Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov.
-—
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Franjo Ogris, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Cclovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
Letnik XII.
Celovec, petek, 5. april 1957
Štev. 14 (779)
Skupno tržišče za Avstrijo ni posebno privlačno
Pred nedavnim sklenjeno skupno* tržišče med šestimi zapadnoevropskimi deželami je predmet neštetih razpravljanj in komentarjev tudi v državah, ki niso vključene v novo skupnost. Mnenja o* koristnosti ali škodljivosti take ureditve soi deljena in je negativna ocena prav tako1 pogosta, kot pa pozitivno prikazovanje novih možnosti, ki se odpirajo z ustanovitvijo* skupnega tržišča.
Tudi v merodajnih krogih Avstrije je slišati, da tak način skupnega gospodarstva za našo državo* ni preveč privlačen. Pri tozadevni oceni se* opirajo na dejstvo, da je Avstrija nevtralna država, medtem ko pomeni skupni trg sicer prvi zarodek »Male Evrope«, je pa v trenutni obliki še preveč enostransko* in politično* pobarvana tvorba. Prav tako* igra: na avstrijski strani Veliko* vlogo tudi okolnost, da Avstrija v svoji zunanji trgovini ni navezana le na Zapadi, marveč v precejšnji meri tudi na Vzhod.
Stališče dot novih sporazumov o* skupnem tržišču in E vratom u je zavzel tudi zvezni kancler Raab v svojem nedeljskem nagovoru po radiu. Dejal je, da bosta ti dve pogodbi bržčas zarodek bodoče Evrope, da pa je v njih bistvena pomanjkljivost, ker zajemata samo* del Evrope in hi deželam, ki niso* članice te ožje skupnosti, utegnilo biti odslej še teže prodajati svoje blago v teh testih zapadnoevTopskih državah. Kancler Raab je poudaril, da bi naj to* pomanjkljivost po* njegovem mnenju odpravili s tako* imenovano* evropsko* cono* svobodne trgovine, o kateri je že dalj časa govora. Vključitev v tako evropsko cono* svobodne trgovine — je naglasil — pa bi prišla v poštev tudi za Avstrijo*, ker bi lahko* po* tej poti izvažala na področje, ki ima nad 250 milijonov prebivalcev in ker bi lahko* še nadalje razvijala svojo trgovino* z deželami vzhodne Evrope.
V bistvu podobno* stališče do tega vprašanja je zavzel tudi minister Waldbrun-
Hammarskjoldov petletni načrt
Generalni tajnik Organizacije združenih narodov Dag Hammarskjold je predložil komisiji gospodarsko-socialnega sveta OZN petletni načrt o mednarodni akciji za razvoj socialnih skupnosti. Osnovni namen tega načrta je zboljšanje življenjske ravni V nezadostno* razvitih deželah. Eo tem načrtu, ki je zelo obširen, naj bi 9Tadili šole, bolnišnice, dispanzerje, mlekarne, obrtne delavnice, vzorna kmetijska Posestva in druge objekte na vasi.
Hammarskjoldov načrt sloni, kakor je
Jeneralni tajnik OZN sam poudaril, na štirih načelih: Razviti in razširiti bi bilo treba napore in sodelovanje vseh mednarodnih organov, ki delajo v kaki držaji za razvoj socialnih skupnosti. Delovanje UNICEF (mednarodni sklad Združenih narodov za nujno pomoč otrokom — t^Pom. ured.) in drugih podobnih programov mora biti osredotočeno na dosego ciljev petletnega načrta. Za uresničitev načrta bi bilo potrebno pogosto* sklicevanje pokrajinskih in deželnih konferenc, na katerih bi obravnavali cilje in poti, ki vodijo do uresničenja načrta. Končno* se hammarskjold zavzema še za uveljavljanje programa raziskovanj in publikacij.
V poročilu, ki ga je Hammarskjold skupno s petletnim načrtom predložil komisiji, podaja obširen pregled trenutnega &,anja v posameznih deželah ter navaja E°datke o delu in razvoju socialnih skup-Eosti v 14 državah.
ner v socialističnem tisku, ko je izrazil mnenje, da bo* ta sklep lahko* pomenil bistven korak k združitvi Evrope, če bo vzpodbudil tudi druge evropske dežele k poenotenju trga: in s tem k združitvi njihovega narodnega gospodarstva. Končni cilj pa naj bi bil v upostavitvi evropske cone svobodne trgovine, ker bi s tem, nastalo* skupno* tržišče za okoli 280 milijonov ljudi. Za uresničitev takega nedvomno velikopoteznega načrta se izplačajo vse težave in žrtve in tudi pri nas v Avstriji tak način združevanja lahko le pozdravimo. Glede sedanjega skupnega tržišča še-
stih zapadnoevTopskih dežel pa je minister Waldbrunner poudaril, da je vprašanje pristopa Avstrije v tem primeru popolnoma drugačno, ker pomeni ta skupni trg le maloevropsko* rešitev z izrecno* političnim značajem, ki ponovno ustvarja dve vrsti dežel v Evropi. Vsekakor pa — je minister Waldbrunner dejal — odgovarja odobravanje evropske cone* svobodne trgovine ter opreznost napram skupnemu trgu in atomski skupnosti šestih zapadnoevTopskih dežel tako našemu gospodarskemu kakor tudi našemu političnemu položaju.
Se vedno trenja okoli Sueza
Sporazum v sueškem vprašanju, dosežen med generalnim tajnikom OZN in predstavniki Egipta, je ponovno razburil duhove v nekaterih deželah, katerih interesi so tesno povezani s tem problemom. Na eni strani se Anglija in Francija z vsemi silami branita priznati egiptski načrt o plačevanju pristojbin za plovbo po Sueškem prekopu, ker bi morali hkrati priznati tudi polom svoje napadalne politike proti Egiptu, na drugi strani pa grozi Izrael z novimi zapletljaji, ker je Egipt ponovno prevzel upravo na področju Gaze in ker še za naprej obstsojajo dvomi o* pravicah izraelskih ladij do* svobodne plovbe po Sueškem prekopu in Akab-skem zalivu.
V enem izmed teh perečih vprašanj so našli rešitev na ta način, da bodo* varnostne sile OZN premestili s področja Sueškega prekopa na področje Gaze, kjer pa bodo v smislu sporazuma, doseženega med egiptsko vlado in generalnim tajnikom OZN, le v pomoč egiptski upravi. Glavna
naloga sil OZN bo* namreč obstojala v tem, da bodo, razmeščene po vsej dolžini demarkacijske črte, skrbele za red in mir med Egiptom in Izraelom. V dobro obveščenih krogih OZN napovedujejo, da je take vrste uporaba sil Združenih narodov predvidena za dobo štirih let.
Tudi glede plovbe po Sueškem prekopu se že* kaže bližnja ureditev še nerešenih vprašanj. Velikega pomena pri tem je zadržanje Amerike, ki se v veliki meri strinja s stališčem, ki ga je iznesla egipt-ska vlada. Le nekatere majhne koncesije pričakuje WaShington od Kaira in ni izključeno*, da bo to najbližja pot do* sporazuma, ki bi zadovoljil tako* Egipt kakor tudi uporabnike prekopa*. V najmanj zavidljivem položaju je pri tem vsekakor angleška vlada, ki skuša rešiti svoj že* precej omajani ugled, hkrati pa jo silijo domači finančni krogi k hitri ureditvi sueškega vprašanja, poudarjajoč, da je treba čimprej najti način, da bi angleške* ladje lahko* plule skozi Sueški prekop.
Moskva kritizira sklepe konference na Bermudih
Ze zadnjič smo poročali, da so bili odzivi na bermudsko konferenco* zelo* različni in da so jih najbolj napadli v arabskem svetu. Tej obsodbi so* se potem pridružili tudi v Moskvi in je sovjetsko* zunanje ministrstvo* objavilo* v tej zvezi poročilo, v katerem je rečeno*, da je* srečanje na Bermudih pokazalo*, da nameravata vladi Amerike in Anglije v zunanji politiki nadaljevati svojo* agresivno pot. Dalje je v poročilu rečeno*, da so na bermudski konferenci sprejeli sklepe, katerih cilj je povečati mednarodno napetost in netiti nevarnost nove vojne*.
V zvezi z izjavami angleške in ameriške vlade, da nameravata biti zmerni v poskusih z atomskim orožjem, poudarja
sovjetsko zunanje ministrstvo*, da to* ni pot k ureditvi vprašanja atomskega orožja, marveč sta vladi Anglije in Amerike ubrali pot trenutnih priprav na atomsko vojno*. Posebno* ostro* napada sovjetsko poročilo politiko atlantskega bloka in ugotavlja, da so dosegli vojni izdatki zapad-nih dežel v zadnjih sedmih letih velikansko* vsoto 372 milijard, dolarjev (to* bi bilo približno 9,300.000,000.000 avstrijskih šilingov — oporn. ured.). Nasprotno pa. se Sovjetska zveza po objavljenem poročilu zavzema za takojšen sporazum o prepovedi jedrskega orožja in je sovjetska vlada pripravljena kot prvi ukrep v tej smeri skleniti sporazum o* začasni opustitvi poskusov z atomskim orožjem za določeno obdobje.
Angleška politika doživela nov poraz
Angleška vlada je sklenila izpustiti na svobodo* ciprskega nadškofa Makariosa skupno s tremi njegovimi sodelavci, ki so jih Angleži lani internirali na Sejšeld-skih otokih. Sicer bo Makariosu tudi zdaj zabranjen povratek na Ciper, kljub temu pa pomeni njegova osvoboditev nov poraz za angleško politiko*.
V Londonu so s tem hote ali nehote priznali, da je bilo pregnanstvo* Makariosa in ostalih ciprskih voditeljev udarec v prazno, saj se je odpor proti Angležem med ciprskimi Grki le še povečal, čeprav so odvedbi Makariosa sledili najstrožji policijski ukrepi, vojaške operacije in justič-
na nasilja nad Ciprčani s strani angleške uprave na otoku. Zdaj se bodo* morali le spet vsesti za zeleno mizo in potom pogajanj iskati rešitev ciprskega vprašanja. Da bo imel pri teh razgovorih nedvomno* glavno besedo prav Makarios, bo za An-gleže še toliko bolj neprijetno*.
Pa tudi v okviru angleške vlade je prišlo do prvih nesporazumov v tem vprašanju, kar je imelo za posledico, da je demonstrativno podal ostavko predsednik kronskega sveta lord Šalisbury. To je toliko večjega pomena, ker je bil lord Salis-bury ena najbolj vplivnih osebnosti v angleški politiki.
Ali se bo premaknilo z mrtve točke?
Kakor sme* izvedeli, je ministrski komite za izvedbo* člena 7 Državne pogodbe zadnjo sredo spet enkrat zasedal. Do zaključka časopisa na žalost nismo mogli točno zvedeti, o čem je razpravljal. Volks-zeitung ve povedati, da je bilo baje govora o šolstvu in jeziku pred sodiščem.
Živahna dejavnost OZN v aprilu
Velike in težke naloge* je do danes že uspešno* rešila OZN, ki čuva mir na svetu in posreduje pri sporih med narodi in državami. Vse to doseže OZN na zasedanjih raznih odborov, komisij in svetov. Tudi za mesec april je napovedana živahna dejavnost Združenih narodov. Predvidena so zasedanja v New Vorkn Ženevi in drugih mestih, kjer so različne agencije in ustanove OZN.
Med drugim bo 16. aprila začel zasedati ekonomski in socialni svet ZN v New Yo*rku. Obravnavali bodo gospodarski razvoj manj razvitih dežel in finansiranje tega razvoja. Pregledali bodo tudi predloge otroškega sklada ZN za letošnje delo te organizacije ter obravnavali še druge važne probleme kot svobodo tiska, poročilo komisij za transport in komunikacije ter drugo*.
Ves april bo zasedal Skrbniški svet in obravnaval predvsem probleme afriških dežel: Tanganjike, Ruande Urundi, Togo-landa. in obeh Komerunov. Pripravil ’.:* » priporočila: Generalni skupščini za pospešitev razvoja teh ozemelj in za njih čim prejšnjo osamosvojitev.
Danes so končali zasedanji; komisije za položaj žensk.. Razen tega bo ta mesec še zasedanje odbora mednarodnega otroškega sklada, komisije za mamila, komisije za človečanske* pravice, ki ima na dnevnem redu probleme svobode tiska in informacij, zaščite manjšin, pravice do političnega zavetja itd. Mednarodna pravna komisija se bo* sestala 23. aprila v Ženevi. Znanstveni odbor za atomsko radiacijo pa bo zasedal od 8. do 18. aprila. V Ženevi bo tudi Več sej pokrajinskih komisij in specializiranih agencij ter 12. zasedanje komisije za Evropo. Politična dejavnost OZN pa bo* še vedno osredotočena na ureditev razmer na Bližnjem vzhodu.
. Nevarnosti poskusov z atomskim orožjem
V torek se je zbralo v Parizu 400 zastopnikov industrije iz 11 evropskih držav, Amerike in Kanade, da bi se posvetovali o izkoriščanju atomske in sploh jedrske energije v miroljubne namene. Francoz Perrin je ob tej priložnosti predlagal ustanovitev svetovne organizacije, ki bi omogočila učinkovit razvoj uporabe te energije V izključno miroljubne namene.
Hkrati pa pripravlja Anglija na Božičnem otočju celo vrsto* nevarnih poskusov z atomskimi in vodikovimi bombami, kar je v številnih državah sprožilo* silno ogorčenje. Tudi predsednik japonske vlade se je priključil splošnemu odporu proti nadaljevanju takih poskusov in je poslal predsedniku angleške vlade Mac Millanu po* svojem odposlancu osebno* opozorilo, naj bi Anglija opustila nameravane atomske eksplozije v Tihem oceanu. Dejal je, da bo* Japonska vztrajala do konca v prizadevanjih, da ne bi prišlo do eksplozije vodikove bombe, ker bi vsled tega nastale zelo nevarne posledice zaradi okužbe rib, ki jih Japonci zelo* mnogo* jedo.
Dve japonski združenji znanstvenikov pa sta objavili sporočilo, da ima nuklearno* izžarevanje škodljive posledice za potomstvo celo tedaj, če je to le tako močno, kot je doslej veljalo za nepomembno.
tvUe--------------
Podraveljska šola gradi na domačih temeljih
Prireditev ob šolskem zaključku — Ob naši samopomoči se bo država morala spomniti svojih dolžnosti
Na slovenski kmetijski šoli v Po-drav-ljah so minulo nedeljo spet zaključili šolsko leto. Za razliko od prejšnjih let, ko je Slovenska kmečka zveza ob takih priložnostih povabila na zaključno prireditev tudi širšo javnost, so se tokrat omejili na interno slovesnost. Povabljeni so bili predvsem starši in sorodniki učencev obeh letnikov, prireditve pa so se udeležili tudi nekateri učitelji in predavatelji, v lepem številu pa zlasti absolventi prejšnjih letnikov, ki se radi odzovejo vabilu ustanove, na kateri so sprejemali koristne nauke in napotila za udejstvovanje v svojem poklicnem življenju na področju gospodarstva, kulturne dejavnosti in družbenega sožitja.
Letošnja zaključna prireditev je bila v šolski predavalnici. Tu so se prireditelji — učenci, absolventi in šolsko vodstvo — počutili najbolj domače. Po pozdravnih besedah inž. Nachbarja so pevci iz obeh letnikov, dasi zbrani iz najrazličnejših krajev naše zemlje, pokazali, da so se v teku svojega šolanja v Podravljah strnili v harmonično celoto in se pod vodstvom svojega pevovodje tov. Toneta Umeka iz Škofič usposobili za pevski, nastop, s katerim bi se bili dobro uveljavili tudi v tekmi z drugimi našimi pevskimi zbori. Nato so sledili kratki nastopi, v katerih so dali fantje vpogled v vsebino svojega učenja in dela na šoli. Feliks P i č e k iz Škofič je nastopil s sestavkom o doprinosu koroških Slovencev k občeslovenski kulturi, Jurij P as ter k iz Lobnika pri Železni Kapli o potrebi prilagoditve živinoreje zahtevam sedanjosti, Jože P a r 11 iz Mač pa je posredoval nekaj misli o sodobnem gospodarstvu. Poleg tehtne vsebine vseh sestavkov so nastopajoči tudi dokazali, da so se dobro- iz-
GOSPODARSKI DROBIŽ
Avstrijski izvoz električne energije
V	letu 1956 je zabeležilo- avstrijsko elektro-gospodarstvo znaten presežek v izvozu. Uvoz električne energije iz sosednjih dežel je znašal
319.3	milijona kWh v vrednosti
85.3	milijona šilingov, izvozila pa je Avstrija lani 1541,8 milijona kWh v vrednosti 292,5 milijona šilingov. Pri tem je treba upoštevati, da je bil uvoz v glavnem omejen na kalorični tok, za katerega je morala Avstrija plačevati 27 grošev za kWh, svoj tok pa je prodajala po 19 grošev za kWh.
