I *•« s* koristi •kUtHu^v«. D»Uv •i m «pr»vlA«ni So kar pro4uoiri|o.
Tbl« p*p«r !• d«vol«d
t« ib« murMU of tho working oUm. Work« oro aro on ti t M to ali whot t hoy prodhaoo.
laiarMM i

4OU *. 11. tir., Ck.cift, III
"Datevci » »eh deieU, združite se!
PAZITE
no éto vllko v o klopom* kl oo noKolo p<»Ug va* logo noolovo. p rilo nogo apodal oll
no ovitkv. Ako (40S ) lo êeovllko . . fodU| vim o prlho4n|o étovilko naša go II ato po-toéo noroênino. t* r orné-»vilo jo taàfl.
ŠTEV. (NO.) 4M.
f
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.	CHICAGO, ILL., DNE «. MARCA, (MARCH) 1917.
LETO (VOL.) XII.
Ob predsednikovi inavguraeiji.
Amerika ima zopet predsednika. V nedeljo je Wilson kot svoj lastni naslednik na stopil urad eksekutivnega načelnika vlade iu prisegel na ustavo. Ob tej priliki je imel, kakor »e razume samo po webi, zopet velik govor. Prav tako se razume, da je bil patriotizem glavna nota tega govora, (ah je že tak, da ne patriotične besede kar same (ponujajo; a vrhutega je baa Wilaon mojster patriotizma. Ni ga predmeta, ki bi mu bil za govore tako priljubljen kakor ta.
Hilo bi krivično, če bi tajili, da prevzema Wilson svoj posel v težkem ča*u. Vsaka vlada ima vpričo velike svetovne krize pomnoženo odgovornost in čimdalje bo vojna trajala, tem kritičnejii postane položaj za vso nevtralee. Nihče ne more pričakovati čudeža, Jci bi obvaroval Ameriko lerie, porajajočih se iz vojne in njenih vsakovrstnih zapleti ja je v.
Zedinjenim državam ni treba šele Čakati na krizo, iker so že v njej. l«n varali bi nami seibe, če bi mislili, da «110 zabredli v to krizo le zaraditega, ker se izvaža iz Amerike municija v Evropo. Holandija, skandinavske dežele in Äpanija ne prodajajo munieije, pa imajo tudi svojo internacionalno krizo. Grška jo ima na »voj način, in niti Kitajska se je ni obvarovala.
Nobena dežela, ki ima internacionalno življenje, ne more v velikem internacionalnem konfliktu ostati neprizadeta. Kdor tega ne spoznava, ne ve, kaj je materialistično naši ran je zgodovine.
Amerika je dežela velike industrije in velikega izvoaa, tudi ne glede na šrapnele in granate. Njene internacionalne gospodarske zveze so iz-redno obširne in zato so se pričele internacionalne krize za Ameriko tisto hip, ko se je pričela evropska vojna. In popolnoma naravno je, da mo-
rajo bili te krize ostrejše in ostrejše, čim dalje traja vojna.
Wilson prevzema turej ponovno vlado v resnično kritičnem čaau. To bi veljalo seveda tudi za vsakega drugega, ki bi stopal danes na predsedniško mesto. Ce bi bil v «novembru izvoljen Benson, ne bi bil položaj zanj nič manj kritičen.
Razlika pa bi bila vendar velika. Ce bi bil v nedeljo socialist nastopil predsedniški urad, ne bi bil mogel vpričo kočljivega zunanjega položaja tako radikalno pozabiti na veliki notranji problem ,kakor je pozabil Wilson in kakor bi bil naj. l*rže pozabH vsak demokratični ali republičan.fici predsednik.
Ne pravimo, da ne bi bilo zunanje krize, če bi ibil socialist na čelu vlade. Niti ne trdimo, da bi morala biti kriza nianj nevarna, kakor je sHaj. To je le v majhni meri odvisno od predsednika. Niti na Zedinjenih državah samih ni ležeče, ali ao varne sli ne. Ksr se tiie zunanjega položaj** se ne more Wilsonu niti kaj posebnega očitati. Verjamemo mu, da bi rad ohranil mir in njegovi politični koraki res niso bili taki. da bi izzivaii vojno .
Toda socialistu na njegovem mestu bi bilo ob vseh zunanjih zspletljajih ostalo še toliko časa, da bi se spomnil na notranje zapletljaje, «ki ao bili pred vojno in katerim tudi vojna ni storila fcrs-ja. Socialist ne bi bil prezrl, da imamo dve Ameriki od katerih je ena kapitalistična, druga pa proletsrska, in da je med obema boj, ki nas ne sme zanimati manj kakor vojna v Evropi.
Predsednik Wilson je govoril o industrijskem napredku, o razvoju smerič.kih nnrtitucij m sploh o rečeh, o ♦katerih rad govori. A prav sedanji dnevi kažejo, da ni ves industrijski razvoj mo-
gel preprečiti silne draginje, ki peha maso ameriškega ljudstva v bedo, katere je vse institucije dežele ne morejo obvarovati.
Wilsona slave za velikega moža. Nič ga ne bomo poniževali. Toda od predsednika Zedinjenih držav se mora pač zahtevati nekaj več, kakor od pisarniškega klerka. A če se merijo njegove lastnosti s primernim merilom, se mora reči, da je v nje g »vi slavi veliko pretiravanja.
Zunanjo krizo imamo. Res, da še nimamo vojne in tudi še vedno upamo, da je ne bomo imeli. Toda Wiison sam naglasa »neprenehoma, da jo lahko dobimo brez svoje krivde. In tak slučaj je res lahko mogoč, razun če se prizna načelo, da se mora mir ohraniti za vsako ceno, na primer tudi za to, da uvedejo Zedinjene drŽave nazadnjaške politične institucije na zahtevo kakšne tuje vlade, da odstopijo temu ali onemu kakšno ozemlje, i. t. d. Takih apsolutnih pacifistov, nastavljajočih levo lice, kadar so dobili klofuto na desno, je pa zelo malo. Možnost vojne se torej ne more tajiti, četudi ni v tem hipu tiste akutne nevarnosti, ki jo slikajo diingi na steno.
Predsednik Zedinjenih držav mora računati z vsako motnostjo. Tega mu ne zamerimo; bil bi nesposoben in zanemaril bi svoje dolžnosti, če bi čakal, da ga presenetijo dogodki. Ampak ie WU-*onovega govora ni nikjer razvidno, da si je kdaj predložil nekatera vprašanja, ki bi si jih bil moral predložiti, če bi stal res tako visoiko, kakor pravijo njegovi neomajni častMei.
Ako bi po nesreči res prišlo do vojne, reeimo do take vojne, da ne bi zadela naše vlade niti najmanjša krivda, do vojne, ki bi bila — recimo — očitno obrambna: Kri bi moralo vendar prelivati Vlelavstvo. Kajti če bi kapitalisti tudi bili tako
patriotični, kakor niso, ¿Hi je vendar premalo, da bi obranili le eno vaa, kaj še Zedinjeue države.
