Šter 23.8 (vsi Primorje), 4. Klinar (Gorenjec) 23.9. Razlika med zmagovalcem in zadnjim je bila komaj poldrugi meter in časovna razlika zlasti med prvim in drugim nikakor ne odgovarja. Klinar je izrazit talent, ki bi se v rokah dobrega trenerja lahko raz* vil v izbornega sprinterja.
Skok v višino: Nastopila sta le dva juniorja, ker drugih ni bilo. 1. Bra-tovž (Ilirija) 165. 2. Polak (Prim.) 160. Bratovž je izven konkurence skočil 171.
800 m: Najzanimivejša točka sobotnega sporeda, ki pa zaradi zmernega tempa v prvem krogu (prvih 200 m 28 sek. prvi krog pa 60 sek.) ni prinesla pričakovanega rezultata izpod 2 minut. Zmagal je brez posebnega napora Goršek (P) v 2:01, 2. Žorga (P) 2:06, 3. Pogačnik (P) 2:08.5, 4. Herič (Železničar Maribor) 2:13.1, 5. Kos (Elan) 2:14.6.
Ljudi je pomlajeval in knjige kradel
Zagreb- 13. junija. Zagreb ima mnogo lahkovernih ljudi,- sicer ne bi mogel s tako uspešnim finančnim efektom nastopati med Zagrebčani lažni zdravnik Šalih Džaferovič. Mož je imel zdravila za vse bolezni in se je bavil celo s pomlajevanjem. Njegove stranke so bile po večini ženske iz srednjih in nižjih slojev, ki so iskale pri njem nasvetov v delikatnih zadevah- kakršnih bi se pravi zdravnik ne lotil.
Izsledili so ga čisto po naključkju. če ne bi bil okradel svoje gospodinje, bi 5e lahko dalje zdravil ljudi in služil denar Pred mcsecem dni sc je bil naselil v Zerjaviče-
vi	ulici in tam otvoril ordinacijo pod imenom Saliha Alajbcgoviča. Ker kot mazač seveda ni smel imeti na vratih napisa, je sam iskal po gostilnah, kavarnah in zabaviščih zveze z ljudmi, ki stf mu dova:ali bolnike, predvsem ženske, ki so iskale pomoč v delikatnejših zadevah.
Pa se je zgodilo, da je njegova gospodinja Marija Tomuradova opazila- da ji je zmanjkalo kar 40 knjig. Zasumila je. da jih je ukradel njen podnajemnik. Izvršila je kar na lastno pest preiskavo in našla tudi pričo, ki je podjetnega možaka videla, kako je nosil iz hiše zavitke. Pozanimala se je še za privatno življenje tega podnajemnika in ugotovila, da so v velikem številu zahajale k njemu mlade žene in dekleta. Izvedela je hkratu, zakaj so prihajale k njemu. Šalih jim je dajal neke korenine- tablete in celo injekcije. Gospodinja je stopila na policijo- kjer je vse povedala. Ko so na policiji slišali ime Šalih Alaj-begovič, so takoj vedeli, da je to Šalih Džaferovič, s katerim so imeli že mnogo opravka in je bil tudi izgnan iz Zagreba.
Pa so obzirni v Zagrebu, kajti sodniki so možaka obsodili samo na pet mulcev zapora pogojno na leto dni.
P«fic3eRe£ H. VI. 1937.	■
Sonce nad kopališčem Pieštany
Vsak revmatik ceni sončno toploto. — V brošuri »Zakaj kopališče Pieštany« boste našli podatke o prednosti enolike klime in blatnih obkladkov za revmatike. Zahtevajte brezplačne informacije od Piščan biroja, Beograd II, Maršala Pilsudskog 22, ali pa od Pieštanyinformator, Zagreb, Strossma-yerov trg 1/n. kat.
Kopališče Pieštany prinaša ozdravljenje!
V zračnem prometu 70% popust na povratku
pa Olimp nad kombiniranim moštvom Celja 1 : O (O : 0).
Prvo in zadnjo tekmo je sodil g. Hobaher zelo slabo v škodo Celja, drugo in tretjo pa g. Veble točno in objektivno.
V odmoru so člani Celja in Jugoslavije tekli na 100 m in v balkanski štafeti ter so bili doseženi naslednji rezultati:
100 m: 1. Marko (Jug.) 12.4, 2. Vladko (Jug.) 12.7, 3. Doli (Celje) 12.9. Balkanska štafeta: 1. Jugoslavija 3:53.4, 2. Celje 4:07.4
Ostale nogometne tekme
Ljubljana: Reka : Korotan jun. 9 : 1, Zagreb: Hašk : Concordia 3 : 0. Beograd: Ambrosiana : Jugoslavija 2 : 1, I BSK : AK Oradea Mare 3:1.
Met diska: 1. Kajfež (P) 36.58 m, 2. Jeglič (Planina) 35.78 m, 3. Korče (P) 35.30 m, 4. Hlade (Železničar) 35.24, 5. Szilagy (Mura) 34.80 m. Od slednjega, ki je dosegel že 40 m. se je pričakovalo več. Tehnično je bil zmagovalec najboljši, vendar so njegovi meti prenizki.
100 m: 1. Sušteršič (P) 11.6, 2. Šter (P) 11.6, 3. Gabršek (P) 11.8. 4. Pav-lič (Planina) 11.8, 5. Račič (I) 12.2, 6. Klinar (Gorenjec) 12.3.