Razvoj mlekarstva v Jugoslaviji
Pred zadnjo vojno je bilo v Jugoslaviji okoli 750 pomembnejših mlekarn, ki pa so bile razmeroma slabo opremljene. Med vojno so< tudi te mlekarne utrpele občutno- škodo, saj jih je bilo mnogo- popolnima, še več pa delno- porušenih. Zato so morali po- vojni posvetiti mnogo skrbi obnovi mlekarstva in so do lani zgradili 15 velikih sodobno opremljenih ter 30 manjših konzumnih mlekarn. Zmogljivost mlekarn se je s tem zvišala na 815.000 litrov konzumnega mleka na dan.
Nad milijon avtomobilov v enem letu
V	preteklem letu je bilo v nemških avtomobilskih tovarnah izdelanih 1,073.084 avtomobilov. Tako je lani avtomobilska industrija v proizvodnji vozil v Nemčiji prvič prekoračila mejo enega milijona. Proizvodnja znanih ljudskih vozov ima največji delež in sicer znaša 36,9 odstotka. Od 484.698 izvoženih avtomobilov pa je tvrdka Vo-lks-wagen zastopana s 44,9 odstotka. Tudi v svetovnem merilu izvoza osebnih avtomobilov (brez vzhodnega bloka) je tvrdka Volkswagen močne zastopana. Tako je bila v prvi polovici leta 1956 zastopana s 14,8 odstotka, kar brez dvoma predstavlja velik uspeh in priznanje tej tvrdki, ki izdeluje visoko kvalitetne in tudi ne preveč drage avtomobile.
urili v svojem materinskem jeziku in da se ne plašijo nastopiti korajžno tudi pred širšim krogom poslušalcev. Osemčlanska skupina fantov pa jei pod predsedstvom Lojzeta Miškulnika iz Zgornje vesce v kratkem prizoru ponazorila sejo slovenskega prosvetnega društva, na kateri odborniki živahno razpravljajo o potrebi zavestnega in aktivnega prizadevanja za dosego vseh tistih pravic, ki so zaenkrat še vedno- zapisane samo na papirju v členu 7 Državne pogodbe- in katerih uresničitev bi šovinistični krogi in njihove proti pravicam našega ljudstva naperjene organizacije radi preprečili, če se ne bomo vsi in povsod odločno zastavili za to, da bodo- čim prej sp-rovedene- v življenje.
Ko- so za zaključek sporeda izzvenele še tri narodne pesmi, je v imenu učiteljev in predavateljev na šo-li spregovoril dr. Mirt Zwitter, ki je med drugim dejal:
Zamisel slovenske kmetijske šo-le je stara že nad 30 let. Uresničiti pa jo- je uspelo šele, ko je Zveza slovenskih zadrug izbojevala vračilo podraveljskega posestva in ga dala na razpolago Slovenski kmečki zvezi za ustanovitev kmetijske šole. Poslopja in zemljišča smo prevzeli zanemarjena. Prosili smo državo- za pomoč, pa je nismo dobili. Uradna komisija je dovolila šolo samo za eno1 leto-, predstavniki kmetijske zbornice pa so ji napovedovali konec z dopovedovanjem, dal prostori niso primerni. Tedaj smo- se odločili za preureditev in primemot adaptacijo. Ob nerazumevanju države in dežele smo- sami krepka in družno- prijeli za delo-, pri teh naporih pa smo- bili deležni tudi bratske pomoči iz sosedno Slovenije. Sedaj je v Podravljah vsakomur vidna razlika, med takrat ko smo začeli in sedaj.
Skrbimo- s samopomočjo- in lastnim trudom tudi v bodoče — je poudaril govornik —, da ne bodo imeli prav tisti, ki še vedno prerokujejo- p-odraveljski šoli konec. Čim več fantov iz vseh naših krajev v po-draveljsko šolo, ki je za našo- mladino^bolj-ša kot vseh 13 nemških v deželi, ker gradi na temeljih in potrebah naših domov, našega domačega okolja in našega podedovanega domačega jezika. Na naši šoli med predavatelji in učenci ni takega razmerja, kjer bi dva ali trije učeni gospodje solili pamet nevednežem, marveč posreduje širok krog učiteljev in predavateljev svoje
znanje in izkušnje naši mladini in si ob domačem sožitju z njo- pridobiva tudi novih izkustev za življenje in delo-. Zato odhajajo s p-odraveljske šole samozavestni in razgledani absolventi, ki se doma in v svoji o-kolici prizadevno- in zavestno vključujejo- v naše narodno-, kulturno- in gospodarsko- življenje. To- delo- pa; naj bo tudi najboljše priporočilo- in propaganda za obisk naše šole v Podravljah.
Se marsikaj je treba v Podravljah izboljšati, urediti in izpopolniti, zlasti na gospodarskih poslopjih. Ne čakajmo- — je po-udaril tov. Mirt Zwitter — da nam bo- to kdo- drugi uredil. Ko bo Slovenska kmečka zveza ponovno pristopila do naših ljudi, sežimo radodarno vsak po svojih močeh v svoj žep, kajti ta kapital bo rodil bogate obresti v korist našega ljudstva. Sami si pomagajmo in z lastnimi napori dokazujmo, da hočemo živeti, pa bomo nedvomno deležni tudi pomoči rodnih bratov onstran meje; čeprav tega- niso dolžni in imajo dovolj tudi lastnih skrbi, smo
prepričani, da so nam pripravljeni biti v oporo. Ob naši samopomoči pa se bo predvsem naša država morala končno spomniti napisa na dunajski državni palači, kjer je rečeno: »Pravica je temelj držav«, spomniti pa se bo morala tudi člena 7 Državne pogodbe, ki nam daje pravico tudi do udeležbe na kulturnih in gospodarskih ustanovah in s tem pravico do priznanja in do primernega deleža na javni pomoči tudi za našo kmetijsko šolo v Podravljah, kot jo sprejemajo druge tovrstne šole v deželi.
Na zaključku prireditve je o-b razdelitvi spričeval tudi tajnik Slovenske kmečke zveze Blaž Singer izrekel letošnjim absolventom vzpodbudne besede za njihovo pot v poklicno- življenje-, učence, ki so vsi uspešno- končali prvi letnik, pa je pozval, naj se jeseni vsi vrnejo V drugi letnik in pripeljejo s- sabo- čim več našega strokovne in splošne izobrazbe željnega kmečkega naraščaja.
Korak nazaj na Koroškem
»Slovenski poročevalec« je pod zgornjim naslovom p-oiro-čal o- ukinitvi slovenščine kot obveznega predmeta na koroških srednjih šolah. V članku, ki ga je napisal Poročevalčev stalni dopisnik na Dunaju Jaka Štular, je najprej govora o dosedanji ureditvi pouka slovenščine, kar da je imelo- to- do-bro- stran, da so nemški dijaki dobili Vsaj osnovne- pojme o- drugem deželnem jeziku in o narodu, s katerim žive skupaj. Potem pa se v članku med drugim glasi:
Za resnično dobre, zdrave odnose med obema jezikovnima elementoma namreč ni dovolj, da manjšina sicer dobi svoje z zakoni priznane pravice, pri tem pa ostane nerazumljena, z nezaupanjem gledana skupina. Tudi večina mora aktivno- prispevati k sporazumu, ne samo s pasivnim priznavanjem manjšinskih pravic. Pri tem ima čimbolj razširjeno znanje o manjšini pomembno vlogo.
V nadaljevanju je v članku govora o-odločitvi Vrhovnega sodišča, s katero- je potrdilo- slovenščino- in hrvaščino kot drugi uradni je-zik, kar da bo povečalo potrebo po državnih uradnikih, ki obvladajo- tudi jezik manjšine. Kako- bo avstrijska uprava — piše dalje »Slovenski po-
ročevalec« — izpopolnila to- vrzel v znanju svojega uradništva, ne vemo, sodimo pa, da si je z ukinitvijo obveznega pouka slovenščine na gimnazijah povzročila slabo uslugo, saj bi bili prav absolventi koroških gimnazij dragocen kader bodočih uradnikov z znanjem obeh jezikov.
Ob koncu pa je v članku rečeno-:
Te pripravljenosti za »aktivno koeksistenco-« obeh narodnostnih skupin žal ni mo-č ugotoviti. Ne dvomimo, da bo slovenska gimnazija jeseni res začela s poukom s solidnimi učitelji in vso- potrebno o-premo-, ne vemo- pa; če je- bil še pred koncem tekočega šolskega leta, objavljeni sklep najsrečnejši uvod v novo obdobje odnosov med Slovenci in Nemci na Koroškem. Sodeč po nekaterih člankih v avstrijskih časopisih — res da, ne v najboljših — je bil sklep sprejet z »olajšanjem«. Če je to- res, in ministrski odlok to kvečjemu potrjuje, se ne moremo- znebiti občutka, da si avstrijska javno-st rešitev vprašanja predstavlja drugače kot Korošci. Odlok je kljub ustanovitvi slovenske gimnazije v jeseni v primerjavi s sklepom začasne koroške deželne vlade o šolstvu iz 1945. leta korak nazaj.
po s i r n e
SVETU
New Delhi. — Na zadnjih volitvah V Indiji, ki so trajale več tednov, je največ glasov pridobila Komunistična stranka Indije-, in sicer je zanjoi glasovalo 11,448.000 volivcev, medtem ko jih je na splošnih volitvah leta 1952 glasovalo zanjo- le- 5,300.000. Močno pridobila je tudi Kongresna stranka, ki je dobila 54,000.000 glasov. Nekoliko nazadovala je Socialistična stranka Indije, kar pa gre predvsem na račun povečanja KP.
Berlin. — Tajnik vzhodnonemške enotne socialistične stranke- Walter Ulbricht je dejal, da bodo- V Vzhodni Nemčiji 23. junija' občinske Vo-litVe. Ulbricht je- imel govor v berlinskem radiu, V katerem jei med drugim pozval ZDA, naj »osVo-bo-de Zahodno- Nemčijo zvez s s-evemo-atlantskim paktom in ne delajo iz nje oporišča za atomsko vojno«.
London. — Predstavniški dom zahod-noafriške kolonije- je soglasno sklenil zahtevati od britanske Vlade, da postane- Nigerija do leta 1959 neodvisna država V okviru Britanske- skupnosti narodov. To bodo- zastopniki Nigerije zahtevali na ustavni konferenci v Londonu konec maja. Opo-zicija pa je zahtevala, da postane Nigerija samostojna in neodvisna že letos.
Tunis, — Prebivalstva Tunizije je množično protestiralo proti vojaškim operacijam francoskega letalstva v zadnjih dneh. Trgovci so iz pro-testa zaprli svo-je lokale, delavci posameznih podjetij in rudnikov pa so prekinili z delom. Predstavniki Tunizijcev so izročili francoskim oblastem tudi protestne resolucije.
Jeruzalem. — Izraelska vlada je sklenila po-slati v Sueški prekop ladjo-, da bi ugotovila, kakšno je egiptovsko stališče do plo-vbe izraelskih ladij skozi Sueški prekop. Uradni predstavnik zunanjega ministrstva v Jeruzalemu je izjavil, da imajo- izraelske ladje pravico doi neoviranega prehoda skozi prekop po resoluciji Varnostnega sveta iz leta 1951.
Alžir. — Francoski poveljnik v zahodnem sektorju Alžira general Bollar-diere je odsto-pil, da tako- protestira proti nečloveškim, metodam, ki jih uporablja francoska vojska, v Alžiru. Bo-llar-dierei je že- odpotoval iz Alžira- in pred odhodom izjavil, da; sedanje- ravnanje oblasti blati čast francoske armade.
Teheran. — Vsi iranski časopisi so zadnje dni sko-roi odkrito- pisali, da je bil glavni predmet razgovorov med za-hodno-nemškim kanclerjem Adenauerjem in iranskimi državniki — nafta. Tako piše na! primer časopis »Teheran«, da je bila- beseda, o novem evropsko-iranskem združenju, ki naj bi dalo- Perziji kapital in potrebna tehnična sredstva za izkoriščanje naftinih polj.
Varšava, — Poljska vlada je sprejela sklep o ukinitvi omejitev potrošnje bencina, ki so jih bili uvedli lani. Vlada je hkrati pooblastila svojega predstavnika, da lahko v primeru potrebe uveljavi omejitve v potrošnji bencina v obdobju največje po-rabe tekočih goriv.
Pariz. — Tunizija in Maro-ko- bo-sta še naprej nudila alžirskemu narodu vso moralno- oporo-, da bo našel miroljubno rešitev alžirskega vp-rašanja v skladu z ustanovno listino- OZN o- spoštovanju pravic vseh narodov do- samoodločbe. Takšen je bil sklep teden dni trajajočih razgovorov, ki jih je imel v Maroku tunizijski predsednik Habib Burgiba. Obe državi sta se sporazumeli tudi za skupno zunanjo politiko in podpisali sporazum oi kulturnem in go-spodarskem sodelovanju.
Kairo-. — Egiptovska uprava Sueškega prekopa, je poslala o-krožnicoi pomorskim družbam,, v kateri so začasni predpisi o pobiranju prevoznih pristojbin od ladij, ki uporabljajo Sueški prekop-Pristojbine je treba plačevati Egiptu v egiptovski valuti. Okrožnica dodaja, da je pristojbine mogoče plačati tudi v drugih valutah, sprejemljivih za Egip1,

v
Siptarska narodna manjšina v Jugoslaviji
■n.
Tik poi ustanovitvi nove jugoslovanske 'iržave po prvi svetovni vojni je bilo le-ta 1921 izvedena ljudsko štetje, ki je med drugim. tudi pokazalo1, da živi v Jugoslaviji narodna: manjšina Šiptarjev, ki je šte-takrat 441.740 ljudi. Ta manjšina je bi-'a takrat na tretjem mestu v Jugoslaviji, Medtem ko je bila na prvem nemška, na ^ugem mestu pa madžarska narodna ^njšina. Rezultati zadnjega ljudskega štetja, ki je bilo izvedeno leta 1948 in ^terega podatke so objavili leta 1953, kažejo, da je šiptarska manjšina močno Narasla in je štela 752.000 ljudi. S tem So postali Sip-tarji zdaleka najmočnejša Narodna manjšina v Jugoslaviji. Na drugem mestu so1 Madžari s 507.000, na tret-jem. pa Nemci z 254.000 osebami.
Ta velikanski prirodni prirastek — eden največjih na svetu — predstavlja osnovno' demografsko karakteristiko' jugo-slo-Van-skih Šiptarjev, tesno povezana z nečim drugim, izjemnim celo v državi s tako hitrim prirastkom prebivalstva, kakor je -Jugoslavija. To' je skupina z največjim odstotkom mladine in otrok na svetu: 42,4 % njegovega prebivalstva šteje manj
kot 14 let — proti jugoslovanskemu povprečju z 32,4 %>. Pri drugih narodnih manjšinah je odstotek otrok veliko' nižji: pri Madžarih na primer znaša ta odstotek samo 24,7.