In tu je veliko vprašanje: Kje imajo v Ameriki delavci tisti lepi položaj, ki bi jih mogel navdušiti, da bi ga šli branit z vsemi Žrtvami, ki jih zahteva vojna T	*
VVilson apelira na patriotizem. Ampak ta 4>e-seda je v kapitalistični družbi izgubila kredit. Tudi za patriotizem ne zadostujejo dandanes čuv* stva; interesi so tisti mogočni faktor, ki določa v prvi vrsti človeško mišljenje in čuvatvovanje. Tako je v kapitalističnem razredu in drugače ne more biti v delavskem. Kapitalistični patriotizem je vprašanje dobička; od delavske imsse zahteva Wilson, da naj mu bo patriotizem zadeva srca.
Ali kako naj se navdušuje sree, če rebelira želodec t
Drugače bi bilo, če bi imel ameriški delavec gospodarsko m politično tako pozicijo, da bi bila v vsakem slučaju vredna obrambe. Tedaj ne bi bilo treba mnogo apelov, če bi nastala nevarnost, da izgtfbi delavstvo to pozicijo. Tedaj ne bi bil vsako minuto potreben sum, da se skrivajo zs tsko-zvanimi ameriškimi interesi /le interesi ameriških kapitalistov. Interesi ljudstva bi bili res ameriški interesi in za njih obrambo ne bi bilo treba nobenega priduševanja in nobenih prisilnih zakonov.
Ta nauk bi vsakdo lahrko -črpal iz take krize, kakršna je sedanja. A moral bi ga črpati predsednik Zedinjenih držav, če bi ibil res tako velik, kakor nam «ga slikajo.
• Notranje zadeve se ne morejo ločiti od zunanjih in socialno vprašanje je najmogočnejše, najvarnejše vprašanje našega ča«a v miru in v vojni. Prav o tem vprašanju pa ni v velikem inav-guralnem govoru predsednika Wilsona nobene besede.
K
Bethmann v rajhstagu.
BetJunatnn-Hoilweg je zopet govoril. Tekom
vojne smo se ie navadili, <!a lahko pričakujemo vselej, kadar stopi nemški kaneelar na oder, nov
umetniški kos hinavščine. Kdor se je vživel v to, ni bil niti ob zadnjem Bethmannovem nastopu razočaran.. Vidni vodja nemške politike se je oči-vidno trudil, da bi prekosil samega sebe.
Nboga Nemčija! Ce posluša človek njenega kancelarja in mu verjame, tedaj je njena vlada s kajzerjem vred ubogo sneženobelo jagnje, vzor vse nedolžnosti, obdano od vseh -.itrani od volkov, ki mu ne privoščijo mirnega trenotka in preže le na njegovo smrt. Nemška vlada ni bila nikoli nič kriva, da je izbruhnila sedanja strašna vojna; in nemška vlada tudi nič, prav nič, absolutno nič ni kriva, da je nastala kriza med njo in Ameriko. Bethmann-Hollweg je presenečen, zučuden, naravnost indigniran, da je poslala Amerika grofa Berstorffa domov čez morje. Nikoli nikdar ne bi bil pričakoval kaj takega!
Le še preden je Amerika preinila diplomati-čne stike z Nemčijo, je bila nemška vlada že pripravljena na vojno z Zedinjenimi državami hi je v ta namen že intrigirala v Evropi, Ameriki in Aziji!
Diplomacija kapitalistične države in lopovščina sta neločljivi; to že vemo. Ali človek bi vendar mislil, da mora vsaka stran imeti svoje meje. Betmann-Ho'llweg si je očividno izbral za nalogo dokaz, da ne pozna njegovo licemerstvo nobene, prav nobene meje.
Nota, s katero je nemška vlada naznanila A-meriki začetek brezobzirnega vojskovanja s sub-marinkami, je bila velika zmes hinavščine in nesramnosti; s svojim zadnjim govorom v rajhsta-gu jo je filozof ični rokovnjač, ki ga v Berlinu imenujejo kancelarja, zabelil. Nemški jezik ima iz-raz, ki se ne da dobesedno prestaviti v slovenšči-no: šuft je ta beseda. Za ta naslov si je Betmann-Ilollweg pridobi popolno pravieo.
' KANCELARJEVA GOVORANCA.
Svojo premeteno pridigo je Betmann-Hollweg začel s ledečimi besedami:
"Med tem, ko stoje naši vojaki na fronti v zakopih v bobnečem oignju in križajo naše subma-rinke « smrtnim pogumom morje; med tem ko nimajo tisti, ki so ostali doma, nobene, absolutno nobene druge naloge, kakor da izdelujejo kano-
ue, muntcijo in hrano in ds enakomerno razdel jejo Bvila ;
bodočnost drla ve imamo le eno potrebo, ki obvladuje vsa politična vprašanja, notranja iu zunanja: To je potreba, da se bojujemo in si priborimo zmago.
Z odločnostjo, s katero so njegovi zastopniki v rajhstagu dovolih zadnje kredite za vojno, je nemški narod naznanil vsemu svetu svoj namen, da se bojuje dalje, dokler ne bodo njegovi sovražniki pripravljeni na mir. '
MIROVNA PONUDBA.
Bet mann-Holl weg je potem omenil mirovne razprave v časopisju, na shodih in v rajhstagu, ter je dejal, da bi bilo prezgodaj, če bi se sam udeležil teh diskusij. Pozival se je na svoj zadnji govor v zbornici, s katerim je naznanit, da so centralne sile podale zaveznikom predlog, naj se prične z mirovnimi pogajanji.
O neodkrkosrčnosti, s katero je bil ta predlog podan, je Betmann-Hollweg molčal. Pač pa je nadaljeval naslednje:
"Odgovor zaveznikov je bil bolj zanrkujoč in prevzeten, nego bi se bilo komu v nevtralnih deželah aLi pri naa sanjalo. Učinek, ki ga je iezval ta dokument sovraštva in ineolenee, je očiten. Naše zveze in naše fronte stoje tem trdneje, in nemški narod je še bolj odločen in ertöten kakor Prej.
VOJSKOVANJE 8 SUBMARINkAMI.
Kaneelar je nato navedel ukaz, s katerim se prepoveduje plovba po morskih pasovih okrog Anglije, Belgije, Francije in Italije, ter je nadaljeval :	* .
"Suženjske verige, ki jih nosi vsa neangle-ška trgovina, hočemo skrhati in jih bomo skrhali. Vsem željam nevtralcev, kolikor jih je mogoče količkaj upoštevati, prihajamo na pol poti nasproti. Toda v svojem stremljenju, da olajšamo položaj nevtralcev, ne smemo prekoračiti meja, ki so nam predpisane z nepreklicnim odlokom, da dosežemo cilj, ki smo ga imeli pred očmi, ko .«no uvedli prepovedane pasove."
PRELOM Z AMERIKO.