400 m zapreke: 1. 2orga (P) 58.9, 2. Skušek (P) 59.3. Za naše prilike razmeroma dobra rezultata.
Skok ob palici: 1. Pribošek (I) 3.20 m. Skakal je še Gašperšič (P), ki je začel pri 3 m, a te višine ni preskočil.
5000 m: 1. Krevs (P) 16:272/s, 2. Sra-kar Ivan (P) 16:55, 3. Podpečan ( Železničar) 17:11.8, 4. Krpan (P) 18:11.8. 5. Vovk (Elan) 18:39, 6. Kos (Elan) 18:39.2, 7. Osterc (Elan) 18:36.6. Bru* čan (I), ki se je zakasnil, je zatem tekel sam in dosegel čas 10:15- 5.
;	30 km
1. Tavčar (P) 2:11:45.2, 2. Pere (P) 2:14:20.2. Nastopila sta le ta dva. Proga je vodila od igrišča Primorja. kjer je bilo treba preteči najprej dva kroga do km 16 nad Domžalami in nato nazaj zopet na igrišče in po tekališču dva kroga. Start je bil ob največji vročini ob 10.15. Pot do Domžal (km 13.5) sta pretekla oba v 53:13, do obrata pri km 16 sta pa potrebovala 1:04:57, kar je za 15 km le povprečno. Kmalu pri Črnučah je Tavčar pospešil tempo in je na črnuškem mostu že imel 100 m prednosti, ki jo je do cilja povečal na okroglo 800 m. Tekmovalca so spremljali avto in kolesarji.
Atleti Concortljje v Trstu. V nedeljo je 30 članov zagrebške Concordije nastopilo na lahkoatletek^m mitingu »Giovinezze« v Trst«. Po prvih vesteh je Concordia izgubila miting z 9 točkami razlike. Izmed podrobnih rezultatov bi bilo omeniti odlična prvo mesto Srakarja na 1500 m. Prva mesta so razen tega zasedli Concordijašj še v teku na 100 in 400 m. v met« krogle in teku na 100 m z zaprekami.
Zveza slovenskih lahkoatletskih klubov (Službeno). Drevi ob 20. skupna seja uprav nega. tehničnega in kazenskega odbora na vrtu kavarne Prešern. Dnevni red: trohoj. Zaradi važnosti udeležba vseh gg. odbornikov in revizorjev obvezna. Predsednik.
Šahovski turnir v Rogaški Slatini
Rogaška Platina. 13. junija
Včeraj 6e ie v zdraviliškem domu začel mednarodni šahovski turnir za prvenstvo Jugoslavije. V I. kolu je Pire premagal Madžara Gerebena. Tomovič Matvejeva, Poljak Najdorf dr. Kalabarja. Broder pa KOniga, dočim so bile partije Nedelikovjč-dr. Trifunovič Folt.vs-SSmisch. Kostič-dr-Drezga in Sohreiber-Vukovič remis.
V današnjem II. kolu je Matvejev z odlično igro porazil Gerebena. dr. Trifunovič pa dr. Kalabarja. Izredno zanimiva je bila partija med Piroem in Broderjem. Pire ie hjl v pozicijski prednosti, a se je kljub temu moral zadovoljiti z remijem. Najdorf je prišel proti Foltvs« v dobljen položaj, a. se je češki mojster tako dobro branil, da Je jzsjlil remi«. Tudj Tomovič je bjl nasproti Schreiberju v prednosti, a je vse eno prišlo do delitve točke. Dr. Drezga je imel nasproti Konigu popolnoma dobljeno partijo, ni pa našel najboljšega nadaljevanja in se je tudi ta partija končala remis. SHmjsch ima v prekinjeni partiji nasproti Kost-jču lKtljšo pozicijo in tudi Vukovič bo najbrže pri nadaljevanju premagal Nedelj-koviča.
Stanje po II. kolu: BrOder. Najdorf. Pire, Tomovič. dr. Trifunovič i jn pol dr. Drezga. Foltvs. Matvejev, Schreiber 1, KostiS. Nedeljkovjč S&misch Vukovič pol (1). Ge-rehen in Kalahar 0.
Deset žrtev neurja
Berlin. 13. junija. AA. Iz Edelsheima na Bavarskem poročajo, da je divjala tam silna nevihta. Več ljudi je bilo ubitih. Najbolj tragična nesreča je bila vsekakor smrt 10 mladih deklet. Nevihta je nastala z neverjetno brzino in jih je iznenadila, ko so se še kopale v nekem bazenu, skozi katerega je tekla voda iz bližnjega potoka. Potok je nenadoma silno narasel, preplavil bazen in odnesel vseh 10 deklet, ki ao nato utonile.
Start Gradjanskega v Genovi
ni sicer prinesel uspeha, pa vendar daje upati, da še ni vse izgubljeno — Rezultat je bil 3 : 1 (2 : O) za Genovo
Izbirni lahkoatlet&ki miting
V soboto in včeraj je zveza slovenskih lahkoatletskih klubov preskušala svoje najboljše, toda rezultat ni razveseljiv niti glede odziva, niti glede kakovosti
*J U T R O« gonedeljska izdaja
4
Ponedeljek. 14. VI. 1937.
Teden dni filma
Nemški filmovci navdušeni za Dalmacijo
.	Split, 13. junija.
