V e s t n i k. Osobne vesti. G. Josip Turk, nadučitelj v Begunjab na Gorenjskem, je imenovan nadučiteljem v Dol. Logatci. G. Franc Gale, III. učitelj v Šiški, je dobil II. mesto in gdč. Franja Wrus, učiteljica pri D. jM. v Polji, pa III. mesto v Šiški. Duhovne vaje za učiteljice se prično v nedeljo dne 1. kimovca ob 6. uri zvečer ter končajo v četrtek zjutraj dne 5. kimovca. Udeleženke naj se oglase pravočasno pri veleč. gospej samostanskej prednici M. Antoniji Murgel, katera je pripravljena gostoljubno odstopiti potrebne prostore. Na prosto voljo je pa dano, si poiskati prenočišča tudi zvunaj samostana. Izpitna komisija. Naučno ministerstvo je za triletno funkcijsko dobo (1895/96 do 1897/98 incl.) imenovalo nastopne člane c. kr. izpitne koinisije za splošne ljudske in meščanske šole s slovenskim in nemškim uenim jezikom v Ljubljani: Predsednik je ravnatelj učiteljišča Fran Hubad; njegov namestnik prof. realke Fran Kreminger; člani pa prof. realke in okr. šolski nadzornik Fran Levec, profesorji učiteljišča Fran Orožen, Viljelm Hallada, Anton Funtek in Anton Kržič, profesor na ženskem učiteljišei in okr. šolski nadzornik Vilibald Zupančič, profesor na istern zavodu Jakob Vodeb in učitelj glasbe Alojzij Sokol. Zrelostni izpiti na c. kr. moškt-in in ženskem učiteljišči) so se vršili od dne 20. do 31. julija. Predsedoval je ravnatelj tukajšnje višje. realke dr. R. Junowicz. Na inoškem učiteljišči je dobilo zrelostno spričevalo 17 kandidatov, 3 pa dovoljenje za ponavljanje izpita iz jednega predineta eez dva meseca, 1 (eksternist) je reprobiran na jedno leto. Na ženskem učiteljišči je dobilo 8 kandidatinj (7 javnili in 1 eksternistinja) zrelostno spričevalo z odliko, 41 (35 javnih in 6 eksternistinj) spričevalo zrelosti, 5 (3 javnirn in 2 eksternistinjam) se je dovolil ponavljalni izpit iz jednega predmeta čez 2 rneseca, 3 kandidatinje (1 javna in 2 eksternistinji) so bile reprobirane na jedno leto. Občni zbor ^Vdovskega učiteljskega društva" bode dne 19. kimovca ob 9. uri zjutraj v telovadnici II. mestne šole na Gojzovi cesti in dne 18. kimovca ob 6. uri zvečer bode pa občni zbor ,Narodne Šole". Draginjske doklade. Dež. šolski svet je z dopisom z dne 9. rnaja 1895., št. 942 predlagal, naj se učiteljem v Ljubljani, dokler zopet ne nastopijo ugodneje razrnere, dovolijo doklade, in sicer tistim učiteljem, ki so oženjeni ter rnorajo preživljati družine, potem onirn, ki so sicer sainski, vender pa morajo skrbeti za svojce, po 2O°/o, ostalira pa po 15°/o aktivitetnih užitkov. Z ozirom na izvatiredne razrnere je deželni odbor pritrdil temu nasvetu, toda z omejitvijo, da so se doklade izplačale le za čas od 15. mal. travna du konca rožnika t. 1. V poznejšeui dopisu z dne 6. rožnika 1895.. št. 5790, je deželni šolski svet predlagal, naj se take doklade, kakeršne so se dovolile mestnim učiteljem v Ljubljani, dovolijo tudi oniin ljudskim učiteljeui na deželi, kateri so bili po potresu prizadeti. Tudi tega nasveta deželni odbor ni inogel odkloniti ter se je za dobo od 15. mal. travna do konca meseca rožnika 1895. 