"Kakor je znano — je nadaljeval Bethmann-Hollweg — so šle Zedinjene države za korak dalje, kakor nevtralne dežele v Evropi. Predsednik
Wilson je po sprejemu naše note z dne 31. janu
A____ . _ „. t, ...i,
o razlogih niaem dobil doslej nobenega avtentičnega naznanila.
Prejšnji ameriški poslanik v Berlinu se je le z govorjenimi besedami oglasil pri" državnem tajniku za zunanje zadeve in je zahteval ivoj potni list. Ta način, da se jrekinejo zveze med velikimi, f v miru Živečimi narodi, je menda brez predhodnega slučaja v zgodovini.
Zaradi pomonjkanja vsakega oficiekiega dokument* sera prisiljen, da se zanašam na dvomljive vire, na poročilo Reuterjeve časniške agenture, ki ga prinaša o predsednikovi poslanici kongresu s dne 3. februarja. Po tem je predsednik baje dejal, da je naša nota nenadoma in brez prejšnje na-• povedi umaknila slovesno obljubo, ki smo jo dali Zedinjenim državam meseca maja. Zato da ni o-stal Zedinjenim državam noben z njih častjo in z njih dostojanstvom se striujajoč izhod, kakor da ao nastopile pot, ki je bila napovedana y ameriški noti z dne 20. aprila."
BETHMANN PROTESTIRA.
"Če je to zraisel predsednikovega govora — je Bethmann-Hollweg nadaljeval — tedaj moramo odločno protestirati. Več kakor sto let so se med nami in Zedinjenimi državsmi skrbno gojili prijateljski stiki. Smatrali smo jih, kakor je Bismarek dejal, za dedščino po Frideriku Velikem. Obe deželi sta imeli korist od tega — da joči in sprejemajoči.
Od začetka vojne so se izipremenile stvari na drugi Btrani oceana. Stara načela so se pometala s krova. Dne 27. avgusta 1913., tekom mehikan-skih homatij, je predsednik Wilson v slavnostni poslanici v kongresu izjavil, da je pripravljen, sledeč najboljšim tradicijam mednarodnega prava, prepovedati dodajanja orožja in munieije obema strankama. Leto pozneje, 1914, se zdi, da se te tradicije niso več smatrale za obvesne.
Ogromen vojni materija 1 so Zedinjeue države dodale zaveznikom, in med tem ko se je ljubosumno varovala pravica ameriških državljanov, da smejo neovirano potovati v zavezniške države in da smejo trgovati neovirano z Anglijo in Francijo, tudi na račun krvi naših vojakov, se zdi, da ni bila enaka pravica ameriških državljanov ns-
¿pram centralnim silam, tako dragocena m tako
BETHMANN KRITIZIRA
44 Razumel bi vedenje Zedinjenih držav, če bi
kot varuhi nevtralnih pravic na enak način nastopale pri vseh vojskujočih se državah. Ne morem pa smatrati za življensko vprašanje Zedinjenih držav, "da se na enostranski način sklicujejo na mednarodno pravo napram naiu.
Naši sovražniki in nam nneprijazni krogi v Ameriki so bili ponosni na to, da so našli baje važno razliko med našim in angleški*! ravnanjem. Anglija — ao dejali — rtzdeva le materijalne vrednosti, medtem ko uničuje Nemčija človeška živ-frjenja, ki se ne morejo nadomestiti t
Zakaj pa, vprašam, ni spravila Anglija nobenega ameriškega življenja v nevarnost! Le -zato, ker se nevtralne dežele, in prav posebno Zedinjene države prostovoljno uklonile ameriškim ukazom in ker je Anglija vsled tega dosegla svoj cilj, ne da bi bilo treba rabiti silo. Kaj bi se zgodilo, če bi bili Američani poizkusili vzdrževati enak tovorni in potniški promet s Hamburgom in Bremenom, kakor z Londonom in LiverpoolomT
Ce bi bile Zedinjene drŽave napravile t* poizkus, bi bili odvarovani neugdonega vtiska, da so se Zedinjene države podvrgle kontroli Anglije, kar se «duhom nevtralnosti težko spaja."
BETHMANNOVE PRESKRBE.
"Stroga zima je za nami — je potem zavil kaneelar — stroga zlasti za siromašnejše prebivalstvo. Težave železniškega prometa «o narasle, ravno tako težave s preskrbo hrane in kurjave, ženska in otroci so postali junaki. Nikdar se ni domovinska ljubezen sredi trpljenja in pomanjkanja tako izkazala.
Vojaškii položaj se je izza mojega zadnjega govora malo izpremenil. Povsod so se naše fronte okrepčale in naši vojaki gledajo z zaupanjem na svoje voditelje. Moralno okrepčani z zaničljivo odklonitvijo mirovnega predloga, na suhem varovani s preizkušeno hrabrostjo naših armad in »tra-tegiemim talentom vrhovnega poveljništva, na morju bolje kakor kdajkoli pripravljeni za vojko-vanje s submarinkami, gledamo z zaupanjem v bodoče mesece, ki jih bo, kakor upamo, kronalo srečno dokončanje vojne."
Intriga nemške vlade.
Zadnji teden je prišlo v javnšst, da je nemška vlada, ko se je pripravljala na bt-ezobzirno vojskovanje s podmorskimi ladjami, skušala za vsak slučaj ustvariti nemsko-mehiško-japonsko koalicijo za napad na Ameriko. Vlada Zedinje- _ nih držav je baje dobila v roke dokument, ki ga 1 je nemški državni tajnik za zunanje zadeve poslal nemškemu poslaniku v Mehiki von Eekhardtu. Ta dokument, ki naj hi bil dokaz nemške zarote, je prišel baje na tak način v roke ameriške vlade, da se z ozirom na javne interese ne more razkriti.
Daai bi bilo zelo zanimivo zvedeti, kako so v .Washuigftjftnu dobili» kar pošilja Zimmermann iz
Berlina svojemu poslaniku v Mehiki, je seveda še važnejša vsebina takega dokumenta. Po besedilu, ki je bilo objavljeno v časopisih, je tekst sledeči :
. Berlin, 10. januarja 1017. Prvega februarja nameravamo pričeti z brezobzirnim vojskovanjem s podmorskimi čolni. Navzlic temu je naš namen, delovati na to, da ostanejo Združene drŽsve nevtralne.
Ako se ta poakus ne posreči, tedaj predlaga-mo zvezo z Mehiko pod sledečimi pogoji:
Skupno bomo vodili vojno in skupno bomo sklepali mir. Dali bomo Mehiki popolno finančno
podporo in soglašamo s tem, da Mehika dobi nazaj izgubljene dežele Ne wMezieo, Texas in Arizona. Vse podrobnosti za pogajanja so Vam prepuščene.
Vam se naroča, da sporočite to mehiškemu predsedniku, kar najbolj zaupno, čim je gotovo» da pride do vojne z Zedinjenimi državami, in da predlagate mehiškemu predsedniku, da iz lastne-ga n«Riba prične pogajanja z .laponsko, kateri naj priporoča takojšnjo izvršitev tega načrta ter naj ponudi posredovanje med Nemčijo in .lapon-sko.