V petek zvečer je vodja nemške filmske ekspedicije FDF baron \Vollzogen priredil v Schillerjevem penzijonu poslovilno večerjo, na katero je poleg članov svoje skupine povabil tudi zastopnike oblastev in tiska. Baron Wollzogen, katerega filmska skupina snema film »Princesa koral« v Dalmaciji odpotuje v Berlin zaradi snemanja novih filmov. Pri večerji se je baron VVoIlzogen zahvalil vsem, ki so ekspedici-ji omogočili, da je vršila snemanja v redu. Pri tem je tudi pohvalil prirodne lepote Dalmacije. V imenu bana primorske banovine je govoril načelnik Ivič, nato pa komponist Ivo Tijardovič, ki je naglasil, da dalmatinsko javnost veseli, ker je nemška filmska skupina z nastopom v Dalmaciji posredno dala priznanje lepote Dalmacije.
Baron Wollzogen je izjavil novinarjem
i med drugim: »Vsi člani skupine so navdušeni za Dalmacijo. Ta film je bil prvi poizkus filma skupne jugoslovensko-nemške produkcije. Ako nam uspe, bc ta film, kakor upam> začetek sistematičnega skupnega dela med jugoslovensko in nemško produkcijo. Moje filmsko podjetje pripravlja tri nove filme in je verjetno, da se bodo zunanje scene velikega filma »Srečnega otoka«, v katerem igra Pola Negri glavno vlogo, snemale v Dalmaciji. Dalmacija je kakor ustvarjena za filmska snemanja in sem prepričan, da bo postala počasi splošna atrakcijska točka za filmska snemanja. Vaši književniki bi morali pisati motive za take filme, ki bi se mogli snemati v Dalmaciji. Glasbo za film »Princesa koral« je skomponiral vaš domači skladatelj Tijardovič in smo zelo zadovoljni z njim. Dal nam je izvrstno glasbo, čeprav je prvič komponiral za film.«
in s svojimi najbližnjimi, kako je vse njegovo dejanje in nehanje zaradi zunanjega videza. In na takem videzu je zgrajen blesk premnogih, kjer ni niti trohe resnične notranje topline. Prav je, da se človek ozira na svojega sočloveka, da ga ne oškoduje, da mu pomaga, če je pomoči potreben, toda da bi zgradil svoje lastno življenje in življenje svojih otrok edinole na paroli »Kaj bodo k temu ljudje rekli?« je vendarle sramotno, človeka nevredno. Pa je vendar dosti takih ljudi, dosti staršev, ki jim je v prvi vrsti za to, da bi se »postavili« z uspehi svojih otrok. Koliko mater je, ki se pozno v noč uče s svojimi otroki, samo da bi se postavile z njihovo odliko. Pri tem pa pozabljajo, da ubijajo s tem v otrokih samostojnost, zaupanje vase in da goje v njih isto nezdravo stre-muštvo, isto nesocialno bahaštvo, ki ubija mladostno prostodušnost in kvari značaj.
Napačna ambicioznost staršev povzroča, da je na svetu toliko ljudi na nepravih mestih. Kolikokrat najdemo celo v akademskem poklicu človeka, ki bi bil morda dober obrtnik, trgovec ali bi se uveljavil kjerkoli, kjer je treba zgolj praktič-
nega razuma, ki pa nima za delo, ki zahteva bolj znanstveno mišljenje, nobenega daru. Življenje nam kaže vse polno nenadarjenih in nesposobnih ljudi na odgovornih mestih, kamor so prišli zgolj po stre-muštvu svojih staršev in po njihovih zvezah.
Koliko otrok je, ki kažejo veselje in spretnost do ročnega dela in prosijo svoje starše, naj jih puste v uk k mojstru, zlasti, če se jim v šoli slabo godi. Toda to je zadnje, k čemur se odločijo starši, potem ko so poskusili že po vseh šolah, ki vzgajajo mladino za gospodo. Koliko boljšo bodočnost imajo na primer šivilje in druge obrt-nice, kakor pa uradnice s trgovske akademijo, ki prejemajo po 400 Din na mesec. Toda kljub temu ni nikjer tolikšne nadprodukcije kakor v vrstah pisarniških moči.
Taki primeri in tako razmišljanje bi šlo lahko v neskončnost, Temu so krivi v prvi vrsti napačna vzgoja, napačno vrednotenje človeka in dela in napačno pojmovanje vrednosti lastnega življenja. Dokler se bo cenil samo videz, ne bo drugače.
„MUe Boeteur" v filmu
Filmi jz vohunskega življenja so se v zadnjem času zelo priljubili. Največ eo j.ih doslej napravjlj Američani, pred kratkim eo ee pa tudi Francozi lotil; takšnega dela in so poneslj za film življenje in delovanje slavne nemške volnmke Anemarjja Lesser-jeve. ki je jmela v vohunskem svetu priimek »gospodična doktor«. Ta vohunka ki
je prizadela Francozom ogromno izgub in škode, je bila tako spretna, da je niso mogli prijeti, jn da je delovala do konca voj« ne. Toda njen; živci so popustili in naposled eo jo moralj zapreti v neko zdravilišče v Švici, kjer je baje šele nedavno umrla.
Film je Francozom režiral Nemec G. W. Pabst, glavne vloge v njem pa imajo Pier-re Fresnav, Pierre Blanchard in Luis Jou-vet. kj je ostal še vsem v spominu po svoji odlični vlogi v filmu »Na dnu« po drami Gorkega.