Zgodovinarji in demografi predpostavljajo', da je neka zveza med tem velikim prirodnim prirastkom Šiptarjev in položajem, ki ga danes zavzemajo v Jugoslaviji. V mnogih področjih rodovitnega Kosova, Metohije in Makedonije, kjer so v glavnem koncentrirani, Sip-tarji ne predstavljajo avtohtonega prebivalstva, ampak so doseljenci, ki so se tod naselili v teku turške vladavine na Balkanu. Selili SO' se iz svoje prvotne domovine Albanije na sever in Vzhod ter tako' tekom časa naselili znaten del Jugoslavije. Manjše, skupine Šiptarjev so se naselile tudi V Dalmaciji, Istri in Sremu. Večina teh manjših izoliranih skupin se je slavizirala, Kompaktne skupine Šiptarjev obstojajo danes samo v Srbiji, kjer jih živi 532.000, v Črni gori 23.000 in v Makedoniji 134.000. V skupnem številu prebivalstva Srbije so Šiptarji udeleženi z 8,2 °/o, v avtonomni pokrajini Kosovo- — Metohija s 33,4 °/o,
Gledališče narodov v Parizu
Kakor smo poročali že v zadnji številki Našega lista, je beograjska Opera z uprizoritvijo' »Don Kihota« otvorila Gledališče narodov V Parizu. Slavnosti ob o-tvo-r*tvi so bile pod pokroviteljstvom predsednika francoske republike.
Sklep o- ustanovitvi mednarodnega gledališča so sprejeli pred dvomi leti na kongresu mednarodnega gledališkega instituta* v Dubrovniku. Novo- gledališče bo delovalo kot samostojna mednarodna ustanova, vodi ga pa zdaj A. M. Julien, eden najboljših predstavnikov pariškega, gledališkega življenja.
Letošnja; sezona novega mednarodnega gledališča bo zaradi nekaterih začetnih težav trajala le štiri mesece, za pozneje Pa- predvidevajo, da bodo letni spored razširili vsaj na pol leta. V ožjem odbo-ru gledališča so predstavniki gledališkega življenja Pariza in glavni tajnik mednarodnega gledališkega instituta, medtem ko bodo širši odbor, ki se bo sestajal dvakrat v letu in potrjeval delovne načrte, sestavljali predstavniki Amerike, Anglije, Francije, Italije, Jugoslavije in Norveške.
Za letos so poleg ansambla beograjske Opere predvideni še nastopi naslednjih gledaliških skupin: Dramski ansambel in komična opera iz Berlina, Dramsko' gledališče iz Bo-huma z deli Berta Brechta, Schillerjevo gledališče iz Berlina, VVupp-er-talski balet in drugi. Angleški teden v
dija z eno izmed baletnih skupin, najboljši ansambli Irske, Italije in Amerike, za zaključek sezone pa, bodo na sporedu francoske gledališke stvaritve.
Med sezona Gledališča narodov bodo imeli v Parizu vrsto- sestankov in posvetovanj, na katerih bodo- gledališki strokovnjaki iz Vseh kontinentov obravnavali tekoča gledališka vprašanja.
v Makedoniji s 17,1 °/o in v Črni gori s 5,2 odstotka.
Po socialni strukturi, katero- je. prvič odkril popis prebivalstva leta 1948 (končni in detaljni podatki iz leta 1953 še niso objavljeni), je šiptarska narodna manjšina zelo- enostavna. Največji delež odpade na poljedelce, in sicer se 84,1 °/o Sip-tarje-V bavi z obdelovanjem zemlje, delavcev in učencev v gospodarstvu je 9,1 %>, rokodelcev in obrtnikov 2,2 °/o, uslužbencev 2,8 n/o.
Za pravilno po-jmo-vanje današnje socialne strukture Šiptarjev je treba upoštevati dejstvo, da ta narodna manjšina V stari Jugoslaviji ni imela nobene- šole in nobenega svojega lista ali časopisa. Takrat so namreč upoštevali samo o-ne narodne manjšine, katerih pravice so bile zajamčene po mednarodnih pogodbah, kar pa pri Šiptarjih ni bil primer. Ker v obdobju med obema vojnama Šiptarji torej niso imeli svojih lastnih šol, se tudi niso- mogli dvigniti z nizke kulturne ravni in primitivne plemenske organizacije, v kateri so živeli prav do- konca- turške vladavine na Balkanu po balkanskih vojnah v letih 1912—1913. Še leta 1948 je bilo kljub mnogoštevilnim analfabetskim tečajem, skozi katere je šlo- od 1945. leta 155.600 Šiptarjev na Kosovem, je bilo med njimi od 40. do 48. leta starosti 83 °/o nepismenih, med ženskami pa celo' 98 odstotkov.
Teh nekaj podatkov nazorno kaže, kakšen je bil položaj šipta-rske narodne manjšine v stari Jugoslaviji, v prihodnji številki pa bomo v kratkem pokazali, kako Šiptarji živijo danes.
Najboljši so bili odlikovani z „Oscarjem”
V filmskem svetu je najvišje odlikovanje tako imenovani »Oscar«, ki ga vsako leto- podeljuje- Ameriška akademija za, filmsko umetnost in znanost. Le najboljši so deležni te najbolj privlačne- nagrade, ki jo vedno podeljujejo v okviru velike slavnosti.
Tudi ob podelitvi letošnjih »Osearjev« je bila velika svečanost, ki so- se je udeležili ugledni filmski umetniki, režiserji, direktorji, producenti in igralci, oddajali pa so jo tudi po televizijski mreži.
Najlepše priznanje je letos vsekakor dosegla Ingrid Bergman, ki si ni le v drugič osvojila zlati kipec (prvega Oscar j a je prejela že leta 1944), marveč si je po dolgih letih spet pridobila naklonjenost
Amerike. Letos je prejela nagrado- na vlo-Fhedališču narodo-v ~bo posvečen Shake- 9» Anastazije v istoimenskem filmu, spearu. Poleg tega bodo sodelovali Romu- Oscarja za najboljšo moško vlogo- so hi s svojim Marionetnim gledališčem, In- prisodili ameriškemu igralcu ruskega' po-
rekla Yul Brynnerju za vlogo kralja v filmu »Kralj in jaz«. Za najboljšo režijo je prejel Oscarja režiser filma »Velikan« George- Ste-vens, za najboljši stranski vlogi pa sta prejela priznanje Anthony Quinn in Do-rothy Malloney.
Za najboljši ameriški film v preteklem letu je bil proglašen film »V 80 dneh okoli sveta«, za najboljši tuji film pa »Cesta« italijanskega režiserja Fellinija. Kot najboljši do-kume-ntami film sta prejela nagrado francoski film »Svet tišine« in ameriški film »Resnična povest o državljanski vojni«, medtem ko je »Rdeči balonček« prejel Oscarja kot najbolj izviren kratkometražni film. Najboljši črno-beli film je »Nekdo me ljubi«, najboljši barvni film pa »V 80 dneh okoli sveta«. Za scenarij je prejel nagrado- scenarist filma »Velfkan« Robert Rich, za najboljšo pesem pa je bila proglašena »Kar boi, bo« iz filma »Človek, ki je- preveč vedel«.
'r. MIRT Z W I T T E R
Južna Tirolska —manjšinski problem Nemcev
(Ob desetletnici italijansko-avstrijskega sporazuma v Parizu)
Prav tako 9. novembra 1948 sta zunanja ministra dr. Karl Gruber in grof Carlo Sforza v Rimu podpisala tudi »Konvencijo avstrijske zvezne vlade in vlade Republike Italije za ureditev olajšanega cest.nega prehodnega prometa med Sever-ho Tirolsko in Vzhodno- Tirolsko- preko 'Julijanskega ozemlja.« Dogovor omogoča olajšan avtomobilski osebni in tovorni Promet po državni cesti Brenner — Fran-Aaisfesto (Fo-rtezza) — Sillian (Passo- Dra-va) za avstrijske državljane. Dovoljenje Se dobi za enkratni prehod ali pa stalno ?*a dobo enega leta. Prehod osebnih avtomobilov je dopusten ob vsakem času ako ^ozilo ne uporablja več lco-t šest oseb. Ustavljanje je teoretično prepovedano, motorna kolesa imajo za, premaganje pro-Ue 4 uro osebnj avtomobili 5 ur, avtobu-s' 'n tovorni avtomobili 7 ur časa. Vso Fdljago in blago je možno- brez pregleda in carine prevoziti na osnovi potrdila Avstrijske carine, da je v potrdilu nave-heno, blago s carinskim pečatom zavaro-Va«o za zopetni izvoz iz Italije v Avstri-Italijanski carinski organi ne vršijo carinskega, pregleda, samo na zunaj se Prepričajo- o- nedotaknjenosti avstrijskih
carinskih plomb. Prevez z linijskimi avtobusi je možen brez potnih listov, vendar spremljajo avtobuse italijanski organi. Tovorni promet se- izvaja v posebnih avtomobilskih konvojih dnevno ob 9.00 in 14.00 uri v vsako smer, prav tako pod nadzorstvom italijanskega- spremstva. Omenjeni olajšani avtomobilski prehod je prost vseh cestnih taks ter tudi na italijanskem ozemlju zanj zadostuje avstrijsko zavarovanje, v slučaju škode se izplačilo odškodnin izvrši v Italijo. Vendar so- pristojna za nezgode italijanska sodišča,. Prevoz vojaških formacij in orožja je izključen, za prevoz živine in rastlin veljajo posebni predpisi.
Dogovor je istetako sklenjen za nedoločeno do-bo, odpovedni rok je eno leto-. Bil je odobren po avstrijskem parlamentu ter 1. junija 1949 ratificiran. Dogovor je stopil v veljavo 10. majnika 1949.
Poseben »Acco-rdo« med avstrijsko- zvezno vlado in italijanska vlado' o ureditvi obmejnega prometa, je bil parafiran 18. marca, 1949 ter podpisan v Rimu
2.	avgusta 1951. Predvideva poseben obmejni pas 5 do 15 km globine vzdolž meje obojestransko, tako- da zajema 17 ob-
čin province Božen, 5 občin province Bel-luno in 18 občin province Videm (Udi-ne).7) Obmejnemu prebivalstvu tega, pasu je olajšan stalni prehod meje s posebno propustnico, carine prost je medsebojni blagovni promet v zvezi z'obdelavo zemljišč, koriščenjem gozda, paše, ser-vitutov itd. Nadalje so- v njem določene posebne carinske in uvozne olajšave in prost uvoz določenih malih količin živil in življenjskih potrebščin za stalne prebivalce obmejnega pasu. Dogovor je stopil v veljavo- 2. avgusta 1951.
Vendar je Italija daleč preko okvira tega že v dobi pred priključitvijo Avstrije k Nemčiji med obema državama obstoječega obmejnega dogovora na osnovi določil Pariškega sporazuma sklenila nov širokogruden gospodarski dogovor z Avstrijo-, v gospodarskih krogih obeh držav splošna znan pod označbo »Acco-r-dino« z dne 1. marca 1949. S tem je- bila izpolnjena točka 3, lit. d) Pariškega sporazuma. V posebni prednostni pogodbi so bile določene olajšave blagovne izmenja-
7) Pripomba: V obmejni pas videmske pokrajine spadajo tudi občine Trbiž (Tar-viso), Pontabelj (Pontebba) in Naborjet (Malborghetto) v Kanalski dolini. Na koroški strani pa obmejne občine Podkloštcr, Straja vas, Ziljska Bistrica, Blače, Brdo in nemške občine vzdolž meje Ziljske doline.
Štev. 14 (779) — 3
KULTURNE DROBTINE WM
Avstrijski književniki v Jugoslaviji
Prihodnji teden bo- odpotoval v Jugoslavijo predsednik Avstrijsko-jugoslovan-skega društva na Dunaju pisatelj Oskar Maurus Fontana,. Za 9. april je predvideno, da bo na filozofski fakulteti zagrebške univerze in v avstrijski čitalnici bral iz svojih del.
Sredi aprila odpotuje v Jugoslavijo še en avstrijski književnik, romanopisec in dramatik Kurt Frieberger, ki bo 16. aprila imel predavanje o Stefanu Georgeju.
Na Dunaju bo gostovala skupina „Comedie Francaise”
Meseca junija bo v okviru dunajskega festivala gostovala na Dunaju Svetovno znana francoska gledališka skupina »Co-medie Francaise«, ki bo' uprizorila v Burg-theatru Mo-lierovo komedijo »Častni meščan«.
Švica razstavlja plakate v Ljubljani
Do vključno 14. aprila bo v Ljubljani v Grafični dvorani Moderne galerije odprta razstava švicarskih plakatov. Razstavljenih je sto plakatov, nastalih v zadnjih letih. Razdeljeni so na razne panoge: prevladujejo plakati gospodarsko-po-slovnega značaja, ostali so namenjeni propagandi turizma, umetnostnih in drugih razstav ter kulturnih prireditev, mnogi pa so posvečeni tudi raznim socialnim akcijam. Razstavljena dela nazorno dokazujejo-, da je ta panoga grafike v Švici na zelo visoki stopnji razvoja.
Aškerčev zbornik
V	lanskem jubilejnem Aškerčevem letu so- v Celju sklenili, da bodo pripravili in izdali poseben Aškerčev zbornik. Pred kratkim je Celjska tiskarna pričela s tiskanjem te knjige, ki jo je uredil upravnik celjske Studijske knjižnice Vlado Novak. Med sotrudniki pri zborniku, katerih je bilo nad 20, so tudi imena znanih slovenskih literarnih strokovnjakov, kakor dr. Marja Boršnik, dr. Anton Slodnjak, Josip Wester, Janko Glaser, France Dobrovoljc, Alfonz Gspan, Viktor Smolej in druga.
Razstava novinarjev-fotografov
V	Amsterdamu so pred nedavnim odprli razstavo fotografov-novinarjev, na kateri sodelujejo- novinarji iz 20 držav. Razstava obsega 700 fotografij, ki so jih izbrali izmed 2000 vposlanih del. Najboljše slike so- bile tudi nagrajene.
ve med avtonomnim področjem Trentino-Alto Adige na italijanski strani ter Tirolsko- in Preda.rlsko- na avstrijski strani. Vsa blagovna izmenjava v okviru tega posebnega trgovskega dogovora omogoča dodatni izvoz in uvoz blaga obeh obmejnih področij preko količin in omejitev splošne trgovske pogodbe med prizadetima državama ter dodatno k zgoraj navedenim olajšavam splošnega obmejnega dogovora. Za olajšanje te dodatne blagovne izmenjave navedenih obmejnih področij sta dovolili centralni vladi obeh držav dodatni medsebojni kredit do višine
400.000	US dolarjev ozir. 250 milijonov ital. lir. Blagovna izmenjava se odvija po posebnih blagovnih seznamih. Lista A obsega blagovne vrste iz vsakokratnega področja, določene za dodatni izvoz ali uvoz po predvideni količini ali vrednosti, lista B pa našteva blagovne vrste, ki uživajo do določene količine ali vrednosti carine prosti uvoz ozir. izvoz, ako je dokazan njihov izvor iz pogodbenega področja.
Ce upoštevamo, da je vsled podnebnih in zemljepisnih razlik pogodbenih področij blagovna izmenjava že v okviru splošnih trgovinskih pogodb med Avstrijo in Italijo izredno živahna in široka, nam je tem lažje ocenjevati veliki pomen dodatnega trgovskega, sporazuma za gospodarski razvoj in utrditev nemške manjšine.
(Nadaljevanje sledi)

Občni zbor SPD „ Bisernica” v Celovcu
Preteklo soboto zvečer je imelo Slovensko prosvetno društvo »Bisernica« svoj občni zbor. Z mnogih strani so v Celovcu živeči in zaposleni Slovenci izražali željo, da bi društvo, ki ima lahko vse pogoje za živahen in pester razmah, čimbolj izpolnilo vrzel, ki jo v Celovcu živeči Slovenci čutijo, to je po zbiranju in skupni družabnosti, sodobni prosveti, odrski in pevski dejavnosti ter postrežbi zdrave, plemenite in organizirane zabave, kakor tudi razvedrila.
Doslej, posebno ob začetku svoje obnove, je SPD »Bisernica« izpolnjevalo svoj namen na različnih področjih. V zadnjem času je delovanje nekoliko zastalo in so temu vzrok razne službene spremembe več odbornikov od zadnjega občnega zbora, ki so vstopili v druga službena razmerja. Razvoj pevskega gibanja je zaostal, ker pevovodja po svojem novem službenem razmerju ni več mogel sodelovati, kakor bi bilo zaželjeno. Tudi pred-
Kotmara ves
Minuli ponedeljek smo položili v grob zelo mlado truplo. Mlada Rutarjeva družina je izgubila sinčka Fridija, starega komaj 2 meseca. Mamo in očeta je ob tej izgubi zadela grenka bolest in bridka žalost. Vsi, ki Rutarjevo družino poznamo, iskreno sočustvujemo!