Prosim, ds opozorite mehiškega predsednika
na to, da prisili brezobzirno bojevanje s podmorskimi ladjami Auglijo, da v nekaj mescih sklene mir.
»
Zimmermann.
Tako je bilo poročilo.
I)S je učinkovalo v Ameriki kakor bomba, si je lahko misliti.
Mi smo po navadi skeptični. Kar je tiskano, nam še ni dokazano. Skeptični smo zlasti glede ns vse, kar prihaja od meščanskih vlad, in vemo. da je taka skepsa vedno potrebna, prav posebno pa v časih vojne nevarnosti. l*ta 1870 ni Bismareka (Konec na drugi strani.)

Intriga nemške vlade.
"t _t ¿t/ —

r j
niti najmanj« pekla vest, ko je falsifieiral em#ko depešo, » Čimer je napravil vojno mvd Prusjjo m Franeijo neizogibno. beta 1914. je preslaparil Bethmann llollvveg nemški parlament in ves ncm-šk{^ narod sftem, da je v parlamentu naznanil napredovanje ruskih in francoskih eet, a zamolčal, da se je to liapredovanje izvršilo zato, ker je Nemčija napovedala Franciji m Rusiji vojno. Tako j« U resnično napadalne vojne v misIHi nemškega «ljudstva napravil obrambno vojno.
Vemo, kaj so počenjali ameriški kapitalisti, da bi izsilili vojno z Mehiko. Ne bi bili torej presenečeni» če bi interesirani hujskači falsifieirali dokument, ki bi jim prinesel davno zaželjeno vojno.
Sicer se nam pa tudi nemška intriga ni zdela nemogoča. Nemčija hoče v tej vojni zmagati. Doslej se ji to ni posrečilo. Da postaja njeno stališče težavne jot in težavnejše/se ne more tajiti. Le na to, da bodo zavezniki nadalje streljali kozle kakor doslej, se ne more zanašati. Ustanovitev 14neodvisne" Poljske ji ni prinesla tiste pomožne armade, ki jo je pričakovala.. Nekoliko novih zaveznikov bi ji torej zelo koristilo. Alianea z Ja-'ponsko bi. bila eelo dvojen dobiček; ne le, da bi šehe z njo ojačala, bi tudi oslabila zaveznike.
Vsaka diplomacija intrigira, toda nemška je v tem oiiru poaebtio izurjena. Prltnati je' treba, ;da je zavezniki na tem polju ne dosežejo. Od začetka vojne je bila zlasti Amerika priča neštetih nemških intrig. Tudi ta z Mehiko in Japonsko torej ne bi bila nemogoča.	*
Toda previdnost je v takih, rečeh vedno potrebna. Na srečo je bil tudi kongres previden ¡in :ni storil tega, kar bi bili pričakovali všl 'pravi džingi. Zahteval je pojasnil in ni napovedal Nemčiji vojne.
Ta previdnost je bila dobra.
Na drugi strani je danes gotovo, da ni Zim-taermannova nota izmišljena.
Predsednik VVilson je potrdil» da je tak dokument v rokah ameriške vlade in da se bivstveno vjema z besedilom, ki je bilo objavljeno.
Kljub vsemu načelnenui nasprotja me«I nami iu Wilsonom, ki ostane absolutno neizpreme-' njeno, kakor ostane nelzpremenjen boj med kapitalističnim iu delavskim razredom, vendar ni-ko bi biLsuiu ogoljufan z njo. tjavendan. Ko je dejal, da ima vlada Zedinjenih držav tako noto v svojih rokah, je moral biti pre. pričau, da gre res za noto nemške vlade.
Vendar pa bi bila mogoča gmota. VVilson je predsednik Zedin jenih držav, pa ne pu|*ž. In ml ne verujemo niti v papoževo nezmotljivost. Lahko bi bila res taka nota v njegovih rokah, a lahko bi bil sa mogolju/nii z njo.
Sedaj je tudi ta dvom razpršen. Zimmermaltn je sam priznal» da je nota avtentična. Namreč; Dejal iti, da je storil, kar se Min očita, aH opravi-čeval je tako dejanje. In to se s popolno pravico lahko smatra sa priznanje.
<'e smo pa na tem, tedaj je treba o tej intrigi govoriti. Zimmertiiaitu se sicer (Mršiva na to, da je bila alianea Nemčije z Mehiko in Japonsko nameravana le za ta slučaj, da napovedo Zedinjene države Nemčiji vojno. .Komur iui|>oiiirajo besede visokih državnikov, ko morda verjel v nedolžnost berlinske vlade. Mi se ne maramo prištevati takim naivnim duhovom. S svojo vlado vodimo boj, jo kritiziramo iu se upiramo njenim namenom, kadar so škodljivi interesom delavskega razreda» torej imamo pravico, da označimo lopovščino tuje vlade za lopovščino.
Vemo, dS je ^lopovščina" trda beseda. Ampak v tem slučaju je popolnoma opravičena. To spoznamo» če se spomnimo na liethiuann llollwe-gov govor, ki dobi šele v luči Zim me rman no ve note svoj pravi pomen.
Viljemov veliki hipokrit je glumil v nemškem rajhstagu do omedle^iee presenečenega naivneža.
ki ne rati|me, pa ne razume, kako je mogla Amerika^ zaradi novega vojskovanja s subruariukami prekiniti diplomatične stike. Njemu sploh ne gre v filozofičiio bučo, kako da je mogla biti Amerika vznemirjena ali eel« užaljena zaradi tega vojskovanja.
Tako nastopa cesarski hinavec v javnosti. Doma je pa falot popolnoma prepričan, da izvršuje z novim Mitbmarinakim vojskovanjem zločin, napram kateremu ne morejo Zedinjene države o-slati ravnodušne, Bethmann llollvveg razume, du nastane zaradi te politik.e lahko vojna. Tako dobro razume to, da že kuje in min j« za ta slučaj novo zVeze iu intrigira po vseh kontinentih. In medtem, ko. je tako temeljito prepričan u možnosti vojne In prepričan, dn bi tako vojno povzročila njegova politika razteza svoj obraz iu vprašuje; Zakaj se pa Amerika jezi!
Tistega «draslega Človeka menda ni na svetu, ki Id verjel, da ni Betbii»uuii llollweg ničesar vedel o Zimmermauovi noti. Takega koraka ne more storiti tajnik brez znanja kaneelarjevega; in če je He t hi na mi HoMvveg poznal intrigo, jo je seveda p »znal tudi njegov čedni kajzer.