Obupne razmere babiškega stanu
žena v sodobnem svetu
Za mladino usodna napačna ambicija
staršev
V nekem mestu se je zgodilo tole: Mati je imela sina v petem razredu gimnazije. Bil je zelo malo nadarjen in se je silno težavno učil. Z največjo muko je prišel dc pete gimnazije in je neprestano nrocii Tra ter, naj ga pusti, da se uči obrti. Toda mati, žena maiega im-uniKa, m tem ničesar slišati. Bila v ozna in je hotela imeti sina inženjerja ali doktorja. Ko je sin spoznal, da bo naj-brže padel, je s strahom pripravljal mater na »katastrofo«, kajti za ambiciozno žensko je bila to v resnici katastrofa. Neprestano je ponavljala svojemu sinu: »Rajši te vidim mrtvega, kakor da mi napraviš tako sramoto.« Sin je zbral poslednje moči, storil je vse, kar je mogel, a je vkljub temu dobil negativno spričevalo. Namesto domov je šel do železniške proge in se vrgel pod vlak, ki mu je odtrgal obe nogi in ga tudi drugače poškodoval. V bolnišnico so prepeljali še živega. Ko ga je zagledala njegova mati, se je vrgla k njegovim nogam z obupnim vzklikom: »Kaj si mi storil.« Umirajoči fant jo je pa pogledal z dolgim in žalostnim pogledom in ji odgovoril: »Mati, saj si rekla, da me rajši vidiš mrtvega . . .« To je bila res prestra-šna kazen, saj bo mati nosila zavest krivde nad smrtjo lastnega sina, ki ga je umorila njena prevelika ambicija.
In koliko je mater, a še več očetov, ki na ta način mučijo svoje otroke! Kolikokrat jim z napačno ambicijo in stremu-štvorn zagrenijo vso mladost, pokvarijo vse veselje do življenja in zlomijo vso vero vase. že v šoli so taki nenadarjeni učenci deležni marsikatere krivice, kajti kogar šola enkrat vzame »na piko«, češ da je slab učenec, ta se ne izmota izlepa, pa naj se še tako trudi. V šoli se navadno nihče ne potrudi, da bi otroka bolje spoznal in da bi preiskal vzroke njegovega razadovanja. Morda je v puberteti, ki jo nekateri težje preživlja kakor drugi, morda je njegova okolica z njim nepravilno ravnala, da se je zaprl vase, da je čustveno in umsko odpovedal, če je prišel v tem času v roke okostenelemu »pedagogu«, ki je že davno pozabil svojo mladost, pa je fant. zapečaten morda skozi vso srednjo šolo.
Največji siromaki v šoli so pa enostransko nadarjeni učenci. To so »idioti,« ignoranti,« »butci,« itd. Seveda, vsak specialist smatra svojo stroko za najvažnejšo, ki drži svet pokoncu, in kdor je totalno
ne obvlada ali celo nima daru zanjo, je »kompleten tepec.« In vendar bi morala šola presojati učenca totalno esot celotnega človeka. Saj nam življenje kaže, da so odlični vsestransko nadarjeni šolarji dostikrat najmanj za rabo, kjer je treba pokazati resnično samoraslost, in da v službi dostikrat kvarijo ozračje s svojim odličnim stremuštvom.
če šola nima zanimanja in smisla za raznovrstnost v darovih svojih učencev, bi pa morali to upoštevati vsaj starši, ki bi morali svojega otroka pač najbolje poznati. In če je otrok bolj svojski in če je ma-lodušen zaradi neuspehov v šoli, naj starši ne pomagajo ubiti še tisto malo poguma v njem! Vsaj oni naj goje v njem tisto, kar je najbolj pozitivnega in česar morda šola nikdar ne vidi. Prav je, če so starši strogi, toda strogost mora biti vedno na mestu. Kolikokrat je pa namesto strogosti potrebno vcepljanje poguma in samozavesti! še bolj potrebna kakor strogost je pa doslednost! Te manjka v šolski in domači vzgoji.
Saj je razumljivo, da vsaka mati in vsak oče želi, da bi bil njun otrok najboljši, odličen in vzoren šolar. Toda v tem je mnogo napačne ambicije, ki jo otrok, zlasti če ni nadarjen, plača s svojim zdravjem. Takšna ambicija je posebno obsojanja vredna v takih primerih, ko starši žele uspeha svojemu otroku pred vsem zaradi sorodnikov in sosedov, da se pobahajo pred njimi. Nedavno sem govorila z materjo, ki je vsa obupana tožila, da bo hčerka v šoli zaostala. Dekle je brihtno, toda je v razvojni dobi in je moralo pogosto izostajati iz šole radi bolehnosti. Glede na vse to sem ji povedala svoje mnenje: Deklica sama ni ničesar zakrivila; ker je bolehna, bi jo morala mati pustiti, da prostovoljno ponavlja, zlasti ker ni v tako slabih razmerah, da bi občutila z izgubo leta materialno škodo. Tedaj pa je iz matere planil pravi vzrok njenega napora, da bi dekle uspešno dovršilo razred: »Kaj bodo pa sosedje rekli, ko nam tako privoščijo!«
Ali ni to strašno, da mati ne misli na svojega otroka, na njegovo zdravje, na njegovo blaginjo, ampek v prvi vrsti na tuje ljudi in na njihovo mnenje? Ali je vredno zato roditi otroke, da se postavljaš z njimi pred ljudmi, ki bi te morali v razmerju do lastnega osebnega življenja toliko brigati kakor lanski sneg! To je najboljši ' dokaz, kako malo živi človek sam s seboj |
Ljubljana, 13. junija. Na tem mestu smo že opozorili javnost na težavne razmere babiškega stanu, za katerega bi se morali odločujoči činiteiji glede na njegovo važnost za narodno zdravje vsekakor temeljiteje pozanimati.