Kajzaze pri Bilčovso
Razmeroma majhna je naša vas, kljub temu pa nas v zadnjem času prav pogosto obiskuje bela smrt. Zato moramo danes poročati spet žalostno vest: zapustil nas je najstarejši vaščan, Krištofov oče Jakob Maierhofer. V soboto, dne 30. marca smo ga ob veliki udeležbi žalnih gostov spremili na kraj njegovega zadnjega počitka na pokopališču v Bilčovsu.
Z rajnim Krištofovim očetom je legel v grob delaven in skrben mož, ki je vse svoje življenje posvetil dobrobiti družine. Doma je bil pri pd. Krajncu v Podjerber-ku. Kot mlad in podjeten mož se je priženil k pd. Muškovniku na Muškavi, kjer si je ob veliki štedljivosti in s pridom uredil svoje posestvo', pozneje pa še dokupil pd. Bistrovo posestvo v Spodnji Vesci in Krištofovo posestvo v Kajzazah.
Nekaj finančnih problemov celovške občine
sednik je vstopil v drugo službo in še marsikateri drugi neizogibni razlogi so nastali, ki se naj v bodoče spet odstranijo, da se društvu odprejo nove možnosti za uspešno delovanje. Lepo nalogo je »Bisernica« med drugim izvajala s tem, da je iz centralne knjižnice mnogim celovškim Slovencem izposojala knjige in z uspehom priredila tečaj za slovenski jezik.
Kazalo je, da si je novi odbor pod predsedstvom Andreja Milonika in s tajnikom Andrejem Moharjem osvojil zavestno dolžnost, da bo društveno prosvetno življenje V Celovcu krepko razgibal. Med več drugimi načrti je zelo razveseljivo, da bo zaživel tamburaški odsek, ki mu bo SPZ priskrbela potrebne instrumente, kar bo brez dvoma zelo- koristilo povezavi slovenske mladine v Celovcu. Želimo novemu odboru »Bisernice« mnogo uspeha, da bo društvo lahko postalo zgled in vzor organiziranega našega prosvetnega življenja na Koroškem.
Pri Krištofu je preživljal tudi svoj življenjski večer ter dosegel starost 79 let.
Naj se blagi pokojnik mimo odpočije od svojega trudapolnega življenja, vsem žalujočim otrokom pa izrekamo naše iskreno sožalje.
Škofiče
Pri nas se jei primeril sicer le majhen, kljub temu pa značilen dogodek, o katerem naj zvedo tudi drugod. V trgovini v okolici Škofič je neka stranka kupovala, svoje potrebščine. Kakor je pri nas običaj že vedno, je svoje naročilo' povedala v našem domačem slovenskem jeziku. Druga stranka, ki je bila tudi v trgovini, pa se je razhudila, ko je slišala slovensko besedo', in smatrala za potrebno, da se posluži stare, obrabljene' in šepave nacistične parole: Karntner sprich deutsch! Pravzaprav ne smatramo za potrebno, da bi o tem zgubljali besede in prostor, toda značilno je le: ali so to klavrni ostanki nacistične miselnosti ali pa je tak prostaški način že uspeh obnovljenih organizacij Siidmarke in kakšnih drugih podobnih Bundov. Imen prizadetih, gre za dve ženski, ne imenujemo', lahko pa z njimi postrežemo1 vsak čas.
Zgornja vesca
Dobro desetletje je že poteklo po drugi svetovni vojni. Rane, krvaveče in bridke, pa še niso povsem zaceljene. Znova se je odprla taka rana tudi v ljubečem srcu naše Čeglove matere. Imela je sina edin-ca, ki ga je ljubila iz vse svoje globine, v katerega je stavila tudi vse nade za bodočnost, ker je bil Tonej nad vse dober sin. močan, skrben in delaven. Prišla je vojna, grda krvava in grozna, ki so jo izzvali nacistični rjavosrajčniki. Kakor stotisoče drugih, tako so vpoklicali tudi Čeglovega Toneja, mu vsilili morilno orožje v roke in ga učili streljati, ne morda divjad, temveč hoteli so, da bi streljal ljudi. Upiralo se mu je, da bi se tolkel za tuje koristi, toda kljub temu so ga prisilili na fronto. Na fronti pa ni milosti, ker tudi vojak na drugi strani je prisiljen, da strelja, mori in ubija. Vojna je grda reč in tudi Čeglova mama je po dolgih treh letih, bilo je decembra 1941, dobila obvestilo, da je njen sin Tonej hudo ranjen obležal na ruski fronti.
Ko je vojna končno minila, se sin ni vrnil in zaskrbljena mati je čakala med strahom in upom. Leta so minevala, ali o Toneju ni bilo nobene Vesti. Mati je uvedla vse možnosti poizvedovanja o To-nejevi usodi ter ga je pustila iskati tudi po raznih tozadevnih ustanovah. Čakala je dolgo in šele pred nedavnim letos je dobila sporočilo, da so njenega sina spoznali za mrtvega. Iz stolpa line je turobno odmeval zvon in spet smo se zamislili v grozote vojne ter si bolj kot vsak dan zaželeli, da bi zavladal na svetu trajen mir, ki je mogoč, če gre vse po pravici.
Trpeči Čeglovi materi iskreno sožalje vseh znancev iz bližnje in daljne okolice! Tolažba ji je, da ji pomaga pri gospodarstvu Tonejev bratranec Pepej, ki bo nekdaj tudi prevzel Tonejevo dediščino. Vzpodbudno je, da Pepej tudi lepo skrbi za potrto mater in ji lajša bridkost, ki se ne da predrugačiti. Želimo, da bi preživela s Pepejem še mnogo srečnih let.
Velikovec
Od 1. aprila dalje obratuje okrajni urad zbornice za obrtno gospodarstvo ne kot doslej v 10. Oktoberstrasse 126, temveč v Klagenfurter Vorstadt 14, pritličje (nasproti okrajnemu glavarstvu). Uradne ure se pričnejo ob 7.30 uri.
Bilčovs
Na Jožefo, dne 19. marca so naši domači igralci spet nastopili na našem društvenem odru. Gledalci, ki so napolnili dvorano pri Miklavžu, so' z zanimanjem spremljali potek veseloigre »Krojač postane zdravnik«. Prav vse je zajela veselost in razigranost ob zelo lepem podajanju posameznih prizorov. Igralci so se potrudili in igrali res vsi brez izjeme prav dobro.
Hkrati tudi poročamo, da pripravljajo naši prosvetaši za cvetno nedeljo dne 14. 4. lepo in globoko zamišljeno igro »Kalvarija in vstajenje duhovniške matere- . Tega dne hočemo proslavo' naših mater združiti tudi v igro in vabimo vse matere, da sc v velikem številu udeležijo te kulturne prireditve, ki je v prvi vrsti namenjena njim. Seveda pa vabi društvo tudi vse druge, da se ob pol osmi uri zvečer udeležijo naše prireditve.
Tiskovna služba celovškega magistrata poroča, da izkazuje gibanje tujskega prometa v Celovcu v prvih dveh letošnjih mesecih precejšen napredek. Statistika navaja, da se je število' obiskov v Celovcu v primeri z istim časovnim razdobjem v minulem letu dvignilo za 15 odstotkov, število nočnin pa celo za 21,5 odstotka. Posebne uspešen je bil tujski promet meseca januarja, ko so našteli 26 odstotkov obiskovalcev in 56 odstotkov nočnin več, kakor januarja 1956. Februarja letos so ugotovili 6-odstotno zvišanje obiskovalcev, zanimivo pa je, da so nočnine padle za 2 odstotka.
Dočim je število inozemskih gostov v obeh mesecih ostalo približno enako, se
Pred nedavnim je namestnik celovškega župana Pogatschnig v radio-oddaji obravnaval finančne zadeve celovške občine. Dejal je, da ima občina 81 milijonov šilingov dolga na izposojilih, kar pa ni smatrati za senzacionalno'. Celovška občina je že v letih 1908 in 1910 najela dvoje posojil v višini današnje vrednosti 250 milijonov šilingov. Mesto pa je štelo takrat le 29.000 prebivalcev, torej za polovico manj, kakor danes. Takratni dolg je bil seve izravnan zaradi inflacije po prvi svetovni vojni.
Kakor je znano, je biloi mesto med drugo svetovno vojno z bombardiranjem precej razdejano in obnova je bila nujna.
je število obiskovalcev iz, avstrijskih zveznih dežel znatno dvignilo, pri čemer je zanimivo, da je Dunaj pri tem prirastku precej slabše udeležen v primerjavi z ostalimi pokrajinami.
Iz naslednjih številk je razviden razvoj tujskega prometa: januarja 1957 skupno-4754 obiskovalcev, januarja 1956 pa skupno 3764 obiskovalcev; februarja 1957 4815 obiskovalcev in februarja 1956 4542. Nočnin je bilo januarja 1957 8678, januarja 1956 pa 5467 in februarja 1957 8141, februarja 1956 pa 8295. Med temi obiskovalci je bilo januarja letos 632, februarja pa 587 inozemskih gostov. Nočnin se je poslužilo januarja letos 992 in februarja 932 inozemcev.
Nikakor pa ni šlo, da bi ogromna bremena investicij naložili samo sedanji generaciji ter je kazalo, da se razdelijo na daljšo- dobo-. Doslej je celovško' mesto investiralo za obnovo 146,5 milijona šilingov in si je moralo v ta namen izposoditi 81 milijonov šilingov. S to Vsoto je gradila mestna občinla stanovanjske hiše, šole, otroške vrtce in druge zgradbe, ki služijo1 socialnim namenom. Med drugim je občina izboljševala tudi ceste in trge, kanalizacijo', pospeševala nove naselitvene kraje, olepšaVala mesto- itd.
Obnova je stala ogromne vsote, če spomnimo', da je bilo ob 48 bombardiranjih poškodovanih veliko prometnih komunikacij in preskrbovalnih naprav, v 2899 porušenih hišah pa je bilo uničenih
10.000	stanovanj.
Za gradnjo stanovanj je celovška občina potrošila od leta 1945 dalje okoli 57 milijonov šilingov. Za šole je izdala skupno 28 milijonov šilingov ter za preskrbovalne ustanove 8 milijonov šilingov. Z obnovo je mesto- precej spremenilo svoj obraz ter se mnogi tujskoprometni in gradbeni strokovnjaki zelo pohvalno izražajo o napredku in smotrnosti mestnih naprav.
Razumljivo je, da občina iz običajnih letnih virov ni zmogla tako visokih vsot ter se je morala zadolžiti. S posojilom pa bodo bremena porazdeljena tudi na poznejše generacije. Nasproti dolgovom v znesku 81 milijonov šilingov stoji vrednost 250 milijonov šilingov občinskega premoženja, v katerem pa mestni obrati še niso všteti, ker vodijo lasten račun.
Tujski promet v Celovcu se ugodno razvija
Droben utrinek s pevske ri^je
Pevski zbor naših prosvetnih društev v Pliberški okolici spet pridno in redno vadi-Pevovodja Foltej Hartmann se potrudi in prihaja iz daljnih Kort in vedno so ga fantje-pevci iskreno veseli, ker je zbor s svojo dobro, spretno in tovariško interpretacijo vzgojil na lepo višino pevske kvalitete. Mnogi ljudje, ki jim je pesem posebno pri srcu, željno poslušajo pevce že pri vajah in se takrat vedno radi dalje zadržijo v njihovi bližini.
Minulo nedeljo so fantje-pevci ob svoji vaji doživeli še posebno prijetno presenečenje. Slučajno se je mudil na obisku v Pliberku gospod konzul Mladen Devide. Tudi za njega je bilo to naključje nepričakovano veselje ter je z radostjo poslušal lepo prinešene narodne in umetne pesmi. Svojemu zadovoljstvu je dal duška tudi s tem, da je natakarici Pepci naročil, naj pevcem postreže s tekočim grozdjem, kar je delovalo kakor »oleij«, da je pesem še bolj navdušeno in spontano donela in kipela iz prepolnih prs. Nepričakovana navzočnost visokega gosta, prav tako ljubitelja lepega petja, je bila za pevce zares prisrčno in vzpodbudno doživetje, o katerem so navdušeno pripovedovali tudi svojim znancem in tovarišem v okolici.
Odlikovanje deželnega glavarja Wedeniga
Avstrijska družba Rdečega križa je podelila deželnemu glavarju Wedenigu zlato zaslužno kolajno za posebne zasluge, ki si jih je pridobil za Rdeči križ. Visoka odlikovanje mu je izročilo odposlanstvo deželne zveze Rdečega križa, sestoj eče iz prezidenta Goessa, namestnika prezidenta medicinskega svetnika Kimeswengerja, deželnega šolskega nadzornika Sacherja in deželnega sekretarja Holzingerja.
Celovec
Matični urad v Celovcu je leta 1956 zabeležil 2439 rojstev, 691 porok in 1219 smrtnih primerov. Celovčanov samih se je rodilo 983, ostalih 1456 pa je bilo iz drugih krajev. Med celovškimi novorojenčki je bilo 525 fantov in 458 deklet. Nezakonskih otrok je bilo 161, to je 16 odstotkov. Med novorojenčki, katerih matere so izven Celovca, se je rodilo okoli 15 odstotkov nezakonskih otrok. Med 1219 umrlimi je bilo 764 Celovčanov, med temi 370 moških ter 394 žensk. V primeri s statistiko iz leta 1955 je bilo lani 78 smrtnih primerov manj, rojstev pa 219 več. Ugotavljajo tudi, da nova modna imena, ki jih starši izbirajo otrokom, vedno bolj izpodrivajo stara udomačena imena. Modna imena izvirajo pogosto iz fil* mov in romanov.
Potujoči kino SPZ predvaja
od sobote, 6. 4. do četrtka, 11. 4. 1957 film:
»Nesmrtno srce«
(»Das unsterbliche Herz«)
v soboto-, 6. 4. ob 20. uri v Ledincah pri Rauschu;
V	nedeljo-, 7. 4. ob 15 uri na Beli pri Sor-gerju;
V	nedeljo, 7. 4. ob 20. uri v Globasnici pri Šoštarju;
v torek., 9. 4. ob 20. uri v Šmihelu pri Šercerju;
V	sredo, 10. 4. ob 20. uri v Škofičah pri Schiitzu;
v četrtek, 11. 4. ob 20. uri v Bilčovsu pri Miklavžu.
Film za mladostne ni dostopen!
Petek, 5. april': Vincencij Sobota, 6. april: Sikst p. Nedelja, 7. april: Herman Ponedeljek, 8. april: Albert Torek, 9. aprili: Tomaž Stieda, 10. april: Mehtilda Četrtek, 11. april: Leon V.
Etiketa mora
S čim se hrani najbolj zdrav narod
nasvetu?
Ameriški učenjaki so ugotovili, da so 'iajbolj zdrav narod zamorci plemena Santu v Južni Afriki. Zanimivo pa je, da 150 obenem ugotovili, da se ljudje tega Plemena ne hranijo v dovoljni meri.
Zamorci Bantu se hranijo namreč izključno z žitaricami, sočivjem in sadjem. Pri svoji prehrani ne poznajo maščob, rabijo zelo malo kalcija in vitamina D.
Ta prehrana jih obvaruje pred vnetjem žepiča1, predi raznimi tvori, sladkorno* v * boleznijo, poapnenjem žil (arterioskleroza), učnimi boleznimi in rakom. Zdravniki se selo čudijo, ker žene Bantu rodijo skoraj brez bolečin zdrave in krepke otroke in imajo pri dojenju nenavadno mnogo in selo dobrega mleka, čeprav se hranijo s *ako preprosto hrano, kot smo zgoraj omenili.
Ko začnejo otroci hoditi v šolo, so tako močni in krepki, da se komaj 5 odstotkov ameriških šolarjev lahko kosa z
Bodo piloti postali odveč?
Ko so prvič pokazali avtomatične pristajalne naprave reaktivnega letala ame-r*ške vojne mornarice, je sedel pilot v svoji kabini prekrižanih rok, letalo pa je 8amo pristalo*.