Lepo je slišati, če pravi Zimmermann, da bj se bila taka alianea poizkusila le v slučaju, ako bi Amerika napovedala Nemčiji vojno. Ali kdar ko-Ifčfcaj pozna diplomat ične mahiuaeije, ve, kakšna nevarno «t tiči že v takih namenih. Zedinjene države «liso napovedale vojne, in to je bilj» prav. Toda kaj, če bi postalo zji nemške račune dobro, da stopi Amerika, v boj t To bi se namreč prav lahko zgodMo. In če bi se jmkazala znamenja, du so v Mehiki in na Japonskem naklonjeni zvezi z Nemčijo, bi i/, defenzivnega duha nenadoma lahko vzklil ofenzivni namen.	v
Ne bomo se razburjali zaradi tega, ker je hotelu Nemčija speljati Japonsko v nezvestobo. Taki diplomatom triki.-so zelo navadni. V privatnem življenju bi se to smatralo za podlost. Ali diplo-
macija se nikdar ne ravna po moralnih načelih, ki veljajo za privatno življenje. Toda če je bila Nemčija že pripravljena na Jako politično ukcijo, tc-duj je devetindevetdeset odstotkov verjetnosti, da se je tudi militaristično pripravljala.
Nič ne vemo, koliko je na tem resniee, tla so v Mehiki jmleg nemških agentov tudi nemški oficirji; da si je Nemčija poskrbela tukaj oporišče za subiiMiriatke, ki bi operirale proti Zcdiujenim državam; da si je zagotovila luko bliso Panamskega prekopa v Coluinbiji; da si je napravila postojanke na Kubi i. t. d. Ampak vsa vojna do-kneuje, da ne ostane Nemčija na nobeni točki vojaško nepripravljena, kjerkoli bi se mogla razviti kakšna mil ¡turistična akcija.
Te je pa Nemčija res kaj takega storila v soseščini /edin jenih držav, tedaj postajajo infami-je njene vlade do skrajnosti nevarne. Nabita puška se hitro sproži; priprave za vojno zoper Amerika spruvijo vojno samo nenadoma lahko v tir.
Renuica je, da rannušu rokovnjaška tolpa, ki se imenuje "cesarska vlada", vojno nevarnost ]x> vsem svetiuS tem je pa tudi potrjena resnica,da so pričeli kajzerjevi tolovnji to vojno za svetovno hegemonijo.
Visokost o ječ i rokonuivharji v Berlinu nimajo nobene zasluge, da se ni vojna še res razširila po vsem planetu. Doslej je edina sreča, dn je «»stalo ljudstvo v Ameriki trezno in da je svojo voljo za ohranitev miru sugerinalo tudi tistim, ki odb»čajo o njegovih usodah. V to hladnokrvnost zaupamo tudi nadalje.
Želeli bi, da bi odprla tupodlu intriga tudi na Nemškem oči tistim, ki so se navadili verjeti, da je vse prav storjeno, kar stori njihova vlada. Želeli bi, da bi naposled vsaj mlgovornost za te lopovščine od valili od sebe. Kajti madež, ki si ga je nemška vlada prislužila z napovedjo vojne, potem pa z vsemi brezkončnimi intrigami, ostane v zgodovini neizbrisan.
Razvojno do cilja
Preden je moderni kapitalistični razvoj pospešil postanek razrednih organizacij ter s tem povzročil poostritev razrednih bojev, je bilo le malo prijateljev ljudstva, ki so se zavedali da-lekosežnih posledic naraščajočega in nepretrganega konflikta med organiziranim» delavei in kOaliranimi kapitalisti. Le redko število znanstvenikov je uvidelo pomen industrije in delavstva za' napredek človeške družbe. Saint-Simon. Fourier in Owen so prerokovali, da bo doba industrije doba najtemeljitejših preobratov.
Usodo kapitalizma in njega pomen za razvoj delavstva sta xlaati razume1* Marx in Engels. Poznanje zgodovinskih zakonov, po katerih je na^ stal kapitalizem in po katerih se razvija, je navedel prvake znanstvenega socializma, najboljše poznavalec družabnega razvoja in njega nujnih zakonov, da so pozvali delavce vseb narodov, naj se mednarodno «družijo, če hočejo osvojiti svet in postati svobodni.
Le polagoma prihaja potem delavstvo do
•A
spoznanja in zavesti; le polagoma se hudi v njem stremljenje po svobodi in pospešitvi splošnega razvoja. Cela desetletja se zaman trudijo nrvi agitatorji socializma, da bi združili proletarce v boju proti izkoriščevalcem in špekulantom in tako položili prvi temelj stranki bodočnosti. j
Toda delo kulture in združevanja ne more ostati brezuspešno. Danes je po vseh kulturnih deželah sveta stranka deiavatva nujno vpoštevan faktor v politiki in v gospodarskih bojih. Miljoni glasov se »družujejo za imena socialističnih kandidatov. V najglavnejših parlamentih sveta tvorijo socialisti močne parlamentarne frakcije.. Ni je kategorije delavcev, ki ne bi imela svoje organizacije ,ni ga strokovnega ali političnega boja pri katerem ne bi odločevala delavska razredna stranka. •
* Naraščajoča moč organizacije je pomagala v neštevilnih koristnih gospodarskih bojih do zmage in za dosego modernejše zakonodaje. Doseženi u-
spehi pa ne morejo ustaviti našega dela in boja Vsakš nova zmaga izziva nov boj. Cilj delavske stranke ni le izvojevanje ugodnejših delovnih,pla-čiluik, ali političnih pogojev za delavce v okviru sedanjega družabnega reda. Delu in boju stranke je končni cilj jmpolna, temeljita preuredba socialnih in gospodarskih stikov in zakonov. Ta cilj se ne mflre uresničiti v kratki dobi ene generacije. Da se razruši sistem, ki ima svoje korenine v najslavnejših časih človeštva, ne zadostuje dosedanji trud, boj in žrtvovanje zavednega prole-tariata, ki je še vedno napram ogromnemu števil« indiferentnega in nezavednega delavstva ma-ls, neznatna manjšiha. Ali ravno zavest egodo-vinske misije delavtfke stranke, ki mora prevzeti po popolni dovršitvi kapitalističnega procesa v svoje roke usodo Človeške družbe, ki bo po tisoč-letnem gospodarskem in duševnem zatiranju končno zopet prosta, daje silo in jmmen razrednemu boju proletariata. -
Socialnih razmer ni mogoče mahoma izpreme-niti. 8topnjevaje se izpreminjajo oblike, sistem in naziranje mase. Pomen političnega in gospodarskega boja v sedanjem kapitalističnem redu se ne sme presojati le s stališča takojšnjih koristi, ki ga donaša delavstvu - pomen tega neprestanega boja je ceniti po neprekinjenem revolucionarnem vplivu na značaj in naziranje delavskih slojev. Razredni boj spreminja duševnost ljudstva. Na obzorju človeške zgodovine se poraja nov razred z lastnim prostim naziranjem; razred, ki ima prevzeti mesto izčrpajočega se kapitalizma. Neizogiben je postanek delavske stranke; il%f>r$-prečljiva njena zmaga. J)elav*tva je botS^nosl Pospeševati razvoj dejstev in ljudske duševnosti je naloga delavske stranke, ki omogoči na svetu dobo svobode in sreče. Ofcn številnejše bodo naše vrste in čim silnejsi naši boji, teiu prej bo ljudska emancipacija dovršena. Zgodovina bodočnosti bo zgodovina delavstva.