1. izplačalo vseh doklad skupaj : 1.) Za učitelje na mestnih šolab v Ljubljani 1173 gld. 68 kr.; 2.) za šolskega slugo na II. rnestni ljudski šoli v Ljubljani 13 gld.; 3.) za učitelje ljubljanske okolice 547 gld.; 4.) za učitelje kranjskega okraja 137; 5.) za učitelje kamniškega okraja 542 gld.; 6.) za učitelje postojinskega okraja 20 gld. Vsega skupaj torej 2132 gld. 68 kr. Te doklade je deželni zbor podaljšal do konca leta. Slovenski in hrvatski učiteljiščniki in učiteljiščnice za družbo sy. Cirila in Metoda. Abiturijentska vesejica, kojo so boteli prirediti tekom letošnjih počitnic v Ljubljani slovenski in hrvatski učiteljiščniki ljubljanskega, koprskega in zagrebškega učiteljišča, oziroma učiteljiščnice ljubljanskega in goriškega zavoda, se je inorala iz ozirov na velikonočno katastrofo opustiti. Mesto nameravane abiturijentske veselice pokladajo bivši ljubljanski učiteljiščniki na žrtvenik domovinski vsoto, ki naj izjavlja, da ni popolno zamrla v njih željepolna ideja, dasiravno je morala, usodi na Ijubav, propasti njih veselica. V to svrho darujejo 100 kron družbi sv. Girila in Metoda; na željo koprskih učiteljiščnikov-abiturijentov pa 20 kron družbi s v. Girila in Metoda za Istro. (Ziveli naši novi tovariši in tovarišice! Ured.) Didaktofon v Zagrebu. V našem listu sino že mnogokrat iineli priliko, govoriti o didaktofonu, iznajdbi doinačina, učitelja g. Luznika, ki ima zdaj skupno z g. Lenarčičern na Vrhniki veliko tovarno za izdelovanje harmonijev in didaktofonov. Te dni je g. Luznik razkazoval svojo iznajdbo v Zagrebu pred mnogimi glasbenimi strokovnjaki. Hrvatski listi se izražajo jako povoljno o praktičnosli Luznikove iznajdbe, ki se da porabljati kot orglje, harmonijum in celo kot glasovir in je posebno pripravna za šole, manjše cerkve, za učitelje petja in za sarnouke. Drugi deželni jezik na realkah. Zakon o vpeljavi obligatnega pouka v drugem deželnem jeziku na realkah na Moravskem, katerega je bil sklenil moravski deželni zbor, je dobil najvišje potrjenje. Kdaj bode pač na ljubljanski realki tudi slovenščina za vse dijake obvezni predmet? Prošnje za ustanovitev novih društev. Finančno ministerstvo je odločilo, da se niorajo prošnje ali naznanila o novih društvih kolekovati s kolkom 50 kr. Priložena pravila se kolekujejo po 15 kr. na vsako polo. Priložiti se inora še kolek 1 gld. za prvo polo, oziroma kolek po 50 kr. na vsako naslednjo polo tistih pravil, na katero pride vladno dovoljenje za novo društvo. Ako se pa društvo ne dovoli, vrne se dotični kolek za t gld., oziroma še oni po 50 kr. Josip Rihar f. Dne 6. vel. srpana je umrl v Mekinah nad Kamnikom gospod Josip Rihar, c. kr. vladni tajnik in voditelj okrajnega glavarstva v Črnomlji. Porojen v Polhovem Gradci iz znane rodbine, brat četvero duhovnikom, študiral je v Ljubljani in na Dunaji prav pridno. Kakor je bil vrl dijak, tako se je tudi odlikoval kot uradnik, službujoč po raznih krajih naše dežele. Skrajno zvest in vdan svojim predstojnikom, bil je tudi zelo postrežljiv strankam; zato je bil pa tudi povsod, kjerkoli je služboval, zelo priljubljen, kajti nikdar ni pozabil, da je iz domačega rodu ter je kot tak predobro poznal potrebe in reve našega naroda. Ljudski šoli je bil nad vse naklonjen in ljudskeinu učitelju je pomagal, kjerkoli je mogel, teinbolj, ker je šolske zakone tako dobro poznal, kakor malokdo. Žal, da mu je bilo utnreti, ko je komaj izpolnil svoje 38. leto, zapustivši vdovo in hčerko. Pogreba njegovega dne 8. vel. srpana se je udeležil gosp. deželni predsednik baron Hein z več vladnimi svetniki, deputacija iz Črnomlja in mnogo drugih od ličnjakov. Bodi mir in pokoj njega blagi in plemeniti duši! Podpornemu zakladu na tukajšnjein ueiteljišči je daroval gosp. Artur baron Apfaltrer pl. Apfaltrern 100 gld. Darovi: 1.) Za »učiteljski konvikt": G. Ignacij Rpzman, nadučitelj v Mošnjab. 