Novi pristajalni sistem, ki naj bi ga Najprej uporabljali pri letalonosilkah in kasneje tudi v civilnem letalstvu, temelji aa kombinaciji radarja, radia in elektronskega stroja, ki so Vsi na tleh.
Prireditelji prvega javnega nastopa letal brez pilota so povedali, da poslej letala pred pristankom ne bodo več imela t®žav pri pristajanju zaradi megle, sla-l>ega vremena ali teme. Dodali so, da bo-'to lahko avtomatičnoi delujoča letala pristajala na krovu letalonosilke v presledkih po* 30 sekund.
Strokovnjaki menijo*, da bi ta sistem lahko uporabili tudi pri letalskem prometu na dolge proge. Takšna letala bi usmerjale posamezne postaje, ki bi si jih podajale med seboj, letalo pa bi brez pilota doseglo cilj in tudi avtomatično* pristalo. Naenkrat so to še načrti, vendar je prav ttotovo pričakovati, da bodo ti načrti tu-'ll uresničeni. V koliko* bo s tem postal Promet z letali bolj varen, pa je prav Jotovo zavito v negotovost, ki preži nad človekom, če se poda na dolgo* pot z letalom. Pogoste so nesreče, ki doletijo; poteke in posadke nad oceani, nad hribov-iam, zavitim v oblake* in drugod. Strokovnjaki so neprestano* na delu, da bi letalski promet napravili čim bolj varen, vendar pa še nastajajo napake, ki jih ni tako* lahko prebresti.
njimi. Poleg tega niso podvrženi zobnim boleznim in zelo hitro okrevajo od zloma rok ali nog.
Seveda pa je zaradi pomanjkanja: zdravnikov in zdravil umrljivost med otroci še zelo visoka, pri odraslih pa je pogosta bolezen na jetrih. Zdravniki so mnenja, da je podvrženost prebivalcev Bantu boleznim na jetrih pripisati dejstvu, da vdihavajo preveč železa v afriškem ozračju.
Vsekakor p*a je zanimiva ugotovitev, da se najbolj zdrav narod na svetu hrani pretežno z rastlinsko hrano* in da za ohranitev zdravja ni potrebno obilje, ki je v ta namen celo škodljivo.
Naše zmožnosti segajo tako* daleč kot naša fantazija. Slepa* pisateljica Helena Keller pravi: »Hodila sem z ljudmi, ki imajo oči polne luči, a vendar nič ne vidijo, ki ne vidijo ne morja, ne neba, ki ne vidijo ničesar, ne na cesti, ne v knjigi. Mnogo bolje je živeti v večni temi slepote, toda s čustvom in občutki in razumom, kot pa z očmi, ki gledajo, a ne vidijo. Edina tema brez luči je noč nevednosti in brezčutnosti.«
Redna vaja fantazije bi morala imeti prednost pred vzgojnimi vajami.
Ob reki Tigris leži vasica Nimrud, kjer je bilo v starih časih mesto Kalah. Tu si je leta 883 — 850 pred našim, štetjem zgradil razkošno* letovišče asirski kralj Asurnasirpal. Bil je silak, okrutnež, obenem pa mecen vseh umetnosti. Kiparji, rezbarji, slikarji in livarji so* polnili njegove palače z redkimi umetninami. Ko je gradil svoje letovišče, je umetnike preselil tja in jih kraljevsko gostil.
Poletno rezidenco asirskega kralja je odkril angleški diplomat in raziskovalec starin Sir Austen Henry Layart. V nekaj letih so izkopali čudovite kipe in reliefe in jih spravili V londonske muzeje. Od 1950 nadaljuje* raziskovanja prof. dr. M. Malovan, sin jugoslovanskega izseljenca. Nedavnoi so pri vhodu V eno izmed dvoran odkopali steber iz gostega peščenca s kipom kralja v tiari in z žezlom. Pod kraljevim kipom je besedilo 154 vrstic. Asurnasirpal je zapisal:
»Ko sem posvetil palačo v Kalahu, sem povabil 47.074 delavcev z ženami iz vseh krajev moje dežele, 5000 višjih uradnikov, odposlance iz Kindani, Katine, Suhi, Tira, Sedona, Gurguna in Malate, nadalje
V Združenih državah Amerike zelo temeljito proučujejo vsa vprašanja in vzroke, zaradi katerih se kupci odločajo za nakup tega ali onega blaga, da na ta način ugotove, kaj pravzaprav najbolj pritegne kupca. Tako so v nekem primeru ugotovili, da se 81 °/o ameriških gospodinj med dvema sicer enakima proizvodoma odloči za nakup tistega, ki ima privlačno etiketo*.
Zato so posebno proučevali blagovne etikete — oznake in ugotovili, da 54 °/o kupcev pritegnejo etikete, ki imajo velike črke, le eno petino etikete s srednjimi črkami in le zelo* malo z malimi črkami. Črka naj bode v oči.
Ker pa sama velikost črke še ne more biti odločilna, so tudi zelo skrbno proučili besedila etiket. Ugotovili so, da pri-
Kdor se ne zna čuditi, je podoben naočnikom, za katerimi ni oči.
Neka žena je občudovala Turnerjevo sliko, ki je predstavljala sončni zahod. »Toda še nikdar nisem videla takih barv pri sončnem zahodu,« je važno* pripomnila; slikar pa jo je vprašal: »In si ne bi želeli, da bi jih videli?«
Največja dejanja: so doprinesli ljudje, ki so si ohranili sposobnost, sanjati velike sanje.
Fantazija je tista duševna zmožnost, ki daje hrano duhu.
16.000	prebivalcev Kalaha in 1500 uslužbencev dvora. Skupna število gostov je bilo 69.574. Deset dni sem jih gostil, kopal, mazilil, jih hranil in pojil z vinom ter jih potem srečne in zadovoljne* poslal v njihove kraje.«
S ponosom našteva gostitelj ogromne količine živil, ki so bile potrebne za množično prehrano tolikega števila povabljencev. Upravitelj vladarjeve kuhinje ni imel malo skrbi, ko je sestavljal sezname. Čuj-mo: 2000 pitanih volov, 16.000 ovac, 1000 jagenjčkov, 500 jelenov, 500 gazel, 34.000 kosov perutnine (med njimi 500 gosi, 500 kokoši in 20.000 golobov), 10.000 rib,
100.000	jajc, 10.000 škafov piva in 10.000 mehov vina. Seznam našteva še velike količine moke, povrtnine, sadja in celo dišave, porabljene za pripravljanje jedi. Med drugim omenja zmlete rožice, granatna jabolka, šipek, pistacije, janež, krešo*, poper, mandlje in. še veliko* drugih danes že* skoraj neznanih dišav.
Vse to priča o Velikanskem razkošju in bogastvu nekdanjih vladarjev, ki so* si grabili premoženje na račun ljudstva, ki so ga zasužnjevali in spravljali ob premoženje.
Fantazija — hrana duha
Velikanske gostije v Kalahu
x««xxxxx=ooooo,
f' *• Finžgar
^VA KNJIGA
****»«»■«»»»
^OBODNIM
SONCEM
POVEST DAVNIH DEDOV
14
Radovan, razjahajva, če hočeš. V sen-c° leževa, da se odpočiješ. Imam čutari-vina. Glej, zate ga hranim! Hunov men-a he bo za nama.«
"Ne bo jih? Kaj ti veš? Jaz samo to da moram bežati, ko* me bole kosti. akor bi sedelo* deset Mor na meni tri tl0^l zapored. Oj Morana!«
Korakoma sta lezla po prašni cesti. Ko-sta se pripogibala in trgala uvelo tra-
v° kraj pota.
T>a.j mi čutaro!«
Iztok je segel za, prteno* haljo* in pri-. ekel precejšno bučo* iz nedrij. Pomolil 0 jo Radovanu.
Starec je nastavil in pil z veliko žejo. , ^edaj je Iztok zagledal, da se dviga da-c Pred njima prah. Začul je ropot koles. Očka, poglej! Morda, je trgovec!« Radovan je* odstavil na* pol izpraznjeno co in zrl s široko* odprtimi očmi. Ropot j. Jes se* je slišal razločno*, na cesti v da-avI sta zagledala konje.
»Pri Svetovitu, Epafrodit! Kdo* drugi, kakor on! Dobro: je gonil in zgodaj je moral kreniti iz Odrina. Zakaj pot se vleče!« Hitro je nastavil zopet bučo na ustnice, zamižal in izpraznil do zadnje kaplje.
»Sinko, sedaj le urno! Epafrodit naj ve, koliko sem trpel.«
Pognal je konja z mladeniškim ognjem, prah ju je zavil in razdalja med njima in trgovcem je hitro ginila.
»Pax eirene! Pa*x, eirene!«*
Radovan je glasno kričal in dvigal visoko nad glavo svojo plunko, ko sta se približala vozu. Zakaj pred vozom je jahalo osem dobro oboroženih spremljevalcev. Ko* so* ti zapazili Iztoka in Radovana so vzpodbodli konje, poprijeli in nagnili kopja ter obkrožili neznana potnika.
»Pax, eirene!« je ponavljal Radovan in se jim priklanjal. Ko so konjiki spoznali, da sta neoborožena, so povesili kopja in z zanimanjem opazovali jezdeca, Toda iz svoje srede ju niso pustili, zaobrnili so konje in jahali z njima proti vozu, ki je za,os tal.
Radovan si je brisal pot in neprenehoma ponavljal: »Pax, pax, pax.«
Ko* se je na videz oddahnil in odhropel, je povprašal v slabi latinščini, pomešani z grškimi besedami, ali se pelje trgovec Epafrodit.
* Mir! mir!
Spremljevalci so se začudili in tesneje pritisnili s konji do Iztoka in Radovana.
»Kaj želiš našemu gospodu, Epafroditu?«
»Smrti ga otmem!«
Oblastno je pogledal Radovan na konji-ke. Ves strah je izginil, pogum se je vrnil in z njim vsa modrost pretkanega godca.
»Smrti ga otme?« so ponavljali kupčevi varuhi in se spogledali ter se vsi hkrati zasmejali.
»Na Krista, katerega moli vaš gospod, vam rečem, da ste norci, če se smejete mojim besedam!«
»Suni s konja prismojenega barbara!« je zagodrnjal čokat jezdec in tiščal za Radovanom.
Radovan ga je slišal in se jezen okre-nil na konju.
»Suni barbara, suni ga, le suni! Barbar pojde svojo* pot, vaše glave pa ležejo v travo kakor posekane buče. Tako mi Krista!«
Radovan se je nerodno prekrižal preko prsi.
»Ne govori dalje! Pojdita svojo* pot in pustita gospoda, ki počiva na vozu. Smrti ga otmo naša kopja in meči.«
»Šla bi dalje*, ko bi imela pasje srce, kakor je tvoje! Tako pa ne grem, da rešim Epafrodita!«
Kvadriga* se je ustavila pred njimi. Lepa damaščanska preproga, obešena za sen-
* Četverovprega.
biti vabljiva
pombe, kakor »čisto«, »specialno«, »uvo-ženo« in podobno vzbujajo zelo močno pozornost kupcev, dočim oznaka »staro«, »novo« ali »moderno« še daleč niso učinkovite, zlasti ne tako, kot bi to želeli oni, ki so te izraze hoteli izkoristiti.
Tudi barva etiket igra pomembno vlogo, zlasti tedaj, če so uporabljene kontrastne barve, barvna nasprotja ki hitro vzbude pozornost. Nasprotno pa mora biti besedilo' z ozadjem skupaj umirjeno, skladno ter se morata tako ozadje kakor tudi besedilo izpopolnjevati.
Vse to kaže, kako važno je zadeti okus kupca in kakšne so pri tem težave. Etiketa mora vplivati na čim širši krog kupcev, mora pa pritegniti tudi še nove.
_ZANIMIVOSTI
Hitrost, ki je ne poznamo
Nemški NSU motor, ki je imel dosedanji hitrostni rekord, je sprožil plaz. Najprej je nesel s seboj novozelandskega arhitekta Wrighta. Njegov stroj »Vincent HRD« je klonil pri 320 kilometrih na uro. Novozelandec Burns, po poklicu mehanik, se je ob tej vožnji nekaj naučil. Vozil je motor s prikolico in prevozil eno miljo s hitrostjo* 284 km na uro. S tem je za 4 km prehitel nemškega vozača Nolla z BMW motorjem in dosegel svetovni rekord. Lani septembra pa je prišel na tekmovanje k Slanemu jezeru (Utaka — ZDA) 26-letni Johny Allen. Eno* miljo je z letečim startom prevozil s povprečno hitrostjo 345,2 km na uro, in sicer z motorjem 650 ccm. Allenov sedanji absolutni svetovni rekord je* za 6,6 km na uro boljši od nemškega vozača NSU-podjetja.
Pod pritiskom 50.000 ton
V	ZDA so spustili v pogon naj večjo stiskalnico, ki obratuje s pritiskom 50.000 ton. S to stiskalnico izdelujejo sedaj posamezne dele potniških letal, kakršne uporabljajo* ameriške, francoske, italijanske in angleške letalske družbe.
»Baklje« odstranjujejo dim
Povsod, kjer je Več industrijskih obratov, predstavlja onečiščevanje* ozračja resne težave. Rafinerije pri tem niso izjema.
Zato je* Standard Oil v New Jerseyu napravil »brezdimno bakljo« za izgorevanje odpadnih plinov rafinerije. Ta baklja je trojni dimnik z zunanjim premerom 4 metrov in visok 10 metrov. Srednji dimnik meri 1,8 krat 3,6 metra, notranji pa 0,7 krat 1,2 metra*.
V	notranjem dimniku se plini pomešajo z Vodlno* peno in tako* pomešane prižgo na vrhu notranjega dimnika. Spreminjanje vode v paro odstranjuje dim.
co čez voz, se je zganila, in izza nje so se posvetile sive oči Grka Epafrodita,
»Epafrodit, Epafrodit!« je kričal Radovan.
Trgovec je namignil, stražnik se je sklonil s konja do preproge.
»Kaj hoče ta barbar?«
»Pravi, da te otme smrti, gospod! Zdi se nam prismojen.«
Grk je razgrnil preprogo in se pokazal na vozu. Gladko* obrito lice je krasil nekoliko vzbočen, šilast nos. V majhnih očeh je gorelo kakor skrite lučke, ki prodirajo* v prihodnost in računajo* modre račune.
»Barbar naj stopi sem!«
Radovanu so veleli razjahati. Stokajoč in polomljen je zlezel z visokega konja in si vedno otiral pot ter hodil globoko po sapo.
»Povej hitro*, kaj želiš? Nam se mudi. Če si lačen, naj ti dado kruha, če si žejen, lezi na trebuh in pij. Poglej vode!«
Epafrodit je z gosposko kretnjo pokazal na reko.
»Ne beračim, gospod. Godci nikoli ne beračijo*. Če ne dajo ljudje, da zemlja in da nebo!«
Epafrodit je spustil z eno* roko prepro-go, konji so nategnili in kvadriga je zaškripala.
»Stoj, Epafrodit! Ne hodi V smrt! Tunjuš te čaka v zasedi!« Radovan je držal za voz in kričal. Ime hunskega glavarja je
2E a c d dih IN	R A Z V	E	D	R	h	L 0
a p cehov Same za ZABAVO
Notar Nikola Andrejevič je po kosila pokadil cigareto in se odpravil v svojo sobo, da bi malce zaspal. Čebula, ki jo je bila dala kuharica v jed, pa ni dobro dela notarjevemu želodcu, zato ni mogel zaspati. »Ne, s spanjem danes ne bo nič,« je ugotovil notar, potem ko* se ie šestkrat obrnil, »po časopis bom stopil.« In je vstal, si ogrnil domačo haljo ter šel v nogavicah v svojo delovno sobo.
Na baržunastem divanu je ugledal svojo ženo Ano Semenovno, ki se je leno* zleknila in položila noge na klop. Precej čez trideset jih ie že imela njegova žena, njen hrepeneči dih na ie notarja spominial na Kleopatro v trenutku, ko ie svoje grudi ponudila kači. da jo ie pičila. Pri njenem zglavju ie klečal inštruktor Vanja štu-palcev, čigar rdeči, neobriti obraz ie jasno dokazoval, da je fantu kakih dvajset let.