Enrico Perri:
I
Socializem in moderna znanost.
' V svojih raziskavanjih o psihologiji zločincev sem pogosto konstatiral ,da vladajo v zločinskih tolpah in med prebivalstvom jetnišnic naj-dtvjejši in najprebrisanejši zločinci, ker so se pač najbolj prilagodili izprijenemu miljeju; prav tako zmaguje v naši indivklualistični družbi največji brezvestnik, in *boj za obstanek je najnaklo-njenejši tistemu, ki se najbolj prilega svetu, kjer podaje človeku vrednost to, kar ima (in naj ima odkoderkoli) in ne to, kar je.
Kdor zametuje veljavnost selekcijskega zakona za človeštvo, je v zmoti, ki izvira odtod, ker zamenjava sedanje razmere, zgodovinski moment, ki ga bo označevala zgodovine za meščansko dobo, kakor imenuej drugo dobo, dobo fevdalizma — s celotnim procesom človeštva in ker prezira, da so škodljivi učinki sedanjega popačenega družabnega izbora le podkrepitev l)arwinovega zakona o Izboru "najbolje prilagodenih"; veda razlaga današnjo oblike izbora iz bioliških odnosu-je v. med lastnostmi miljeja in poedincev, ki se v * njem porajajo, bojujejo in zmagujejo.
Prav ta pojav je težak argument za socializem! če bo poedince obkrožujoča okolica oproščena na a k in madežev, ki jo danes vsled neomejene gosodarske anarhije ačijo, nastoi somo odsebe izboljšanje učinkov, ki jih povzroča (tatica socialni
izbor. Fizično ih socialno zdravemu miljeju se bodo najbolj prilegale zdrave nature in zategadelj bodo obstajale v ¿i vi jonskem boju. Nagrada v tekmovalni borbi pripade potem zanesljivo tistemu, ki je telesivo in duševno najkrepkejši in pa najzdravejši, in zategadelj privede kblektiviatič-ni gospodarski ustroj, ki plednjeinu človeku žago-tovi obstanek, fizično in u ravne zboljšanje človeškega rodu.
In če nasprotniki ne glede na harmonijo med socializmom in darvinskini izborom trde, da po^ meni izbor najbolj prilagodenih uristokratičen proces, ki je nezdružljiv s socialističnim nivetiru-njem, je naglašuti, da zagotovi socializem vsem poedincem nemoten razvoj lastne osebnosti. Po. tem pač obstanejo najboljši zmagovito v življen-skem bojli, kajti v normalnem miljeju so si zdrave nature lahko svestne zmage. In tako pomenja darvinski socializem le nadaljevanje in požlahtni-tev prirodnih selekeijskih zakonov. Dalje je zavrniti trditev o neskončnem aristokratskem izboru z drugim prirodnim zakonom, ki paaja v zvezi s prirodnim izborom ritmično menjavo učinka in odbojnega učinka in kateremu zahvaljuje življc-nje svojo stnnovitost. Poleg izpremenljivosti iu mnogovrstnosti prirode, ki ju je razkril Darwin, stoji kot neločljiv korelat zakon, ki so ga Morel,
Lueas, DeCandolle in Spencer, Oalton in Lom-broso nad vse jasno izrazili.
Tista priroda, ki napravlja izbor in aristokratsko izpopolnjevanje za pogoj napredujočega razvoja, nareja z drugim izenačujočim demokratičnim zakonom ravnovesje: "Iz silnih človeških množic se vzpeifjajo poedinei, rodbine, plemena, ki se h<»čejo povzdigniti nad skupni nivo; komaj preplezajo strmino in dosežejo vrh — moči. bogastva, znanja, genija — se zvale zopet v hrezduo blaznosti in degeneracije. Dednost je največja iz-•enačevalka ; stem da sama vodi v «pogubo, kar je vzdignila kvišku, denrn krat i žira človeštvo 1).
Vse ,kar gre za monopoliziranje prirodnih
1) Jaeoby, "Ktmles sur la sčlection dans se«
rapport« a ve© V herčdite clvez rbotnme" (Pariš
1MH1), p, (»<M>. Še podrobneje razvija ta zakon -i/oiubroso v poslednjem poglavju 4 Degeneration und (lenie" (Lipsko 1H1H). Ta zakon prezirajo tisti, ki skušajo z Nietzschejem duhovito in izvirno,. toda fautastno in bolehno modernizirati radikalni uristokratizem. Tudi moji predniki v obdelovanju našega vprašanja so prezrli ta zakon.
(Ritchie, " Darvviuisiu and Politics" (Ivondon 1891); Boucher, "Darvinisme et socialisme" (Pariš 1890).
sil,ši proti osnovnemu pririlnemu zakonu, ki daje vsemu živemu prirodna S življenska sredstva, zrak in luč, vodo in zemlj«f v uporabo in obdelovanje.
Vse, kar se navzgor ali navzdol oddaljuje od poprečnega človeškega tipa, ki se od dobe do dobe vise vzpenja, ki pa je v gotovem zgodovinskem' položaju konstanten — nima življenske sile in u-gssne. Pritlikavec in orjak, idiot in genij, stra-dalec in požrešnež so prirodni ali socialni negod-niki in priroda jih neizprosno tepe z dcgeneracijo in neplodovitostjo, naj ^i so produkt organskega življenja ali pa socialnih razmer.
Zategadelj zapadojo vse familijerki niotio-polizirajo moč, bogast va ali genij, neizprosni usodi, da degenerirajo njih poslednji potomci v sla boumnosti,. .samomoru, ali jalovosti. Aristokratski razredi, suverehske dinastije», umetniške in učen jaške rodbine in potomci miljonarjev, vsi zapadejo istemu zakonu, katerega spoznanje dokazuje soglasje prirodnih ved in socializma.
(Dalje.)
My *
TOTUESJVA. POVEST.
Spisal Podlim barski.
• 8tric je te besede v Hvo poslušal. Obrnil se je na postelji in podprl težko glavo v roko. Orožne misli so ga burile. Noge je* premetsval pod •J odejo, kakor bi ga piklile vanje strupene živali. "Poprej si rekel, da so padali, zdaj pa praviš, da so padli. Enkrat praviš, da jih je vrag vrgel, potlej pa, da jih je metal. Ali jih jc bilo več in večkrat!" je vprašal po kratkem prcmolku.«
"Eden za drugim so padali, če niso prišli w z«%dje. Tvoj brat Jože je našel enega zjutraj, e-nega po opoldne na trati pod znamenjem."