Občni zbor diplomiranih babic dravske banovine, ki se je preteklo nedeljo vršil v magistratni dvorani pod predsedstvom diplomirane babice iz Ljubljane, ge. Kvarti-čeve, nam daje novo priložnost, da opozorimo javnost na nekatera bitna vprašanja tega stanu.
Da pokažejo zanimanje za najaktualnejša vprašanja babiškega stanu, so se zborovanja poleg lepega števila poklicnih babic udeležili predsednica dravske sekcije Jugoslovenske ženske zveze ga. Minka Gove-karjeva, načelnik odseka za zdravstvo pri banski upravi g. dr. Avramovič in sreski zdravstveni referent g. dr. Lapajne. če upoštevamo današnje neznosne razmere, v katerih žive zlasti podeželske babice, moramo reči, da je bila udeležba babic na zborovanju vsekakor odlična, kajti priznati si moramo, da je pri nas babiški stan eden izmed tistih, ki vidno hira, ker trpi pomanjkanje.
Največji udarec za njihovo materialno stanje je tako zvano mazaštvo, ki se bohotno razrašča in opravlja ponekod do tri četrtine vseh porodov. Babice so mnenja, da so temu nezajezljivemu pojavu, ki gre na njih škodo, krive pač premile kazni za mazačke in pa prikrivanje mazaštva s strani prebivalstva, ker si od njega obeta cenejšo pomoč. Babice same pa tudi ugotavljajo, da mazaštvo uživa preveč zaslombe krajevnih činiteljev. občinskih funkcionarjev, večkrat pa tudi dušnih pastirjev. Zato sta bila škofijska ordinariata v Ljubljani in Mariboru na pobudo babiškega društva prisiljena izdati področnim župnim uradom stroga navodila za pobijanje babiškega mazaštva. Vendarle ugotavljajo, da se ta navodila le malokje strogo izvajajc.
Kljub temu, da je stanovska zavest med babiškim stanom v dokajšnjem pojemanju, kar izpričuje dejstvo, da je večina babic v dravski banovini nevčlanjena, je organizacija vendarle vsa zadnja leta hodila po strogo začrtani poti za dosego izboljšanja položaja svojega stanu.
Med najvažnejše akcije društva spada borba za izpremembo zakona o zdravstvenih občinah v smeri, da bi banska uprava med osebje, ki ga postavlja na svoj proračun v združenih zdravstvenih občinah, uvrstila tudi babice, ki naj bi postale banovin-ske nameščenke vsaj v činu poduradnic s starostno pokojnino, ki jim je zdaj ne dajeta ne občina ne banovina, še manj pa seveda država. Občine gredo zadnji čas celo tako daleč, da v svoje proračune prav samovoljno ne stavljajo niti potrebnih zneskov za plačilo babic. To svojo potezo pa potem zagovarjajo z razlogom, da babice ne morejo nastaviti, ker za to nimajo proračunskega kredita.
Drugo važno stanovsko vprašanje se plete okrog ustanovitve pokrajinskih babiških zbornic, s katerimi bi bilo ustreženo oja-čenju organizacije, ki bi ob številnem članstvu imela nedvomno mnogo več uspeha v svoji borbi, kakor ga ima ob maloštevilnem. Zbornice bi imele lepo priliko pobrigati se za ureditev davčnega sistema za j
babiški stan, ki je kljub poslabšanju pridobitnih razmer diplomiranih babic ostal pri starem, kakor je veljal v času »boljše konjunkture«. Babice namreč še vedno plačujejo davke v stari višini kljub znižanemu zaslužku.
V tesni zvezi s tem vprašanjem je tudi vprašanje ustalitve babiških tarif. Po naročilu banske uprave je odbor v preteklem
I poslovnem letu sestavil osnutek take ta-rife, ki je bil nato predložen ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje. Načeto je bilo tudi vprašanje konkurence, ki se je pojavila babiškemu stanu od porodnišnic, v katere se zadnji čas porodnice čedalje bolj zatekajo, ker je s tem na lahek način rešeno toliko skrbi polnih vprašanj, ki se pojavljajo ob porodih.
Oba zastopnika oblasti gg. dr. Avramovič in dr. Lapajne, ki sta zborovalkam zagotavljala vso naklonjenost banske uprave pri reševanju njih bitnih stanovskih vprašanj in se z njimi strinjala glede predlogov, kako bi se dalo ta vprašanja zadovoljivo rešiti, sta k vprašanju konkurence od porodnišnic priporočala, naj bi se babice zavzele, da bi banska uprava uredila sprejemanje porodnic v javne porodnišnice tako, da bi porodnišnice sprejemale poleg zapletenih primerov le še ubožne normalne porodnice, ki bi se izkazale z ubožnim spričevalom.
Na kraju zborovanja je govorila še ga. Poljančeva. ki je bila med ustanoviteljicami društva in tudi njegova prva predsednica ob ustanovitvi. Poudarjala je, da so današnjemu zmanjšanemu zanimanju babic za društvo in pomanjkanju društvene in tovariške zavesti krive predvsem izredno slabe razmere, če pa bi bile v organizaciji včlanjene vedno vse babice in bi vsaka neomajno sodelovala tako, kakor bi delala zase, bi bili danes uspehi društvenega dela povsem drugačni.