2 K; g. Val. Zavrl, učitelj v Stopičah, 1 K; g. Fran Črnagoj, učitelj v Št. Juriju pri Izlakab, 2 K; nekateri učitelji Ijubljanske okolice v dan konferencije zbrali 10 K; g. Janez Jann, učitelj v Ambrusu 2 K; učiteljstvo krškega okraja 40 K 60 h kot čisti dohodek koncerta z dne 31. mal. srpana. 2.) Za nA. Praprotnikov spoinenik11: ?osp. Josip Raktelj, vpokojeni nadučitelj v Ribnici 3 K; g. Val. Zavrl 1 K; g. Fran Irnagoj 2 K; g. Janez Jarrn 1 K. Živeli darovalci in nasledniki! Poslovilo. Povodom svojega upokojenja Vas, častiti gg. tovarši, iskreno zahvaljujem za prijaznost in kolegijalnost, katero ste mi vedno skazovali pri mojem delovanji na šolskem polji. Srčno Vam želim, da bi še mnoga leta srečni in zadovoljni v prid slovenskega naroda delovali. Fran Praprotnik. Poziv! Krajni odbor za VII. skupščino ^Zaveze" v Novem Mestu prosi vse p. n. odposlance, častite tovariše in tovaršice, ki se udeleže VII. skupščine ^Zaveze" v Novem Mestu, da naznanijo svojo udeležbo najpozneje do 28. vel. srpana podpisanemu tei* v naznanilu izjavi vsak posameznik, če mu bo treba preskrbeti stanovanje in če se udeleži skupnega obeda. — Obed bo v gostilni pri Tučku. Kovert stane 1 gld. brez pijače, kateri znesek naj se blagovoli naznanilu pridejati. Najprimernejši naj se pošlje ta forint po poštni nakaznici, na kateri se tudi udeležba naznani. — Kolegi blizo vkup stanujoči, jih lahko več vkup to stori. P. n. udeleženci VII. skupščine bodo ravnali le v svojem interesu, ako se temu pozivu točno odzovejo, odboru pa bodo delo zdatno olajšali. Na veselo in rnnogobrojno svidenje dne 4 kimovca v Novem Mestu ! Šmihel pri Novem Mestu dne 3. vel. srpana 1895. Ivan Barle, nadučitelj. V neki večrazrednici na Notranjskem je krajni šolski nadzornik v prvein razredu zahteval stavkovo analizo in pismeno računanje! — In ta ^pedagog" je v svojein času sanjal celo o okrajnem šolskem nadzorništvu. Le čevlje sodi naj kopitar! Skupno popotovanje na narodopisno razstavo t Prago. V Ljubljani se je zasnoval odbor pod predsedništvom ravnatelja in deželnega poslanca Ivana Hribarja, kojemu je namen prirediti skupni vseslovenski obisk narodopisne razstave češkoslovanske. Udeleženci se odpeljejo v Prago dne 31. velikega srpana z vlakom, ki bode odhajal iz Ljubljane 5.45 zvečer ter dospe v Prago ob 4. uri popoludtie dne 1. kimovca. Vožni stroški iz Ljubljane v Prago in nazaj bodo znašali v I. razredu 40 gld., v II. razredu 30 gld., v III. razredu 19 gld. V Pragi se preskrbe cena stanovanja, tako, da bode — kdor se hoče voziti v tretjem razredu — lahko izhajal s 50 gld. Vsa- pojasnila bode rad dajal odbor. Spominsko ploščo je odki-ilo radovljiško učiteljsko društvo dne 31. rnal. srpana v šolskem poslopji v Kropi r. Marku Kovšci. V zapuščini umrlega torariša Fr. Peterlina v Kolovratu je na prodaj nov »Konvers. Lexikon" pod najugodnejimi pogoji. Kupec naj se obrne do Fr. Rojina, nadučitelj na Vačah pri Litiji. Študijsko potovanje. Trgovinsko ministerstvo je dovolilo nadučitelju g. Franu Spintre v Kočevji državno podporo, da potuje v Rothholz, Innichen in St. Michele in se pouči o sirarskih in zadružnih stvareh. ,,Ljubljanski Zvon" piše v 8. zvezku t. 1. o ranjkem A. Praprotniku: Že zopet sino zanesli vrlega domaeina tjakaj k Sv. Krištofu. Dne '25. rženega cveta t. 1. je po dolgein, mučnem bolehanju zatisnil trudne svoje oči Andrej Praprotnik. Nečeino pomnožiti obilice častnih nekrologov, s katerimi so po pravici proslavljali mane blagega ranjnika slovenski listi vseli barv ter povdarjali nevenljive njegove zasluge. Dnbro znajoč, da bi se tudi našemu listu spodobil krepak članek, ki bi temeljito ocenil pokojnika vsestransko rodoljubno delovanje, in obetajoč, da objavirno tak članek o piiliki, si usojamo za sednj, ko se še ni porasla njegova gomila, osvetliti tisto njegovo vrlino, ki se nam zdi najimenitnejša, t. j. kristalnočisto njegovo značajnost. Pokojnik se ni bal pokazati dejanskega narodnjaka niti v tistih žalostnih časih, ko se jo pri nas narodnim mlačnežem in odpadnikom obetal celo gmoten dobiček, v onih žalostnih časih — saj še ni tako dolgo tega, pri njih spoininu nain še zdnj zaščemi po kosteh — ko so nekaterniki izmed pokojnikovih kolegov, ki sedaj nosijo zvonec, če že niso postali naravnost opričniki, se vsnj malodušno in inaločastno stisnili v kotec. In dotičniki ne inorejo in ne srnejo svoje vesti tolažiti s tein, da jih je do oportunstva prisilil ozir na svojce; tudi po kojni Praprotnik je imel že tačas rodbino, katero je iskreno ljubil, in kateri bi bil rad priboril jasno bodočnost. Ali to je skušal s poštenimi sredstvi: z neumorno pridnostjo. In tako je bil kot vesten učitelj, neutrudljiv narodnjak in skrben mož in oče prisiljen do mnogosedežncga življenja, in prav to rnu je tudi zavdalo smrtno kal. Sain nam je pravil, da mu je prav tisto mnogo presedevanje pri pisalni rnizi pozno v noč oslabilo drob in čreva ter mu tako prerano sključilo visokostasno postavo. Saj vzpričo svojih let, ki niti niso dosegla tiste svetopisemske meje, bi bil še lahko dolgo užival sadove svojega truda, ako bi se bil liki nekateri njegovi vrstniki, kateri enoliko butaro let še dandanes prav krepko prenašajo, bolje razurnel na Bcorpus curare". Toda mislimo, da pokojnik tudi v zadnjih trenotkih ni obžaloval svojega heraklejskega ukrepa, s katerim se je odločil za trnjevo, toda slavno pot. Slava njogoveinu spoininu! Okrožnica in prošnja sl. okrajnim učiteljskiin driištvom. Dne 25. rožnika t. 1. je zatisnil trudne svoje oči Andrej Praprotnik. Kaj je bil pokojnik in kaj je vse storil v blagor slovenskega učiteljstva in šolstva, nam ni treba tu posebej povdarjati. Le toliko rečemo, da je dolžnost vsega slovenskega učiteljstva na Kranjskem, da mu v znak hvaležnosti postavimo nagroben spomenik- in uzidaino spominsko ploščo v njegovo rojstno hišo. V ta nainen se obrača podpisani odbor tem potorn do slavnih okrajnib učiteljskih društev s prošnjo, da blagovolijo podpirati to podjetje ter darovati mali prispevek v ta namen. Darove učiteljskih društev, kakor tudi posameznikov sprejema uredništvo BUčite_jskega Tovariša". Ljubljana, dne 10. vel. srpana 1895. Za odbor ^Slovenskega učiteljskega društva" Jakob Dimnik. Kešitelj našega cesarja umrl. Kakor znano, je v letu 1853. neka madjarska duša z nožem napala našega tnilega cesarja in da ni poguamo zalotil zverinskega napadalca tedanji krilni adjutant Njegovega Veličanstva, 0' Donell, Bog zna, kaj bi se bilo dogodilo. In ta rešitelj življenja našernu vladarju umrl je dne 13. lrial. srpana v Solnogradu kot generalmajor v pokoju v starosti 83 let. General Maks grof 0' Donell je bil cesaijev pobočnik in je dne 13. svečana 1853. 