Nikola Andrejevič ie hotel videti nadaljevanje, zato je zadržal dih, pa ga je premagal kašelj. Študent se je sunkovito obrnil, klecnil od strahu, nazadnje pa je le skočil in io ubral skozi vrata. Tudi Ana Semenovna je bila nekam zmedena.
»Krasno! Zelo lepo! Čestitam! Zelo lepo in plemenito!« je rekel notar.
»Prav tako lepo je od tebe, da prisluškuješ pr' vratih,« se je *ena počasi znašla.
»Krasno, to je res lepo,« je ponovil notar in žarel od veselja. »Veš, mamica, tako lepo je bilo, da bi dal sto rubljev, samo da bi še enkrat videl tako podobo.«
»Nič ni bilo! Ne vem, kaj misliš. Smešno!«
»Kako.? Kaj pa poljubi?«
»No, poljubila sva se, to* pa je tudi vse! Ne vem, kaj pravzaprav hočeš!«
Notar je pogledal svojo ženo: »Na stara leta bi rada sveže kumare, kajne?
STEFAN Z W E I G :
Prečudovita so dekleta v teh prvih spomladanskih dneh.
Beseda se jim še zapleta, pa vendar čutijo, prevzeta kot cveti venčkov v njih laseh.
Gredo za vetrom skoz svetljenje, ko tiho na violi ihti.
In v njih je neko hrepenenje, ki sanje in bledo medlenje jim z živim ognjem prežari.
In vseh stvari temno stremljenje . svoj globlji smisel v njih dobi.
In mlade zemlje opoj, drhtenje v predslutnji nosi njih življenje s seboj tja v spomladanske dni.
(prevedel Dušan Ludvik)
Preobjedla si je peciva, zato bi rada zdaj črn kruh. Mar te res ni sram? Sicer pa. . . Žena iz Balzacovih romanov! Ko* pridejo usodna leta, ženam ni pomoči. Že razumem, pa pomilujem te!« Sedel je k oknu in začel s prsti bobnati po šipi. »Kar nadaljujta!«
»Bedak!« mu je vrgla Ana Semenovna. »Tako je vroče! Ali ne bi poslal vsaj po limonado?«
»Vzdihljaji, poljubi, Vse je tako lepo! Draga moja, le zakaj bi zapeljevala tega pobalina? Tako dober fant je! In čeden, zato zasluži kaj boljšega. Lahkoi bi mu prizanesla!«
»Ti pa tudi ničesar ne razumeš! Ta pobalin se je zaljubil vame, zato' sem mu dovolila, da me je poljubil!«
»Vate se je zaljubil,« je posmehljivo ponovil Nikola. »Le koliko zank si mu nastavila?« Pretegnil se je in zazdehal. »Vendar je čudno! Če bi jaz poljubil kako dekle, ne da bi si pri tem mislil kaj slabega, kaj neki bi imel od tega? S pokveko1, pokvarjencem in nesramnežem bi me ozmerjala. Ve žene iz Balzacovih romanov pa si lahko privoščite marsikaj ... Da mi kuharica ne da več čebule v juho; saj bom še umrl od tega. Glej no; glej, tamle je tvoj ljubljeni! Po' drevoredu teče kot zajec in se še ne ozre ne! Ti bom že pokazal! Še hitreje boš tekel!«
»Prosim te, ne stori mu ničesar! Saj ni on kriv!«
»Kar brez skrbi! Ne bom ga psoval, pozabaval pa se bom z njim vendarle!« in spet je zazdehal, pobral časopise in šel v svojo sobo; Po opoldanskem počitku se je oblekel in se odpravil na sprehod. Veselo* je mahljal s paličico; potem pa je ugledal študenta. Kot podeželski igralec je prekrižal roke, namršil obrvi in pospešil korak. Fant je sedel na klopi v jesenovi senci, bled je bil in je drhtel, ko je zbiral p<. je. n r govor. Skromno' je skril noge pod klop.
Nikola Andrejevič je dolgo molčal, nato je pogledal študenta po* strani in spregovoril: »Prav gotovo* vam je jasno*, gospod, za kaj gre. Od razburjenja ne morem govoriti, razumeli pa boste, da ne moreva več živeti pod isto streho*. Vi ali jaz!«
»Razumem,« je s težavo* iztisnil študent iz suhega grla.
»To je ženina hiša. Vi boste ostali, jaz pa grem. Ničesar vam ne očitam, vprašam vas samo*, kaj nameravate! Saj razumete, moje zanimanje za usodo vroče ljubljene žene ne pomeni indiskretnost. Ali boste živeli z mojo ženo?«
»Kako?« je bil študent strašno* razburjen. »Ne razumem, vse je tako čudno.«
»Ne marate torej odkrito odgovoriti,« je bil notar ves mračen, »zato* vam jasno povem: ali boste skrbeli za mojo* ženo, ali
pa bo odločil dvoboj. Za otroke bom že poskrbel.«
Študent je bil Ves iz sebe. »Če vaša žena pristane na to*,« je nazadnje izjecljal, »bom prevzel to dolžnost. Toda jaz sem reven, se pravi ...«
»Plemenita duša ste*,« je zamolklo* spregovoril notar in krepko* stisnil fantovo roko*. »Prav, dajem vam teden dni za premislek.« Nato* je sedel zraven študenta na klop. »Uničili ste mi življenje. Vzeli ste mi ženo; ki mi je bila vse na svetu. Tega udarca ne bom prenesel...«
Fant ga je žalostno gledal. »Tudi sami ste nekaj krivi, Nikola Andrejevič, saj dobro* veste, da ste vzeli Ano samo* zaradi dote. Nikoli je niste skušali razumeti, rogali ste* se njenim plemenitim mislim ...«
»Ali vam je to ona povedala?« — »Da, ona. Vse vem o njenem življenju. Verjemite mi, nisem je* vzljubil kot žensko, marveč kot mučenico ...«
»Plemenit fant ste,« je rekel notar in vstal. »Grem. Bodite srečni! Upam, da bo to* ostalo med nama!« Še enkrat je vzdihnil, nato pa se je odpravil proti hiši. Na poti je srečal ženo*. »Ali hočeš svojega ljubčka? Tamle je; kar poglej, kako* sem ga zdelal! Kako* grde navade imate ženske iz Balzacovih romanov! Odcvela vam je mladost in lepota, zato* pa ste iznašle kopico izpovedi. Nalagala si ga. Da sem te Vzel zaradi dote, da sem te mučil, si mu tvezla in vrag vedi, kaj še.«
»Nisem rekla, česa takšnega . . .« je Ana zardevala.
»Dobro; dobro, že razumem. Ničesar ti ne očitam. Zal mi je fanta. Tako* iskren in pošten je!«
V večernem mraku se* je notar odpravil na sprehod. Drevje je dremalo*, tako trdno se je pogreznilo* v prvi večerni sen, da bi ga niti vihar ne mogel prebuditi. Nekje v daljavi so se oglašale žabe, v grmovju ob vrtni stezi pa je pel slavec. Pri košati lipi je notar skoraj trčil ob študenta. »Kaj pa delate tu?« se je začudil.
»Sprejemam vaše pogoje, Nikola Andrejevič. Toda vse je tako* čudno*. Nesrečni ste. Pravite, da sem vam uničil življenje . . .«
»In kaj potem?«
»Užalil sem vas. Če vam en sam dvoboj ne bo prinesel zadoščenja, sem pripravljen na sto* dvobojev, če hočete tako!«
Notar se jei zasmejal in je zmedenega fanta prijateljsko* prijel pod roko: »Bila je samo šala, dragi moj! Banalna žena ni vredna vašega trpljenja. Pojdiva raje na sprehod!«
»Ne razumem,« je jecljal fant.
»Tudi ni treba! Prijatelj, saj nimate okusa! Čudno govorim oi svoji ženi, ali ne? Nalagala vas je. Za mučenico* ne dam niti počene pare. To je žena iz Balzacovih ro-
Črtomir Šinkovec :
Stržem ti korenček, zima
Stržem ti korenček, zima, ker zbežala si v gore, veš, da rad nihče te nima ko pomlad v deželo* gre.
O,	le v smrt bi prikrevsala, ako vrneš se nazaj; »jojmene!« bi vzdihovala strahopetno skozi maj.
Ščegetale bi v podplate bujne trave te iz tal, oglušili te, ko* vate piskali bi na piščal.
In če v soncu bi postala, strah bi zlezel ti v kosti, skrušena bi si dejala: »zame več rešitve ni!«
manov, pa pika. Častna beseda, nič se ne šalim. — Tudi jaz sem bil nekoč mlad. Oženil sem se*, zdaj pa bi koj pristal na ločitev. Če* hočete zabavo... Glejte, tam je* Nastja. Hej, Nastja, kam greš?«
»Moram po* kvas,« se je oglasilo* dekle;
»Ta je nekaj drugega, ono histerično* pa pustite lepo pri miru! Nastja je neumna, zato pa ni domišljava. No*, ali greste z menoj na sprehod?«
In sta stopila skozi vrtna vrata na polje, v sveži hlad poletnega večera.
Z>dttj še nekaj za smeh
MAŠČEVANJE
»Praviš, da si poročen? Kje si pa ženo spoznal?«
»Dal sem oglas v časopis.«
»Pa si zadovoljen z njo?«
»Časopis sem odpovedal.«
RAZLIKA
»Kakšna je razlika med zlomom in vlomom?«
»V prvih dveh črkah!«
»Ne.«
»Kaj pa?«
»Pri zlomil moraš dvanajst tednov ležati — pri vlomu pa jih moraš presedeti!«
NA SODIŠČU
Sodnik: »Zdi se mi, da sva se že nekoč videla?«
Obtoženec: »Drži, gospod sodnik. Vašo hčerko sem poučeval petje!«
Sodnik: »Trideset let zapora!«
PROFESORSKA
Zena: »Kdaj si pa opazil, da nimaš dežnika?«
Mož (profesor): »Ko* je nehalo deževati in sem ga hotel zapreti.«
učinkovalo; konji so obstali, jezdeci so* se približali Slovenu.
»Lažeš, barbar! Tunjuš je bil pred dnevi v Odrinu in je imel s seboj pismo* s cesarskim pečatom!«
»Kriste, tvoj Bog, naj te varuje slepote! Poglej ta konja! Čigava sta? Hunska, Tu-njuševa. Moj sin ju je ukradel. Snoči sva pela in godla Hunom. Pijan je bil Tunjuš kakor trot. Iztegnil je jezik, imenoval tvoje častito ime in povedal, da te nocoj oropa. Pa si se mi zasmilil in moj sin je tvegal glavo, da je prišel do* konj, zate tvegal, Epafrodit, ki te ne poznava. A sedaj poglej mene! Skozi haljo* tišči kri na stegnih, ker sem se gnal na smrt, da tebe rešim, gnal na tem kljusetu, ki ima hrbtišče kakor gabrov hlod!«
Epafrodit se je nagnil iz voza; na licu se mu je brala vera, ogledal je konja, jezdeci so prikimavali, zakaj vsi so* videli Hune v Odrinu.
Takrat nenadoma vzklikne Iztok, ki ni razumel nič o pogovoru:
»Huni! Huni!«
»Hunnoi, Hunnoi!« gre od ust do ust. Vsi se okrenejo. Proti njim sta drevila dva konjika. V trenutku so bila vsa kopja naperjena vanju. Epafrodit je skočil iz voza in zasedel čilega arabca, ki je bil privezan zadaj ob vozu.
Tudi Radovan je hitro zlezel na konja in na mah pozabil vseh bolečin.
»Samo dva! Ta gresta za nama! Dajte jih!« kliče Radovan.
»Stojte!« veleva Epafrodit.
Dobro so že razločili hunsko opravo, tako blizu sta bila jezdeca. Tedaj sta se nenadoma ustavila. Spoznala sta Epafro-ditov voz in med drugimi konji svoja ukradena, na njih pa Iztoka in Radovana v belih haljah. Zakričala sta hunsko kletev na Slovena, zasukala konje in bliskoma odbežala nazaj.
»Epafrodit, ali še praviš, da lažem?«
»Ne lažeš! Nazaj! Tunjuš je velik razbojnik!«
Obrnili so težki voz. Spremljevalci so morali ostati daleč zadaj, da so stražili hrbet.
»Kaj vama dam za plačilo?« povpraša trgovec Radovana.
»Da te smeva spremljati v Bizanc. Tja sva namen j ena.«
»Dobro, do Bizanca z menoj, potem k meni. Velike slavnosti bodo*, tesna bo za prenočišče. Zato bosta pri meni v gosteh.«
Radovan je* pomežiknil Iztoku,* ki ni vedel, zakaj. Ali razumel je, da sta dobro opravila,
»Še nekaj, gospod. Ko bi smel prisesti k vozniku. Truden sem!«
Epafrodit mu je velel na voz.
Konji so udarili ob cesto*, kolesa so zaropotala, voz je zagrnil oblak prahu.
Še isto noč se je vrnil Balambak do Tunjuša.
»Glavo?« je zarežal poglavar.
»Vzemi mojo! Slovena sta. nas izdala. Epafrodit se je vrnil v Bizanc.«
Tunjuš je zaškripal.
»Kdo je razodel nakano tem psom? Naj takoj pogine!«
»Balambak, tvoj hlapec, ti pravi: Vino razodeva skrivnosti!«
»Naj pogine; kakor sem rekel!«
Balambak je šel in prerezal vse mehove, da je vino izteklo.
Ko so se rdečila tla od žlahtnega vina, ki je drlo iz mehov, je Tunjuš prisegal na zlato krsto Atile in na njegovo* najlepšo ženo Kerko, da mora v potokih teči kri Slovenov.
ENAJSTO POGLAVJE
Ne priča zaman Svetonij, da je že* mogočni vojak in duhoviti samodržec Julij Cezar sklenil premestiti prestol velikanske rimske države na vzhod! Ali bodala so prebodla njegovo srce; zaspalo je hrepenenje po vzhodu — umrlo* ni. Kar je zamislil on, kar je zakrivala toga, skozi katero je brizgala kri pod noži zarotnikov, to je izvel Konstantin. Proč je moral železni vladar, proč od Rima, kjer je vsak kamen kričal o svobodnih državljanih, kjer se mu je rogalo* stebrovje s Kapitala
in mu očitalo* tiranstvo*. Na vzhod! Tara so doma Kserksi, gospodarji nad blagom in krvjo* podanikov, brez meje in brez pravde.
In dvignilo se je mesto v razkošnem sijaju, naglo kakor v pravljici, kakor fa" ta morgana sredi peščenega morja. Prestol, diadem in bager je zableščal na kraju, kjer je bilo naravno srce treh celin; Dvignil se je Bizanc, novi Rim, ob sinji Propontidi, na sedmih holmcih kakor stari Rim. Palače so* se popele od morja P° brežini, vse mesto* en sam velikanski amfiteater. Kakor zgodovina njegova — sa" ma igra in tragedija. Oživele so* vodne ceste, zarasli so jih gozdovi jambor, krelju*1 jader so jih pokrile kakor tolpe ptic. Usipalo se je žito* od severa in juga, po Bo«' poru in Propontidi, bogastvo Arhipeta in Egipta se je zlivalo v Bizanc, afrikanska in evropska umetnost sta se kosali, katera zagospoduje prej na trgih novega P-1' ma. Karavane so našle novo* pot skozi malo Azijo*, iz Tracije so se valile čete trgovcev. Ves svet je plul v mogočnih valovih in vsi valovi so tekli k srcu, Bizanc, ki je slonel kakor velikanski B*ra' gulj na bajnem obrežju, okovan od treh strani v demante iskrečih se valov, od če trte pa zavit v samragde zelenih holmov*
(Nadaljevanje sledi)
5- april 1957	£	NAPREDNIH GOSPODARJEV		Štev. 14 (779) — 7
				
				
Variijmo se encslvcmcstit
Naravni proizvodni pogoji naših kme-'J so vobče taki, da imamo o-d kmetijske ^nalje ca. 25 do 50 °/o naravnih travnikov, ^ njivah pa ne smemo sejati več kot ,	/# žita. Drugače pridemo z rodovitnost-
■1° zemlje v konflikt. Travniki nam dajejo ^ovno krmo za govejo živino-, istočasno tudi gnoj za nadomeščanje humusa v ^enitji. Njive pa nam dajo* v glavnem p-ri-e*ke za prehrano družine ter za krmo Prašičev in tudi za govejo živino. Spričo •haie površine, ki jo imamo, in zato, ker Za krompir nimamo zadovoljivega tržišča, Moremo od rastlinskih pridelkov spraviti aePosredno v denar le malenkost žita.