Svoje popolno zaupanje v sedanjo predsednico go. Kvartičevo in stari odbor pa so zborovalke dokumentirale s tem, da so ga izvolile soglasno tudi za bodočo poslovno dobo.
FOTOAMATEB
Iz amaterskega gibanja
Odbor Fotokluba Ljubljane vabi vse člane na izredni občni zbor, kj se bo vršil v petek 25 t. m. ob 20. v klubskem lokalu. Ce ob določeni urj ne bo zadostno števjlo članov, se otvori občni zbor pol ure pozneje.
Za amaterjevo knjižnico
»Galerija« priobčuje tudi v svcji junijski številki med krasnimi celostranskimi umetniškimi prilogam; delo našega amaterja. jn sicer Jeseničana Slavka šmoleja delovni motiv »Para se dviga«. Zanimivo je, da predstavlja velika mednarodna revija kot eno jzmed mojstrskih del svetovne fotografije baš motiv, s kakršnimi ee je naš mlad; amater krepko odražal izmed drugih razstavljalcev na pravkar minuli tretji društveni razstav; Foto-kluba Ljubljane. Med drugimi slikami srečujemo dela, ki so zbujala veliko pozornost že na ljubljanskih fotografskih interna^cionalkah tako slovitega egiptovskega mojstra Mjlko-viča »Pristaniški prizor« in Angležinje New-bvjeve »Popotnika«. Odličnj jn zelo poučni so, kakor vedno, napisan; prispevki, širši amaterski svet pa bo zanimal razpjg nagradnega tekmovanja za nov zbornik »Ideja ;n oblika«, k; ga namerava prihodnje leto izdati »Galerija« kot eno svojih posebnih. senzacionalnih fotografskih publikacij. Tekmovanja ee lahko udeleži vsak amater z največ štirimi slikami, k; naj bodo oblikovno ali idejno svojevrstne. Nagrade znašajo okrog 10.000 din, avtor, ki mu sprejmejo kakšno eliko. dob; jzvod pre-zanimivega zbornika zastonj. Podrobnejši pocoj; za nagradno tekmovanje se dobe lahko na naslov; Fotoklub Ljubljana, Levstikova ulica. Ljubljana, kjer se je mogoče na revijo tudj naročiti.
»Fotografjcky Obzor« priobčuje v svojih slikovnih prilogah tokrat lep izbor domovinskih fotografij, ki kažejo češkoslovaške tipe jn pokrajine tako. kakor jih vidijo najboljši mojstrj češkoelovaške fotografije. Zanimivo je ta dela primerjati s tem, kar so nam podobnega nudili posebni oddelki tretje društvene razstave ljubljanskega Fotokluba. Tuiij nekateri članki v novj številki glasila organiziranih češkoslovaških amaterjev obravnavajo probleme domovinske fotografije, kj jx>staja. kakor je vjdeti, aktualna po vsem svetni. Naši amaterji, kj količkaj razumejo češčino (in z dobrim slovarjem v roki ne more delati to nikomur posebnih težav), bj ee tu lahko mnogo naučili. Mesečnik se naroča na naslov; »Fotosrrafickv Obzor«, Praha IT., Opa-tovjcka 3, CSR. in velja letno za Jugoslavijo malenkost 40 Kč.
»P h o t o bi a 11 e r«, mesečnik Agfe za širok; krog amaterjev je posvetjl svoji zadnji številki dvema specialnima problemoma fotografije, in sicer majsko številko živalskim posnetkom, junijsko pa problemu mehkonscev. za katerega se tudi naši amaterji zelo zanimajo. O njem govori sloviti avstrijski mojster M. Neumtiller. Kras-n; slikovni primerki dopolnjujejo v obeh številkah strokovne članke. Mesečnik pa je dovolj obsežen, da more obravnavatj poleg tega še celo vrsto vprašanj jz stojne (n. pr. barvne) in žive fotografije. Spet-jalno s problemi kinematografije pa se bavjdru^ list Agfe, »Kinotechnisehe Mitteil"neen«, ki prjobouje v svoji zadnji (1. letošnji) številki med drugim razpravo o ameriški filmski razsvetliavn; tehniki in o izkušnjah z novim barvnim filmom Agfe. Obe reviji se naročata, v kolikor jjh ne dobjte v zadevnih trgovinah, na naslov: Agfa, Berlin SO 36.
»Der K i n o - A m a t e u r« 6. štev. (Pho-tokino-Verlag. Berlin S 42, Oranienetras-se 139.), ti pove v izčrpnem članku mnogo poučnega o rabj filtrov v kjnemotografiji, tehnikj naslovov, prednostih formata 9.5 mm i. t. d. Majhen in cenen, toda vsebinsko bogat obzornik eaj m« je urednik znameniti Frerk.
»Der Sa trap« junijska številka, bo zadovoljil vsakogar, ki hoče vjdeti zbirko res krasnih posnetkov, posebno iz poletnega življenja. O tem govore tudj članki. List je namenjen v prv; vrst j odjemalcem fotografskih potrebščin tvrdke Vojgtlander, da pa prinaša, dovolj zanimivega gradiva za vsakogar, vedo vei amaterji, ki so ga ime-lj kdaj v rokah.
Naše gledališče
DRAMA Začetek ob 20. uri Ponedeljek. 14. junija; Cvrano de Berge-
rac. Red A. Torek. 15. junija; Zaprto. Sreda. 16. junija: Cvrano de Bergerac. Red Sreda.