1., ko se je na Dunaju zgodil znani atentat na cesarja, rešil svetlega vladarja gotove smrti. 0' Donell je bil takrat povišan v grofovski stan in je dobil nebroj redov, domačih in inozemskih, cesarjeva inati, nadvojvodinja Sofija pa mu je podarila krasen prstan, v kateiem je okovanih nekaj cesarjevih las in ki ima napis ,,Bog ti povrni". Blagoslovljen bodi spomin vrleinu rnožu, rešitelju vladarja in dobrotnika vseh narodov, zvesto udauih temu vladarju. Naša cesarica je bila nedavno v kopališču Bartfeld na Ogrskem. Nekdaj je zagledala na nekeni sprehodu skozi priprosto vas ubožno kmetico Slovakinjo, ki je sedela za plotoai in jedla kruh. Visoka gospa je stopila h kmetici in si izprosila od nje kos kruha, katerega je dejala v svoj žep, rekši: BTo born svojemu možu pokazala!" Lahko si misliino, kakšen kruh je to bil, da je cesarica nanj pozorna postala. Zrelostne izpite na učiteljišči v Kopru je prebilo pod predsedstvom dež. šolskega nadzornika viteza Klodiea 18 kandidatov s povoljnim uspehoin. Za slovenske šole je naredilo izpit 9 kandidatov, za hrvatske 2, za italijanske pa 7 kandidatov. Demonstracija proti gališkemu deželnemu zboru. __75 galiških šol, na katerih je nad 400 učiteljev, se je obrnilo do doktorja Luegerja, da bi se on potegnil za povišanje učiteljskih plač. Ker pa ti učitelji dobro vedo, da ima plače določevati le deželni zbor, je jasno, da je vse to bilo le nekaka demonstracija proti gališkemu deželnemu zboru in poljskemu klubu. Ker so Poljaki deželni avtonomisti, je naravno, da so poljski poslanci grozno hudi na teh 400 učiteljev. Mnogi poljski listi so se pa odločno potegnili za učitelje, češ, da je te demonstracije kriva le večina deželnega zbora, ki je zavrgla sklep liberalne manjšine za povišanje učiteljskih plač. Vsekako je jako značilno, da se Poljaki, ponosni na svojo avtonomijo, začenjajo obračati tako rekoč do državnega zbora. Dr. Lueger bode tudi poskrbel na kakšen način, da se bode o stvari razgovarjalo v državnem zboru; naj se Poljaki ne sklicujejo na svojo avtonomijo. Tudi poljski politiki, ki imajo večino v deželnem zboru, s svojim postopanjem izpodkopujejo zaupanje v deželno samoupravo. Na češko-slovansko narodopisno razstavo. Odličen rojak piše iz Prage: Slovenci snujete izlet v zlato Prago, na prelepo narodopisno razstavo eeško-slovansko. Nameravate pripeljati seboj tudi nekoliko naših kmetov. Pridite v mnogobrojnem številu, pridite gledal, kako veličastno slavi češki bratski narod plodove svojih trudov, pridite in učite se od vztrajnega in pridnega naroda. kako treba po.stopati, da se narod sam iz sebe z lastniini močmi, vzlic vsem preprekam ljutega protivnika povzpne na toliko stopinjo kulture, da ga drugi radi tega zavidajo. Pridite in veselite se, da je to slovanski narod, ki slavi velikansko zmago, in okrepčani se bodete vrnili nazaj v svojo domovino, sebi in svojemu narodu v prid. Priporočen bodi ta izlet posebno našim gospodom učiteljem, v katerih rokah leži prihodnjost našega naroda. Tu bodo videli plodove umnega in narodnega učiteljstva. Za naše kmete pa velja to še bolj. Dana jim bo prilika, seznaniti kmečko občino po velikosti in zemljiščih podobno našim vasem. Ta občina je uzorno upravljena, gospodarstvo in občansko življenje je izgledno. Pridil.e torej v mnogem številu. Ceški narod Vas bo sijajno sprejel, kakor brat svojega brata. Narodna vazstava v Pragi. Slovesno se