0	Pa pomeni, da moremo na naši zemlji neposredno prodajo na trg le bore ma-
0 Pridelati. Kar pa tiče živalskih prod.uk-°V' je trg z njimi nasičen in zanje nima-1110 zagotovljenega odkupa niti ne — ra-Zen pri mleku — zajamčene cene.
Ob takem položaju pri skrajni enostra-recimo pri sami proizvodnji mleka ■sami proizvodnji mesa lahko utrpimo bcutno škodo. Najbolj zanesljivo se bo v danih pogojih držala kmetija, ki ima ri-, dotoka denarja razdeljen vsaj na
1	Panoge: na mleko, na meso in na žito, r°oipir ali plemenske živali. V tej smeri
Moramo iskati izhod in ne v skrajni eno-stranosti. Poenostavitev na samo em> pa-n°3o v tržni proizvodnji zaenkrat lahko Spr°ži isto verižno reakcijo na kmetiji,
kakor pa krčenje ali opustitev uporabe umetnih gnojil in dobrega semenja.
Enostranost je v danih pogojih dovoljena šele na kmetijah, ki imajo najmanj 30 ha gozda. Povsod drugod pa prehod na enostransko kmetijsko proizvodnjo lahko sproži verižno reakcijo V smeri slabenja donosnosti kmečkega dela.
Temu nasproti pa moramo pribiti, da bomo verižno reakcijo v smeri utrjevanja svojih kmetij in boljše poplačanega dela sprožili in pospešili v prvi vrsti z izdatnim
gnojenjem ter nakupom in setvijo dobrega semenja, v drugi vrsti pa z dobrorastno in dobromolzno živino v hlevu. Kdor bo svoje polje gnojil redno in izdatno s hlevskim gnojem, s fosforjem, kalijem, z dušikom in apnom in pri tem zaupal zemlji najboljše seme najbolj prikladnih sort, v hlevu pa imel krave, ki dajo več kot 2500 1 mleka in prašiče, ki s 6 meseci starosti tehtajo 90 kg, ta ne bo samo poceni produciral, temveč bo — kar bo v bodoče glavno — napravil prvi korak do kvalitetnih pridelkov.	(bi)
^Vadofeziadimc gnojenje ozimin
Vsled mile zime so ozimine dobro prezimile. Če jim v jeseni nismo dali Tho-masove moke in kalijeve soli, je sedaj zadnji čas, da to1 nadoknadimo. Pri tem tudi na nitramoncal ne sinemo pozabiti. Z nitramoncalom damo ozimni rži, ki se je še jeseni razrasla, gonilno silo-, da se hitro obraste in odžene več bilk. Če k izdatnemu gnojenju s fosforno kislino in kalijem še dodamo nitramoncal v pravem času, lahko iz enega razrastišča požene 5 do 7 bilk namesto' 2 do- 3, ki običajno poženejo in stvorijo klas. Več bilk pomeni več klasja in zrnja. Boljši od gostega je redek posevek, ker na njem zgostimo rast z nitramoncalom. Na gosto zarašče-
Kopenje in mah med peso
O korenju kot živalski krmi je bilo že ^ogo pisanega. Nakazane so bile njego-Ve dobre strani predvsem v tem oziru, da vsebuje, mnogo- karotina, iz katerega na-s ane v živalskem telesu vitamin A, ki 1,111 pravimo- tudi vitamin rasti. Korenje 5N- ima tudi obilno- vitaminov zdravja, t. j. v'taminov B in C. Poleg tega je korenje ^bogatejša o-kopavina na beljakovinah.
0.8 "/o vsebuje še enkrat toliko- belja-0v*11 kot krmna pesa. Po škrobni vred-n°s*-i in pridelku ne zaostaja za peso.
Slaba stran korenja pa je, da zahteva °0tomno- ročnega dela, ki obstoja pred-!5eiri v zamudni pletvi, kajti za plevel je °'tonje sila občutljivo-.
Norenje lahko- sejemo- tudi v vrste med Pes°- Pri tem sta odprti dve možnosti: se-ga lahko skupno s peso ali pa — ar je delovno-tehnično enostavneje- — na •gazila mesta za časa prvega okopa, pese. b dobri postrežbi, ki jo- pesi itak nudi-0 z izdatnim, gnojenjem in okopavanjem, 711 bo tudi korenje bogato- obrodilo in ^ 'delali bomo odlično krmo- za plemen-. e svinje in prašiče, tam, kjer še ni si-Ze pa tudi za teleta in molznice.
Tak način pridelovanja korenja se je dobro obnesel in ga kot priporočilo- slišimo- skoraj vsako pomlad.
Dvojni pridelek ali izdatnejši donos s pesine- njive tudi dosežemo-, če vse jemo V vrste med peso mak. Mak hitreje kali in raste, vsled česar nam omogoči hitrejše rahljanje in o-kopavanje pese. Prav tako tudi prej dozori kakor pesa. Konec julija ali v začetku avgusta je že zrel in ga, lahko spravimo-, ko- se prične pesa najbolj razraščati.
Če pri setvi primešamo- na 10 kg pesi-nega semena 1U kg maka, bomo imeli po celi njivi enakomerno razmeščen mak. Pri redčenju pese redčimo- tudi mak in ga pustimo predvsem stati tam, kjer je pesa redka. V tako- redkem sestoju med peso daje mak rastline z 12 do 15 glavicami in se lahko zgodi, da pridelamo poleg pese po hektarju še par sto- kg maka. Če- bi ga pridelali le 200 kg, bi to predstavljalo brez po-sebnega dela vrednost 2000 do 2500 šil. ali 60 do 80 1 olja.
^©luhap/c uničujemo s plini bencinskih motorjev
znani strokovnjak na področju varstva . sUin dr. uirich Creuzburg piše o- pasku -uničevanja voluharja, s plini bencin-^e9a motorja.
Na polje, v sadovnjak ali vrt, kjer so t'1' voluharja in našli njegove rove, so ^stavili avtomobil ali moped. Na izpuh jjspnff) so nataknili cev, katere drugi 110c so porinili v voluharjev rov in za-^c1'i motor. Strupeni plini so po- izpuhu cevi napolnili voluharjev ro-v in za-cup-ili vo-luharja. S pomočjo avtomobila
ZA GOSPODINJO IN DOM
Star krompir spomladi
gospodinje je prav začetek pomladi Zim čas. Nove zelenjave še ni, težka prj s*ca hrana pa za pomladni čas ni več 1<irna, Sicer pa nam je že prek glave ld0TnP'rja, kislega zelja, kisle repe, fižola n ^a*c’ N' so zelo koristen dodatek k 1,1 v pomladanskem času. ie^St{lno Pa še star krompir. Do- mladega daleč' Zdai Je zaclnji čas, da pregle-0 zalogo krompirja, odberemo gnilega J^lstranimo morebitne kali. br()rOTnP'r 'ma zdaj že duh po- kleti. Do-•ie- če ga pred kuhanjem pustimo- ne-
nem posevku bodimo- z nitramoncalom previdni, drugače lahko pride do pdlega-nja.
Pri pšenici je drugače. Pšenica se odvisno- od časa setve delno razraste v jeseni, popolnoma pa šele spomladi. Tu lahko še mnogo po-pravimo, kar smo v jeseni, zamudili. Pšenico najprej dobro pre-branamo z mrežno brano-, da zemljo- zrahljamo. Nato ji damo umetna gnojila, ki smo jih jeseni pozabili, to so fosforne kisline in kalijeve soli, nakar bomo lahko tudi brez skrbi izdatno gnojili z dušikom.
Pri gnojenju pa ne smemo pozabiti, da pomaga kalijeva sol rastlini zasnovati močne korenine, ki oskrbujejo- rastlino z hranilnimi snovmi. Kalijeva sol dela trdo slamo in varuje pred po-leganjem, kar je posebno- pri strojni žetvi velikega pomena. Poveča tudi odpornost proti rastlinskim boleznim.
Fo-sforna kislina (Thomaso-va moka in superfo-sfat) pospešuje spolno delovanje, to je cvetenje, tvorbo zrna in zorenje žita. Nujno je po-trebna pri tvorbi beljakovin in kalčka. Če primanjkuje kisline, žito le prisilno zori. Tako žito je lahko, slabo kali in ga ne moremo porabiti za seme. Fosforna kislina se v zemlji ne izpira, vsled tega jo lahko damo tudi v večjih količinah, da zemljo zadostno nasitimo.
Dušik pospeši rast in zadržuje spolno delovanje (cvetenje — zorenje). Če ga damo V preveliki količini ali pa enostransko-, se pravi samega brez ostalih gnojil, bo žito močno raslo-, slama bo dolga in mehka, ob koncu pa bo žito poleglo-. Zorenje se bo zavleklo-, zrelo zrnje pa bo zgubančeno in izsušeno-. Enostransko gnojenje z dušikom tudi povzroča oz. pospešuje razna; obolenja žita.
RAZNE OBJAVE
Kmetijska šola Po-dravlje ima na prodaj 3 mlade plemenske svinje v 3. mesecu brejosti.
Plemenski sejem v Lienzu
V	petek, 12. aprila bol v Lienzu plemenski sejem za bike in breje telice pinegav-ske pasme.
Na sejem bodo prignali 120 bikotv in 50 telic.
Gradnja gnojišč in silosov
Kdor namerava letos graditi gnojišče in silose, naj to nemudoma javi oddelku za rastlinstvo pri kmetijski zbornici.
S pravočasno prijavo bo omogpčil, da mu bodo strokovnjaki tega oddelka pomagali pri projektiranju. Ako- bo delo oddal kmetijski gradbeni zadrugi, mu bo ta po prijavi priskrbela gradbeni material in stavila na razpolago svo-je jeklene opaže-.
V	primeru, da bodo za gradnjo- gnojišč in silosov letos razpisane subvencije, bo teh Vsak prijavljenec avtomatično- deležen.
Prijava zbornici in gradnja po kmetijski gradbeni zadrugi tudi omogoči, da se po odplačilu 20 °/o gradbenih stroškov preostali del lahko plača brez obre-s t i šele o-b koncu leta.
Akcija za gnojilno apno
Letos je spet na razpolago- subvencionirano gnojilno apno. Vsak kmetovalec dobi ne glede na transportne stroške v vsakem kraju gno-jilno apno po- naslednjih cenah:
ogljikovo-kislo apno v vrečah
90.— šil. za tono
mešano apno v vrečah
160.— šil. za tono
Kdo-r gre sam po apno v tovarno, dobi prevozne stroške po- tarifi povrnjene. Gorski kmetje dobijo posebej prispevek za prevoz od postaje oz. skladišča na dom.
Naročila sprejemajo krajevne zadruge.
Odvoz in trošenje apna prevzamejo proti malenkostni odškodnini kmetijske zadruge v Velikovcu, Celovcu in Beljaku.
Nove izkaznice za rentnike v kmetijstvu
Dosedanje izkaznice kmetijske bolniške blagajne za rentnike v kmetijstvu so zgubile s 1. aprilom 1957 svojo veljavo. Te izkaznice, ki so modre barve, je treba čim prej oddati kmet. bol. blagajni, ki jih bo zamenjala z novimi izkaznicami zelene barve. Zdravniki zdravijo rentnike le še na izkaznice zelene barve.
Najvažnejše e hypei?iosfatu
je rov v teku 1 minute- napolnjen s strupenim plinom, pri mopedu je potrebnih 5 minut. Motor naj teče počasi, ker so- takrat uhajajoči plini najbolj strupeni.
Pri 19 poskusih z avto-mobilo-m so v 14 primerih voluharja na ta način zanesljivo pokončali. Pri 9 poskusih z mopedom so ga uničili v 6 primerih.
Doslej se je poleg lovljenja v pasti ta način zatiranja voluharja izkazal za najboljšega.
kaj časa v mrzli vodi. Pozneje, aprila in maja, pa star krompir ne- kuhamo več v lupini. Lupiti ga morama bolj debelo. Nikakor ne uporabljajte izrastlin, ki so nastale pozimi v kleti. Odstraniti morate tudi vse plavkaste in sivkaste pege-, ki se pojavijo spomladi na starem krompirju Ugotovili so-, da so- polne škodljivih glivic.
Marsikdo je spomladi izgubil tek in zbolel na želodcu, ne da bi vedel, da je- temu vzrok star krompir. Zato pazite pri kuhanju krompirja spomladi.
Poleg Thomasove moke in superfosfata je že lani prišlo v promet novo fosforno gnojilo z imenom »hyperfosfat«. Po ceni se ne razlikuje od superfosfata in je dražje od Thomasove mo-ke. Po svoji koristnosti pa se od dosedanjih fosfornih gnojil zelo razlikuje.
1.	Kaj je hyperfosfait? Hyp-er-fosfat je umetno gnojilo, ki se proizvaja iz surovih fosfatov, ki vsebujejo fosforno kislino- v težko topni obliki. Da bi bil fosfor pristopnejši za rastlino in da bi se laže topil, zmeljejo! surove fosfate na posebnih mlinih. Na ta način dobijo izredno dobro zmleto- gnojilo-, ki vsebuje v 1 gramu 10,000.000 delcev.
2.	Kakšne lastnosti ima? Vsebuje 29 do 30 % P2O5 (fosforna kislina), poleg tega pa ima tudi 12 do. 15 #/o apna. Kot rečeno je fosforna kislina v težko topni obliki, vendar je boljša topljivost dosežena s finim mletjem. Toda kljub temu zahteva oblika fosforne kisline v hy-perfosfatu taka tla, katerih reakcija je kisla (t. j. pH manj od 6.5). Poleg tega pa zahteva veliko- padavin, in sicer najmanj 1000 mm na leto.
3.	Na kakšnih zemljiščih se uporablja! Zaradi vsebovanega apna in težko topne oblike fosforne kisline se uporablja na tleh, ki imajo majhne količine apna in so kisla. Na takšnih tleh je hyperfosfat enakovreden z drugimi fosfornimi gnojili. Na nevtralnih tleh, to je- pri reakciji okrog pH 7, je njegov učinek
precej manjši, zlasti če je to- na področju z malo padavinami. Na alkalnih tleh, to je pri reakciji, ki je večja od p-H 7, uporabe ne moremo priporočati, zlasti če vsebujejo tla dovolj apna, ker je učinek hy-perfosfata neznaten.
4.	Za katere vrste kmetijskih rastlin se uporablja? Lahko se uporablja za vse vrste kmetijskih rastlin, ne glede na vrsto, v katero spadajo. Predvsem pa je primeren za gnojenje na zalogo- n. p-r. pri napravi vinogradov, sadovnjakov, deteljišč, lucemišč Ipd. Poleg tega je zelo primeren za gnojenje gozdnih sestojev, ne glede na vrsto- in sestav sestoja.
5.	V kakšnih količinah se uporablja? Pri gnojenju njivskih površin se ga trosi 200 do 300 kg, pri gnojenju na zalogo pa 600 do 1000 kg na ha. Pri gnojenju gozdov in novih sestojev pa se uporabi 400 do 600 kg z dodatkom 2000 do 4000 kg apna na ha.
Zaključek vsena tega bi bil sledeč: Hy-oerfosfat je umetno gnojilo, ki vsebuje dvakrat več fosforne kisline, kot običajna fosforna gnojila (superfosfat, Thomasova moka). Zaradi težke topnosti fosforne kisline pa je njegova učinkovitost zmanjšana oz. podaljšana za daljšo dobo učinkovanja. Njegovo, učinkovanje pa je toliko močnejše, kolikor bolj so tla kisla. Zato ga moremo priporočati samo za uporabo na kislih tleh.
Stran 8
Celovec, petek, 5. april 1957
Štev. 14 (779)
Namen in bistvo skupnega tržišča
2e smo poročali, da je bil 25. marca v Rimu podpisan sporazum o skupnem evropskem tržišču in Evratomu. Gotovo bo tudi naše čitatelje zanimalo, kaj je bistvo teh sporazumov in kako se bo tak način gospodarstva dejansko razvijal. Zato objavljamo tukaj nekaj tozadevnih podatkov.
