Ludovik Fettich-Frankheim. Dne 7. avgusta smo položili v grob prerano umrlega tovariša L. Fettich-Frankheima, nadučitelja v Mokronogu. Eajnki se je rodil dne 8. avgusta 1863. leta kot sin Priderika Fettich - Frankheima, računskega oflciala pri deželni blagajniei v Ljubljani. Tu se je šolal in napravil 1. 1883. zrelostni izpit. Isto Ieto še je nastopil svojo prvo službo v Knežaku, kjer je ostal do 1. 1894. Leta 1888. je postal definitiven. Tu ga je že pričela preganjati usoda, ki mu je grenila vse njegovo kratko življenje. Dasiravno je napravil drugi izpit prav povoljno, je vendar moral čakati cela tri leta, da je postal definitiven. Kako izboren in delaven učitelj je bil, izpričujeta dva pohvalna dekreta, ki ju je prejel za službovanja v Knežaku. Pa kakor je bil delaven v šoli, tako je vztrajno deloval tudi na izvenšolskem polju. Bil je marljir in požrtvovalen član in odbornik BPi?ške podružnice družbe sr. C. in M." in Zagorskega in Št. Petrskega bralnega društva. Leta 1894. je bil imenovan i& učitelja v Postojni. Tudi tu je razvil prav živahno delovanje. Preosnoval je obrtno nadaljevalno šolo, a od 1. 1899., ko je postal šolski vodja ondotne petrazrednice, se je z merodajniipi faktorji trudil in tudi dosegel, da se je sezidalo prekrasno šolsko poslopje. Tudi v Postojni je sodeloval skoro pri vseh narodnih društvih in njenib prireditvah. Poleg vsega tega ogromnega dela pa je še prakticiral pri sodniji ter tudi napravil izpit s povoljnim uspehom. A zla usoda, ki se mu je pridružila kmalu ob pričetku njegovega službovanja, ga ni tudi tu ostavila. Eazlični dogodki so mu zagrenili bivanje v Postojni, tako, da je 1. 1903. prosil pro6. Prosil je v Ljubljano in Mokronog. Ker se mu je pa od neke strani zagotovilo, da skoro gotovo dobi zaprošeno mesto v Ljubljani, je takoj umaknil svojo prošnjo za Mokronug. Toda ta nesrečna DJegova spremljevalka — usoda — je donesla njegovo odpoved prepozno — dasiravno jo je pravočasno odposlal — v Ljubljano in imenovan je bil proti sroji volji za nadučitelja v Mokronogu. Marsikateri na njegovem mestu bi obupal, toda on ni. Še z večjo rnemo se je lotil delovanja na novem mestu — pričakujoč, da se mu sčasoma le posreči priti v Ljubljano — ne toliko zaradi sebe, marreč zaradi dece. A vse zaman — ni imel sreče! Dasi je prosil in se sklice?al na svoje delovanje v šoli, ni bil uslišan. To je bilo preveč zaDJ, ki je posretil rse svoje moči šoli in milemu našemu narodu. Že tako slabo zdravje se mu je začelo bolj in bolj slabšati. Odložil je odborniška mesta pri občiui ia raznih narodnih društvih hoteč posvetiti vse svoje moči le šoli. A tudi za to je bil že preslab. Šel je na dopust, s katerega se je povrnil še .precej okrepčan in zopet je z Teseljem in s prirojeno navdušenostjo pričel poufevanje. Zopetno zapostavljanje pri kompetenci pa ga je vrglo zopet na bolnišlo postelj. A kot navdušen učitelj je kmalu »opet prišel t šolo, dokler se mu ni neusmiljeno prepovedalo poučevanje. To in pa, da je m o r a 1 prositi za upo- kojitev, ga je tako potrlo, da ni več vstal. A še ni dovolj prebil. Dasi so mu bili — po sodbi zdravnika — dnevi šteti, vendar se mu ni priToščilo preživeti zadnjih ur t miru. BSvoje življenje ne pozabim Ludorikovega obraza, ko je čital v časopisu, da je upokojen", tako mi je jokajoče pripovedovala njegova blaga soproga. In dva dnera pred smrtjo mu je prinesel Djegev sinček-ljubljenec pismo — dekret, da je upokojen in mora y 14 dneh izprazniti stanovanje. Ali ni to hudo, žalostno — da, kruto? Sre nimajo! 0, zla usod», zakaj g» nisi vsaj zadnje dneve zapustila — zakaj mu nisi vsaj na smrtni postelji prizanesla s stojimi krutimi udarci! Petindvajset let je posvečal vse sroje moči šoli, a v plačilo — tako ravnanje ob smrtni uri! Pač je le resnična naša slovenska prislovica: Nebvaležnost je plačilo sveta, A rajnki ni le bil izboren učitelj, kar pričajo že omenjena pohvalna dekreta in to, da je bil v postojnskem okraju pri uradnih konfer»ncah stalni referent, marveč je bil prar delaven tudi na literarnem polju. Bil je dopi- sovalec raznih časopisor slovenskih in nemškib. Spisal je marsikak lep podlistek za nSlorenski Narod", a prinesle so raarsikaj šaljitega in resnega celo Mflnchner Fl. Bl. Najrajši pa je sodeloval pri BUčit. Tov.", ki mu je bil skoro do zadnjega časa vrl podporuik. Bil je učitelj z dušo in telesom, a bil je tudi nad rse kolegialen ueitelj in voditelj. Zavzel se je rad vselej in povsod za podrejeno mu učiteljstro, kar mu je, kakor mi je večkrat poudarjal, pri pomoglo, da ni dosegel, fcsar je želel. Kako rad bi se bil udeležil 251etnice, ki so jo prezuovali njegovi tovariši ravno ono nedeljo, ko je izpil on zaduji kelib posvetne brezsrSnosti — a ni mogel, rad bi bil brzojavil, pisal — ni mogel. Tovariši iz leta 1883., sprejmite DJegove pozdrave, ki vam jih pošilja po meni. Ko ni mogel drugega, je izročil pozdrave vsem dragim tovarišicam in tovanšem ter vsem prijateljem in neprijateljem. Izpolnujoč to Tvojo prošnjo, dragi Ludovik, se posljavljam s temi borimi vrsticami od Tebe, želeč le, da sladko spavaš v rahli zemljici ia da zopet vidirao se uad zvezdami! Mokronog, 18. avgusta 1908. Jožef Tratar.