je otvorila v zlati Pragi češkoslovanska narodopisna razstava v navzočnosti ogromne množine zavednih čeških rodoljubov vseh stanov, v navzočnosti zastopnikov vseh narodov slovanskih. Ta razstava je razgled vsega češkega narodnega življenja, njegovega razvoja in napredka. Vse kar je izumil češki razum in češka rodoljubnost in navdušenost na polji rokodelstva, obrtništva, na polju trgovinstva, poljedelstva, na polju šolstva, leposlovja in umetništva, vse kar je ohranila češkemu narodu zgodovina in kar je nakupil napredek mladih dni, vse to se je zbralo v lepo celokupnost, v lepo sliko, da se čudi in spozna svet vrline in dražesti narodnosti češke. Na razstavi je videti razvaline zgodovinsko znamenitih grajščin, fužine, češka vas s cerkvico in prebivalci, videti so vse druge narodne svetinje in znamenitosti češkega rodu, na katerih so znano bogate dežele češke kraljeve krone. Veliko znamenitosti in zanimivosti pa podajajo radovednemu svetu slovanske noše in slovanska ornamentika, katere slava slovi po pravici po vsem širokem svetu. Ko praznuje bratski češki narod v svoji narodopisni razstavi praznik narodne pridnosti in narodnega uma, narodne dražesti in narodne slave, se veselirno tudi mi Slovenci tega bratsko narodnega slavlja iz vsega srca, z vso iskrenostjo. In tembolj nas navdaja veselje in ponos, ker je češka delavnost in vstrajnost pokazala lice svojega bivstva in svojih vrlin v težkih časih. Povsod podpira vlada kulturna podjetja, češkemu narodu pa je odklonila v svojern znarnenitem podjetju vsako pomoč, naslonila pa nm izjemno stanje. A pod verigam lzjernnega stanja se je vspel češki ponosjin upor in si priredil vkljub vsem nezgodam narodopisno razstavo, s kakeršno se še ni pokazal noben avstrijski rod, iz samo svoje moči. Vse zapreke je prebil češki narod s čudovito vstrajnostjo. In s sijajnostjo svoje razstave je zavrnil svoje oviratelje, ki se rnorajo nehote klanjati njegovemu umu, njegovi pridnosti in čuditi se njegovim uspehom. Bog živi bratski češki rod, na zdar! Zahvala. Da se je tako sijajno vršila slavnost odkritja plošče v sponiin Marka Kovšce dne 31. mal. srpana t. 1. v Kropi, šteje si odbor učiteljskega društva radovljiškega okraja v prijetno dolžnost, da izreka prisrčno zahvalo velecenjenemu gosp. prof. Franu Levcu, da je blagovolil prevzeti slavnostni govor, velecenjenernu g. prof. A. Nedvedu, da je izvolil zložiti za to slavnost kantato, veleč. g. župniku J. Honigmanu, da je blagovolil darovati ob veliki asistenci sv. mašo, veleč. g. J. Vurniku, da je izdelal prekrasno spoininsko ploščo, slav. krajnernu šolskernu svetu, slav. občinskemu zastopu ter slav. požarni brambi v Kropi, da so preskrbeli prelep vsprejera ter vzoren red pri slavnosti ter tudi vnanjemu občinstvu in učiteljem, da so se v tako obilnem številu udeležili te slavnosti. V Radovljici, dne 6. vel. srpana 1895. Odbor učiteljskega društva radovljiškega okraja. Zahvala. Blagorodni gospod Ignacij Gruntar, c. kr. notar v Ribnici (na Dolenjskem) in posestnik na Petkovcu (Rovte) izročil je podpisanemu svoto 20 gld. beri: (dvajset goldinarjev) podpore za tukajšno šolarsko knjižnico. Za ta prelepi dar izreka podpisano šolsko voditeljstvo svojemu blagemu prijatelju in dobrotniku prisrčno zahvalo! Bog povrni stotero! Slava uzornemu možu! Voditeljstvo ljudske šole v Rovtah (Logatec) dne 5. vel. srpana 1895. Alojzij K. Sežun, učitelj-voditelj.