Četrtek, 17. junija- Cvrano de Bergerac.
Red Četrtek. Petek. 18. junija: Zaprto. Sobota. 19. junija: Tisočak v telovniku. Premierski abonma.
OPERA Začetek ob 20. ur; Ponedeljek. 14. junija; Zaprto. Torek, 15." junija: Car Kalojan. Red B. Sreda. 16. junija: Veseli studenček. Red C. Četrtek. 17. junija; Prodana- nevesta. Premierski abonma.
FILATELIJA
Zgodovina pisemske znamke
Ko so začeli ljudje znamke zbirati, so tudi ustanovili prva društva zbiralcev. Kmalu so nastale trgovine, v katerih so poleg drugega prodajali tudi rabljene znamke tujih dežel. Da =o posamezni zbiralci vedeli, katere znamke so več vredne in katere manj, so začeli trgovci izdajati cenike znamk. Seveda so bili ti ceniki v začetku prav drobni, toda pozneje je njihov obseg narasel in dandanes ima največji angleški cenik okoli 2500 strani. V tem cen ku so popisane in narisane vse znamke sveta.
Izprva so imeli znamke samo za plačevanje poštnine v naprej. To so bile tako imenovane frankovne znamke. Pozneje so začeli izdajati še posebne znamke za doplačilo pcštnine, če je b lo pismo premalo frankirano, nato znamke za uradna puma, za odpravljanje paketov, za brzojave itd. šele nedavno so začele države uvaj'ati tudi posebne znamke za letalsko pošto. Te znamke so med zbiralci najbolj priljubljene in so na primer znamke prvih poletov čez Atlantski ocean dandanes že velika redkost in lahko se imenuje srečnega tisti, ki jih ima.
Koliko lepega in zanimivega vam lahko pove zbirka znamk, če prelistavate list za listom. V njej boste našli več kakor v še tako lepo zanmivi zgodovinski ali zemljepisni knjigi. V tem oziru .so najzanimivejše znamke prekomorskih dežel. Le poglejmo znamke, kj so izšle v zadnjih desetletjih preteklega stoletja po raznih otok h Tihega morja! Skcraj vse najznač lnejše živali teh otokov vidimo na njih, skoraj vse najlepše pokrajine. Poglejmo znamke Afrike in Amerike, poglejmo znamke Avstralije, — povsod vidimo na njih živali,
p c krajine, ljudi, navade tamkajšnjih krajev, in vsaka znamka je živo izpričevalo, kaj imajo lepega ali zanimivega v ti-ti deželi. Poglejmo evropske znamke! Na njih zasledimo sledove vseh zgodovinskih dejanj zadnjega stoletja. Ravnatelj angleškega muzeja v Londonu je dejal, da je lepa zbirka znamk izvleček iz zgodovine zadnjega stoletja in da more biti le tsti dober zgodovinar, ki je zbiralec znamk. Poglejmo čtare nemške znamke. Izprva so imele vse drobne nemške državice svoje posebne znamke, pozneje pa jih je počasi drugo za drugo prevzela velika nemška država, kakršna je dandanes. Znamke z Balkana nam živo pripovedujejo zgodovino bojev s Turki, ko so se južni narodi borili za svojo svobodo. Poglejmo znamke iz dobe prevrata, ko so se rušile države in so na njihovih razvalinah zrasle nove. Vse so pomembni zgodovinski dokumenti.
Potem so pretisnili avstrijske znamke z napisom »Slovenija«, toda te znamke niso izšle. Dobili smo prve slovenske znamke, ki jih je izdelal naš srkar — umetnik Ivan Vavpotič. Na najnižjih vrednotah vidmo isliko aužnja, ki je pretrgal verigo, do pa u. Za njim sveti solnce in vidijo se obrisi naših gora. Potem je na vrednoti po 50 in 60 vinarjev slika poosebljene Jugoslavije s tremi sokoli. Na znamke po 1 in 2 kroni vidimo otroka .neznatnega, nebogljenega glasnika miru, na znamkah po 5, 10 in 20 kron pa doprsno sliko našega prvega vladarja. Potem smo dobili še časopisne znamke s sliko krilatega angelčka in portovne znamke, na katerih so bile samo številke. Ko smo namestu kron dobili dinarje, so iz-
šle podobne znamke, a v d!narski veljavi. Te naše prve znamke zlasti nižje vrednote, so sploh najzanimivejše znamke, kar jih je izšlo v prevratni dobi. Naši bratje na Primorskem so dobili takrat avstrijske znamke s pretiskom »Regno d' ita-lia, Venez:a Giulia« in Venezia Tridenti-na«. Petem so dobili italijanske znamke s posebnim pretiskom in nazadnje italijanske znamke brez pretiska. Na Reki, ki so jo nekoč upravljali Madžari, so izprva pretisnili madžarske znamke z besedo »Fiu-me« potem pa so izdali še več vrst drugih znamk. Ko je d' Annunzyo Reko zasedel, je dal tiskata znamke s svojo sliko. Pozneje, ko so ga od ondod prepodili, so to ozničili še s posebnim pret'sko.m in na>-zadnje so tudi tam dobili redne italijanske znamke. Reške znamke z raznimi pretiski so tudi uporabljali na otokih Hrvatskega Primorja, ki so nam jih vzeli Italijami in jih potem vrnili. Ko smo mi vzeli Madžarom kraje onstran Mure, so naša oblastva pretisnila madžarske znamke z napsom »Prekcmurje SHS« ali pa samo »SHS«.