"Poprej si rekel, ds pod koe.olcemt" se je vzburil bolnik ter ostro vprl oči v Petra.,
V"A ksj vem, kje je bilo! Prišel sem prepozno h kozolcu in sam nisem videl, kje so padli in odkod. Tolarja sem p aoba vklel v Oijazovče-vlh rokah. Kakor sem kupil, tako ti prodam."
"l)va torej t" je zsstokal stric Andrej. Zgre-znil ne je vznak v posteljo m sklenil roki. Zelen-gioboko vdrtih oči. Nekaj časa je otrpel ležal,

strmeč v zakajeni strop. Ko se je osvestil, je zopet dvignil suho postavo, naslonil se na komolce in m Ho je znječal: "Oh, Krni — Krni — Krut-čev Peter . . . idi gori . . ." Tu se je premislil in s posiljenim kašljem si je preatrigel >esedo. Zopet je ležal liki mrtvo telo in hropel.-Visoko no se mu dvigale prsi, ker huda ura je razsajala v njih..
To je strašno, ePter! Ali si nisi morda sam izmislil, oji si 0a napak slišal T"
"Kaj si bom izmišljevali Vsa vas je govo-rila o tem. Opoldne je Cijazovčev Tone zlezel v kozolec."
"Kakšnega grama je iskal tam t" je za vpil bolnik z ozlobljenim glasom in divje zroč v tesarja.
"Denarja je iskal. Lakpmost ga je zvabila. Pogledal je za streho . . .M
"Za streho tM je siknil bolnik in k steni se je
i»' * .«. ■« " • ii'¿ "k
Nikdar niso bile vlade tako narodom prijazne, kakor sedaj ,ko jih gonijo v klavnico. Bomo videli ,kaiko bo, ko ne bo več vojne!
primeknil, da bi bil dalje od tega hudobnega Krulčevega Petra.
"Za streho je gledal, tja noter za križ, pa razen podgan ni dobil ničesar."
Andrej je globoka segel po sapo in stisnil ,ozke skopuške ustnice. «Nekakšna svetloba je A ¡hip šinila po njegovem ozkem obrazu, kakor bi se bil odvrnil sovražnik, ki mu je pretil zasaditi nož naravnost v srce, kakor bi mu bilo odleglo gorje, ki mu je morilo dušo. Precej pa jc nabral liee v skrbne gube, megla je legle na njegovo oko in skoraj mirno je dejal: "I kako, da si ziomek upa lesti na tak pratt\ik v kozolec! Ali ne ve, da se ob Veliki noči, Nobohoda dan in Šmarne dni ne sme lesti na drevje, ne v kozolec in ne na strc'hot f> ni kače tam, so pa druge nevarnosti, fttudjran je, vsega pa le ne ve in ne premisli."
'.•Vrag je premotil fanta s denarjem; to j največja izkušnjava. Dopoldne je našel tolar"
"On tudi!"
"Tudi, tudi. Zato je pa zvečer tako moško ^el pri Smoletu za mizo." > •tf 'Tri torej t Bog ve, koliko so jih pa utajili. Poznam jaz ljudi rn njih požrešnost in lakomost. In vse bodo zapili. To je žlahtat" Tako je govoril
slric kakor sam zase. Polastil se ga je zopet grozen nemir. Solze so mu stopile v oči. Temni oblaki so se mu prepeljavali po obrazu in (lajali gubam še odurnejši izraz. Obračal se je na desno in levo, polagal roko na znojno čelo, z nogama je vlekel odejo s sebe, z rokama jo pritegal; naposled je urno sedel, kakor bi ga bilo hipoma dvignilo v postelji.
"Peter, prijatelj!" jc zaklical milo s slabim glasom. Tesar je brzo dvignil glavo, ker nekaj posebnega je pričakoval po takem nenavadnem nazivu.
"Peter . * . midva sva bila vedno prijatelja ..."
"Bila, Andrejka, bila," jc pritrdil tesar. "Le na pustno nedeljo zvečer sem ti pa zameril, ko si me tako ozmerjal in mi očital, da vse zapi-jem, in si me tako trdo poterjal za najemnino."
"Odpusti, Peter, in pozabi! Takrat si bil res malo siten. Pijan skbil prišel iz Blagovice. Tain se vselej nspiješ." >
(Dalje rihodnjti.)
<> ima pijančevanje deset korenin, jih tiči najmanj «est v kapitalističnem »istemu«
Naša malfiitška Izjava.
»Sodrugi!
Bliža se praznik zavednega delavskega ljud stva, svetovni praznik prolctariaAu, prvi niujuik. Ni ga praznika v koledarju, ki bi imel za deluv-stvo tako glubok pomen kakor ta. Že sani na sebi je revolucionaren, ker izraža aeodviaao voljo delavskega razreda. Kakor aiauboliair« obstoječi koledar s svojimi delavniki, s svojimi cerkvenimi iu državnimi prazniki sedanji družabni red, tako simbolizira praznovanje prvega uiajniku upor proti kapitalističnemu koledarju, in s tem upor proti kapitalističnemu "redu" samemu.
Praznik prvega majniku je določila tudi socialistična luternackmula, o kateri vriskajo sovražniki, da leži mrtva, poteptana in oneunažc-nu v prahu. «Sami sebe varajo, nazadnjaki, vladajoči mogotci in njih opi\>de, ki so tako kratkovidni, da ijni 'branijo mali dogodki spoznati veliko resnico. Strašna vojna v Evropi, ki div.ja za interese monarhov in dinastij, za intereae pretori-anskih klik in za interese določenih kapitalističnih krogov, je prizadejala neizmerno škodo vuej sodobni družbi in vsemu življenju, pa je zadela seveda tudi delavstvo in njegovo svetovno organizacijo, Ali rane, ki jih je vsekala Internacio» mili, dasi so skeleče in boleče, niso smrtne, kajti Internacionala je neumrjoča, dokler bo živelo človeštvo na zemlji.
Prvi majnik je pa praznik te Interuacionale, iu čimbolj se pehajo sovražniki, da bi jo spravili v grob, tem vmžnejsa je naša naloga, 4** izpričamo njeno življenje in svojo vero v njeno neuuirjoč-nost.
Praznik prvega maja je |>omenljiv, kadar so časi normalni; še pomeidjivejši je v dobi krize, v dol»» najokrutnejših bojev, v dobi zgodovinske izkušnje.
Evropski mogotci so mislili, da uniči klanje narodov socializem. Zbudili so zavist ameriških mogotcev in tudi tukajšnji velekapitalktti, ki so izvlekli že ogromne profite iz evropske krvi, bi jih radi pomnožili še z ameriško krvjo. Vojno huj-
skanje se razlega od dne do dne planncjc, kajti udeležba Zediiijimih držav v svetovnem klanju bi pognala dmbiček brezvestnih oderuhov v strmoglave višine.
Poleg tega pričakujejo vcleizkoriačevalci, da i zanesla vojnu novo ziuodo v delavske vrste iu tudi tukaj uničila razredno zavest, o kateri sanjajo, da je onkraj oceuua uirtva..