To skupnost, imenovano' tudi »Mala Evropa«, tvori skupina šestih zapadnoevrop-skih držav:	Italija, Francija, Zapadna
Nemčija, Luksemburg, Belgija in Holandska, ki skupno štejejo 158,910.000 prebivalcev in merijo po površini 1,163.254 kvadratnih kilometrov. Za primerjavo naj navedemo, da štejejo ZDA 150,690.000 prebivalcev in merijo 7,827.982 kvadratnih kilometrov, Sovjetska zveza pa ima
193,467.000	prebivalcev in meri 22,270.200 kvadratnih kilometrov površine.
Zamisel za to skupnost je bila dana v juniju 1955 na sestanku zunanjih ministrov v Messini, ko je bilo sklenjeno, naj se »stara Evropa« reorganizira, da bi lahko tekmovala v napredku z ostaliim državami sveta.
Tudi Avstrija v Donavski komisiji
V začetku junija se bo v Budimpešti sestala Donavska komisija, ki bo obravnavala številna vprašanja o plovbi po Donavi. Poleg tega bodo na letošnjem zasedanju izvolili tudi novo vodstvo- komisije.
Na nedavnem ožjem sestanku vodstva komisije so soglasno sprejeli sklep, da bodo tudi letos povabili k sodelovanju Avstrijo in Nemčijo ter pričakujejo, da se bodo predstavniki teh dveh dežel udeležili zasedanja kot opazovalci.
Stavka v Angliji za zdaj končana
Stavka delavcev v angleških ladjedelnicah in kovinski industriji, ki je zajemala že nad 1,7 milijona stavkajočih delojemalcev, je bila za zdaj končana, ko- se je vlada vključila, da bi dosegla sporazum med delodajalci in sindikati. Po sklepu vodstva pristojnih sindikatov so- stavkajoči delavci včeraj spet zavzeli delovna mesta, ki pa jih nameravajo takoj spet zapustiti, če na pogajanjih ne bi dosegli zadovoljivih uspehov.
Skupno tržišče omenjenih šestih držav Zapadne Evrope se bo po tej pogodbi, ki obsega 222 členov, uresničilo s pomočjo postopnega zmanjšanja carinskih tarif na eni in postopnega večanja izvoznih kontingentov na drugi strani. Po končanem »prehodnem obdobju«, ki je določeno na 12 odnosno največ 17 let, naj bi bile carinske omejitve popolnoma ukinjene. Kar pa se tiče kontingentov blaga v medsebojni izmenjavi šestih držav, naj bi se ti kontingenti vsako leto povečali za 20 odstotkov in bi ob koncu prehodne dobe bila ukinjena vsaka omejitev blagovne izmenjave. Za izmenjava poljedelskih pridelkov pa se predvideva poseben postopek.
Po končani prehodni dobi se bodo države — članice evropskega skupnega trga dogovorile za skupno- trgovinsko- politiko in določile enotno carinsko tarifo- v njihovih odnosih do- ostalega sveta.
Evratom ima večino organov skupnih s skupnim evropskim tržiščem. Namen Ev-ratoma je, omogočiti ekonomsko šibki Evropi, da bi se s skupnimi materialnimi silami postavila toliko na noge, da bi se lahko lotila atomskega vprašanja bolj konkretno. Znano namreč je, da so ZDA, Sovjetska zveza in Anglija tako glede vojaške kakor tudi miroljubne uporabe atomske energije že daleč naprej. Podpisnice Evropske skupnosti pa so: v tem oziru doslej storile le malo- a-li nič. Zato bodo morale sedaj pohiteti, da bodo- s skupnimi sredstvi in skupnimi strokovnimi močmi nadoknadile zamujeno.
Glavni organi »Evropske skupnosti« so: Svet ministrov, kateremu je- podrejena Evropska komisija, dalje Posvetovalna skupščina in Gospodarskosocialni odbor. Velik pomen pripisujejo tudi Evropski investicijski banki, ki bo imela eno milijardo dolarjev kapitala, ki ga bosta prispevali Francija in Zapadna Nemčija po 300 milijonov dolarjev, Italija 240 milijonov, ostale tri članice pa skupno- 160 milijonov dolarjev. V načrtu je tudi ustanovitev Evropskega sklada za strokovno usposabljanje delovne sile in Sklada za gospodarski razvo-j prekomorskih dežel članic skupnosti, ki ima na razpolago- 581 milijonov dolarjev.
Avstrija letos udeležena na 21 mednarodnih sejmih
Institut za pospeševanje gospodarstva pri zvezni gospodarski zbornici je objavil, da bo Avstrija tekom letošnjega leta uradno udeležena na 21 mednarodnih sejmih in gospodarskih razstavah, in sicer je predvidenih 14 skupinskih razstav, 5 razstav v obliki reprezentativnih prikazov in 2 razstavi v obliki informativnega zastopstva.
Že v mesecu marcu je bilo avstrijsko gospodarstvo- zastopano na mednarodnih pomladanskih sejmih v Frankfurtu in Leipzigu ter na strokovnem sejmu igrač v Numbergu. Trenutno razstavlja Avstrija na velesejmu v Utrechtu, predvidena pa je udeležba še na velesejmih v Milanu,
Casablanci, Miinchenu, Goteborgu, Parizu, Poznanju, Trstu, Leipzigu, Frankfurtu, Sa-lonikiju, Zagrebu in v Bogoti v Kolumbiji-prav tako pa tudi na Trienali v Milanu.
Letala avstrijske države
Zvezna republika Avstrija poseduje d®' nes 33 letal trinajst različnih vrst iz ose® delavnic. Letala se porazdeljujejo na na' slednje korporacije: zvezna vojska 26, mi' nistrstvo za notranje zadeve 4, urad za zračno plovbo prometnega ministrstva 2 in trgovinsko ministrstvo 1, ki ga uporablja kartografski institut.
Število volilnih upravičencev
Kakor znano, bodo 5. maja volitve avstrijskega zveznega prezidenta. Volilna kampanja se je pričela, končno- besedo pa bodo spregovorili na dan vo-litev volilni upravičenci. Tiskovna služba celovškega magistrata javlja končno število volilnih upravičencev v 24. Volilnem okrožju, ki obsega Koroško. Po tej statistiki je skupno 290.506 Volilnih upravičencev, med temi 133.619 moških in 156.887 žensk. V okraju Celovec-mesto je 44.228 volilnih upravičencev, med temi 18.820 moških in 25.408 žensk; V okraju Celovec-podeželje 41.597, 19.251, 22.346; v okraju Beljak-mesto 20.911, 9.124, 11.787; v okraju Be-1-jak-podeželje 40.983,	19.191,	21.792; v
okraju Spittal 40.513, 19.144, 21.369; v
okraju Šmohor 12.294, 5.693, 6.601, * okraju St. Vid 35.887, 16.786, 19.101; V okraju Velikovec 23.554, 11.044, 12.510 ® v okraju Wolfsberg 30.539, 14.566, 15.973
Delojemalci v kmetijskem in gozdnem gospodarstvu
APA poroča, da je trenutno v kmetijskem in gozdnem gospodarstvu blizu
200.000	delojemalcev V službenem razmerju. Podatki so posneti iz poročil8 Glavne zveze avstrijskih socialnih zavarovalnic. Med skupno 196.308 v tej stroki zaposlenimi delojemalci je 15.340 nameščencev in 180.968 delavcev.
Devizni predpisi za potovanje v Jugoslavijo
Pri potovanju v Jugoslavijo- se sme vzeti seboj neomejena vso-ta inozemskih plačilnih sredstev. Potrebno- je, da inozemski potnik-turist pri vsto-pu v Jugoslavijo- v izjavi vpiše vsa, vnešena inozemska plačilna sredstva. Vnešena inozemska plačilna sredstva se smejo- zamenjavati samo pri Narodni banki ali pri pooblaščenih menjalnicah.
Inozemski potniki lahko vzamejo v Jugoslavijo do- 3000 dinarjev z vrednostno-označbo do 100 dinarjev. Toliko- dinarjev smejo nesti tudi iz Jugoslavije, prav tako z vrednostno označbo- do 100 dinarjev. Za potnike je o-bvezno-, da pri vstopu prijavijo mejnemu carinskemu uradu vse dinarske bankovce, ki presegajo vsoto
3000 dinarjev. Presežek morajo- oddati p® carinarnici, za kar ta izstavi potrdilo. P® izstopu iz države oddane in prijavljen® dinarje spet lahko dvignejo in sicer v roku 60 dni. Po preteku 60-dnevnega termina je mogoče povračilo predlagati pri Narodni banki — glavna centrala Beograd-
Neprijavljene dinarske note, ki bi dovoljeno- višino ali p-rip-uščeno vrednostno označbo presegle, carinski uradniki P® vstopu v Jugoslavijo ali pri izstopu odvzamejo in po-tnik nima pravice na p0" vračilo-.
Uradni tečaj zamenjave za 100 avstrij' skih šilingov je 1.154 dinarjev, k temu j pa Narodna banka izplača inozemski® gostom še premijo v višini 33 Vs odstotka-
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00
20.00, 22.00.
Vsakodnevne oddaje: 6.00 Oddaja za kmete
—	7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin
—	11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano
—	13.00 Opoldanski koncert — 18.00 Sami Magerji — 19.05 Dober večer dragi poslušalci
—	19.30 Odmev časa.
Sobota, 6. april:
6.35	Kmečka godba — 8.45 Obisk v Gron-landiji — 9t00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 14.30 Pozdrav nate —
15.30	Mesto in dežela. Časovna slika — 16.15 V meni zveni pesem — 17.10 Odlični izbor
—	18.10 Za prijatelje zborovske glasbe — 18.15 Originali koroškega ljudskega življa —
20.30	„Napravi si življenje lepo".
Nedelja, 7. april:
6.10 Godba iz domovine — 7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.05 Oddaja za kmete — 9.00 Dobro razpoloženi v nedeljo dopoldne — 11.05 Veselo petje veselo igranje — 13.45 Koroška lovska ura —14.30 Pozdrav nate — 17.05 Vesele melodije —
19.00	Nedeljska športna poročila — 20.45 Toki Horvath in njegov ciganski orkester.
Ponedeljek, 8. april:
5.35	Kmečka godba — 8.45 Zapiski iz domovine — 14.00 Poročila, objave. Pregled sporeda. Slovenske pesmi in glasba (slov.) —
16.00	Brali smo za vas — 16.45 Znanje za vse — 18.45 Blaž Singer: Naša vas in živinoreja (slov.) — 19.15 Od plošče do plošče
—	20.16 Srečanje v ponedeljek zvečer.
Velika izbira sadnih drevesc v drevesnici ing. Marko Poker, p. d. Lazar, Št. Vid v Podjuni
I R A D I Oi iPlRiOlGlRlAjM' |
Torek, 9. april:
5.35	Alpski zvoki —	8.45 Zdravniška
umetnost in volja do zdravljenja — 14.00 Poročila, objave. Mi smo pri Dravci doma . .. Pojejo koroški ansambli (slov.) —	18.15
Predsedniške volitve 1957 — 19.15 Lepe žene iz 1001 noči — 20.16 Simfonični končen —
21.30	Pripoved: „V dimu se je potopilo".
Sreda, 10. april:
5.35	Alpski zvoki — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.00 Poročila, objave. Iz domačih gajev: Na obisku v gospodarski šoli v Tinjah (slov.) — 15.45 Mali ansambel — 16.40 Oddaja za žene — 17.35 Glasba za zabavo — 18.45 Za ženo in družino (slov.) — 20.16 Pomlad je tu —	21.00 Zabavna oddaja
Avstrijskih zveznih železnic.
Četrtek, 11. april:
5.35	Alpski zvoki — 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Poročila, objave. Za naše malčke: Andersen: „Grdi mali raček" (slov.)
—	14.30 Celovec, deželno glavno mesto —
16.00	Zborovska glasba — 18.15 Predsedniške volitve 1957 — 19.00 Prilcesija dneva — 20.16 V Luggau — 21.00 Zveneča alpska dežela.
Petek, 12. april:
5.35	Kmečka godba — 8.45 Domovina in čas — 14.00 Poročila, objave. Trdi orehi (slov.) — 15.30 Pridi v kuharsko šolo Thea
—	15.50 Srečanje popoldne — 16.45 Znanje za vse — 18.15 Mladina in gledališče — 18.25 O petju na Koroškem — 18.45 Okno v svet (slov.) — 19.05 Oprimi se sreče — 20.20 „Philemon in Baucis", slušna igra — 21.40 Očarljive melodije.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00,
17.00, 22.00.
Sobota, 6. april:
5.00	Pester glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 8.05 Zabavna matineja — 8.40 Janko Gregorc: Koroški rej — 9.30 Lepe melodije — znani napevi — 10.10 Od melodije do melodije — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Avsenikov trio vam igra — 14.20 Zanimivosti — 14.35 Voščila — 16.00 Glasbene uganke — 18.45 Jezikovni pogovori —
20.00	»Zabaven sobotni večer.
Nedelja, 7. april:
6.00	Narodne in domače viže za prijetno nedeljsko jutro — 7.35 Z zabavnimi melodijami — 9.10 Slovenske narodne in umetne pesmi — 10.15 Kaj radi poslušate? — 12.10 Opoldanski glasbeni spored — 13.30 Za našo vas — 14.00 Naši poslušalci čestitajo in voščijo — 16.30 Glasbeni mozaik — 18.15 Glasba za razvedrilo — 20.00 Malo od tu in malo od tam.
Ponedeljek, 8. april:
5.00	Dobro jutro, dragi poslušalci — 7.20 Naš jedilnik — 11.35 Slovenske narodne za glas in klavir — 12.00 Opoldanski koncertni spored — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Pisan spored zabavnih melodij — 14.35 Voščila — 15.40 Utrinki iz literature — 16.00 V svetu opernih melodij — 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku — 18.00 Kulturni pregled — 20.00 Simfonični koncert Slovenske filharmonije.
Torek, 9. april:
5.00	Pester glasbeni spored — 7.10 Zabav" ni zvoki — 8.05 Oktet slovenskega prosv®' nega društva „Poštar“, Franc Koren in tri® Avsenika nastopajo v pisanem sporedu sl°' venskih narodnih pesmi — 10.10 Od melodij* do melodije — 11.15 Za dom in žene — 12-3® Kmetijski nasveti — 13.30 Pisan operni s?0'. red melodij — 14.35 Voščila — 20.00 Pes®1 o pomladi, rožah in ljubezni.
Sreda, 10. april:
5.00	Dobro jutro, dragi poslušalci — Zabavni zvoki — 11.00 35 minut v zad® voljstvu — 12.30 Kmetijski nasveti — l2.4v V tričetrtinskem taktu — 13.30 Jugoslovan' ska kola in pesmi — 14.35 Voščila — 15-J® Utrinki iz literature — 16.00 Koncert po z£' ljah — 17.10 Sestanek ob petih — 18.10 N8 rodne poje ženski vokalni kvartet — 20V0 Odlomki iz Thomasove opere „Mignon” 1 Moniuszkove opere „Halka“ — 21.00 K® turni razgledi.
Četrtek, 11. april:
5.00	Pester glasbeni spored — 7.10 Zabav' ni zvoki — 8.05 Narodne za glas in klavl
—	9.20 Od popevke do popevke — 1^.1 Priljubljene melodije — 11.00 Pesmi za na". male — 12.30 Kmetijski nasveti — !-• Slovenski oktet poje partizanske in do®0 ljubne pesmi — 13.15 Igrajo tamburaši
14.35	Voščila — 15.40 Utrinki iz litera® ^
—	16.00 Domači in tuji solisti — 18.00 /.inski pogovori — 20.00 Četrtkov večer rodnih pesmi.
Petek, 12. april:	n
5.00	Dobro jutro, dragi poslušalci —-	'
Naš jedilnik — 11.00 Za dom in žen®
12.30	Kmetijski nasveti — 13.15 Rit®1 L melodije — 14.35 Voščila — 15.40 Utrinki literature — 16.00 Mojstri koncertnega 0 .
—	17.10 Za športnike — 17.30 Zabavna^
plesna glasba na tekočem traku — 18.15	.
venske narodne — 20.00 Pevec h repe®11 in odpovedi.