Tudi zgodovina naših bojev za Korcgko se zrcali na znamkah. Ko se je na Koroškem pripravljal plebiscit, ki smo ga mi tako žalostno izgubili in ki nam je vzel toliko drag h bratov, so preri nili slovenske znamke z napisom »Koroška glasovalna cona A.«, za cono B, to je Severno Koroško, pa so izdali Avstrijci posebne svoje znamke s pretiskom »Karnten—Ab-stimmung«.
Slovenske znamke so potem dobile veljavnost po vsej državi.
Tudi Hrvati so izdali svoje po-ebne znamke, veljavo pa so izgubile nekdanje Črnogorske znamke. Koliko zanimivega nam lahko povedo še druge znamke iz prevratne dobe. V Bosni so pretisnili nekdanje bosenske znamke s slikami pokrajin in dveh avstrijskih vladarjev, na Hrvatskem pa madžarske znamke.
Šele ko so se razmere v državi uredile, smo dobili prvo siplošno izdajo znamk, tiskanih.
če pogledamo naše znamke, ki so izšle do danes, bomo lahko ugotovili, da je skoraj vsaka spomin na kakšen važen dogodek, skoraj vsaka košček zgodovine. Prav tako je tudi po drugih dTŽavah. In zbiralec, ki se za svoje znamke zanma, si bo z njihovo pomočjo pridobil dosti znanja, ki mu ga šola ne more zmerom dati, znamke pa mu bodo tudi pomagale, da si bo laže zapomnil to, česar se je v šoli učil. Zbiranje znamk je zlasti pomembno za učenje zemljepisja, in prirodopisja.
Seveda je treba znamke zbirati na pameten način. Človek pri njih ne sme izgubiti preveč časa in zaradi njih zanemarjati drugega dela. Najprej naj gleda, da bo čimbolj izpopolnil zbirko svoje domovine, pri tem pa naj zbira še vse, kar mu pride pod roko. Pri svoji zbirki mora paziti, da bo shranjeval samo lepe znamke, kajti samo znamke, ki so dobro ohranjene, so nekaj vredne. Znamka, ki ima kakšen zobček premalo, ni vredna nič, prav tako pa je brez cene tista, ki je v sredini tanka ali pa raztrgana. Znamk ne smemo trgati g pisem z roko. Izrezati mcia-mo iz dopisnice ali pa iz kuverte vogal, seveda tako, da ne ranimo nobenega zob-ka, in potem ctdimočiti znamko v topli vodi. V topli vodi naj znamka leži tako dolgo, dokler sama ne odpade s papirja. Znamk ne smemo lepiti v zvezke z na-vadnm klejem, pač pa uporabljajmo zato posebne listke, ki s o namazani z gumijem, in ki jih lahko dobimo v vsaki boljši trgovini. Najbolje je, da si začetnik ne kupi nobenega albuma za znamke, pač pa naj vzame velike pole papirja in naj znamke na njih nalepi po državah, a lepo in daleč vsak sebi, da bo vsak list pregleden in da se znamke druga druge ne bodo dotikale. Da bo zbiralec vedel, kakšne znamke so na svetu in koliko so pnbl'žno vredne, naj si več začetnikov zbere toliko denar-
ja, da si kupijo cenik znamk. Taki ceniki niso dragi.
Po drugih državah je zbiranje znamk uvedeno kot prost predmet v šolah. Tako imajo na primer v Rusiji v vsakem razredu poseben krožek zbiralcev in prav tako tudi v Nemčiji. Učitelji v obeh teh državah so ugotovili, da so dosti boljši tisti učenci, ki znamke zbirajo, kakor pa tisti, ki se zanju ne zmenijo.
Zdaj vam pa povem še nekaj zanimivega o vladarjih zbiralcih znamk.
Znano je, da je bil najbolj vnet zbiralec znamk pokojni angleški kralj Jurij V., ki je imel eno najlepših zbirk sveta in je za urejevanje svoje zbirke uporabljal po dva popoldneva na teden. Tudi papež Pij XI. je že od mladosti vnet zbiralec znamk in ima veliko zbirko vsega sveta. Ameriški predsednik Roosevelt zbira znamke že od svojega osmega leta. O njem je znano, da zahaja vsak teden na sestanke Zveze ameriških zbiralcev. Umrli egiptski kralj Fuad je iimel 35 ogromnih albumov znamk. Tudi njegov sin, sedanji kralj Faruk, je navdušen zbiralec. Velika vojvodka Lu-xembairška posveča zbirkam velik del svojega časa, prav tako pa tudi njen sin. Ko je bil romunski kralj Karol pred leti izven svoje domovine kot izgnanec v Parizu se je dosti ukvarjal z znamkami in jih tudi zdaj ni pozabil. Leta 1932. je pokazal svojo zbirko na razstavi znamk v Bukarešti.
Dosti je bilo vladarjev, ki so dobili dragoceno uteho v znamkah, ko so morali zapustiti prestol. Tako slovi bivši španski kralj po krasni zbirki španskih znamk. Ruska carja Aleksander nI. in Nikolaj H. sta bila vneta zbiralca in &o Sovjeti prodali njuni zbirki za velik denar. Tudi poslednji turški sultan je imel krasno zbirko, ki jo je prodal londonskim trgovcem, ko je moral zbežati iz svoje domovine.
Kupujte domače blago!
Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja a konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak — 3W t I^nbljant