{'itn predrznejše postajajo kapitalistične uiu-hinucije, tem važnejše je, da strne delavstvo svoje vrste hi okrepča svoje sile — za današnje Jiojc iu za tiste boje ,ki nas še čakajo.
Prvi majnik je dan pregledovanju naših vrst. V stari domovini imajo vojaki, kadar mine zima, takozvauo spomlad no parado, brigadnt general pride inspieirat, pregleduje pouainoznc oddelke in njih vaje, naposled 44 def Hirajo" čete pred njim.
Dne prvega majnika pregleduje zavedni pro-letariat sam svojo vojsko, da pozna, al!'je nazadovala ali napredovala, pa tudi zato, da pokaže tistim, ki so mlačni, svoje življenje in naraščanje svojih vrat. Prvi tnajnirk je agitatoričen dan dne valiimo v svoj zl>or tovariše, ki spadajo vanj, pa so še izven njega.
Prvi majnik se torej popolnomu razlikuje od vseh, drugih praznikov; delavstvo, ki ga praznuje dalevake Interuacionale; s praznovalijeiu tega opravlja s tem veliko delo, pomaga jačati proletarsko amuado iu pripravlja tla socialistični zmagi, socialistični bodočnoati človeštva.
l)i rek torij Jugoslovanske tiskovne družbe je skeuil, da doprinese po najboljši moči svoj delež za praznovanje tega dneva iu da stori letos v tem oziru nov koruk, že leč, da čim najbolje ust reže-sodrugom in da obenem čim k repke je podpre namen tega praznovanja.
Izdal bo letos poseben
SLAVNOSTEN MAJSKI UST
neodvbien od "Proletarca."
Ta -tiskovina bo urejena v obliki revije (uia-guziua) v velikosti 11.5 krat 8.5 palcev. OMiku bo
torej euuka znani reviji "<'us". Obuegula bo najmanje 16 strani
< e se pa dobi vsaj zu tri struni oglasov, lio šest i tuj st strani samega čtivu. Izdaji bo
bogato ilustriran.
Ureditev poskrbi uredništvo " IVoleturca", \ kar daje gotovo vacm naročnikom jamstvo, da dobe lepo izdajo ,ki bo dostojna delavskega praznika iu gotovo zadovolji vse čitatelje. Kolikor je ložeče na upravništvu; Iu» tudi ouo vse storilo, da se izpolnijo vse upravičene želje.
Ta izdaja izide
polog MProletarca'M ki izide redno brez obzira uu aiaviiuatui list. Naročniki torej dobe tudi za 1. maj rodno "Proletar-čevo'' številko. Kdor želi slavnostni list, ga mora uaročiti.	.	v
Kakor so doalej slovenski delavci v Ameriki pridno segali po "Proletančcvi" maj maki izdaji, upamo, da poaežejo tudi po letošnjem slavnostnem liatu. Če se obnese ta poizkus, postane majski list redna inatitucija in se bo izdajal vsako leto. Z o-zirom na veliko draginjo, ki se je lotila vaek ti* skarnkih proitvodov, se direktorij sicer zaveda težave te naloge; pričakuje pa uspeh, ker je prepričan, da ust rede a to izdajo željam najširših delavskih krogov.
Vsak sodrug ,kdor smatra boj proletariata za osvoboditev izpod kapitaliatičnega jannu resno, nam bo gotovo pomagal s pridno agitacijo za razširjenje te izdaje, ki bo vsakemu odjemalcu lep spomin.
Cene slavnostnega lista so sledeče:
Posamezen iztis............... $0.10
10 iztmov . ...T................ 0.95
25 " ..................... 2.25
50 " ................... 4.50
100 M ...................... 8.00
250 " i.....................19.00
500 " ......................85.00
1000 " . .................60.00
' Mujski sluviUMtni list izide sradi aprila
iu prosimo vsi* organizacije kakor tudi poaumezne odjemalce, da se čimprej liaroče. Na vsak način pa morajo biti naročila ^ ' t najkasneje 12. aprila
• v rokah upravuištva. Z oziroui na velike otroške nam ne bo mogoče t iskat i več Lztiaov, nego jih bo naročenih; kdor se prekatno oglasi, mu torej ne bomo mogli poatreoi. »	i
Vsa naročila sprejema upravništvu *4ProJe-tarca."	, » . »
l)a bo iadaja zelo primerna za agitacijo, nam ni treba uaglašati.
Izpolnite hi iarežite ta kupcu, ter ga utrni pošljite J _ , .	. . , '
»

t*
»t
Upravništvu "PROLETARC A
4008 W. 31.» St, Chicago III.
* >'t Tf, ""v is,; a^Hi Pošiljam........dol......cent« za
..........iztisov majskega sla vnos-
t-?:«' O *	■ '• »
tnega lista.
Pošljite na naslov:
Ime
Ulica

i "
Mesto in država
- X
' Kadar bo vojna končana, še dolgo ne bodo končane iijeiie strašne posledice.
Barbarstvo sedanje vojne ni nié manj ostudno, ker se sklicujejo cesarji in 'kralji pri tem na Boga. J
Spomin na pariško komuno
Sredi najgrozovitejfaga' klanju, ki ga pozna svetovua zgodovina, v dobi na jat rušne jše vojne, ki jo je kdaj provociral gospodujoči, miru po-t robni, u vendar po svojih lastnih zakonih iz konflikta v konflikt gnani kapitalizem, se spominja zavedno delavstvo največjega boja, ki ga je doslej organizirani Proletariat vodil proti vsej sili kapitalistične države. Leta 1871., ko je vladajoči cesarski kapitalistično nu|>cloeoitski sistem na Francoskem v krizi vojne s Prosijo popolnoma bankrotiral, ko je vsej deželi grozil popoln polom in ko je kapitalistično motiurhičiill reakcija pretirano dvigala glavo, hoteča ustanoviti svojo vlado na razvalinah dežele in na nesreči narodu, je .vstal pariški Proletariat, da obrani republiko in da jo postavi na pravo demokratično, na socialno podlago.
Drugega, za del a veke vstaše največjega namena, ni doseglu pariška komuna. Brutalna sila vlade je bila še večja cd proletarskeJ komuni jo manjkalo priprav, med voditelji, ki ao v usodni uri 'prihajali iz različnih taborov, ni bilo enotnega mišljenja, med vojaškimi poveljniki, ki jih je morala komuna sprejeti, kjer jih je dobila, so bili nesposobni in nezanesljivi ljudje.
Komuna je padla v potokih krvi, ker se še niso izpolnili njeni pogoji. Tragično se je izvršil heroični in gigantski /boj pariškega delavstva. Se po porazu so mu sledile strašne žrtve. V zgodovini' proletarskih bojev za svobodo pa ostane pariška komuna za vse čase slavno .poglavje, ki prav danes, ko prelita miljone delavcev avojo kri* za tuje, sovražne interese, je vredno, da se spomnimo boja, ki ga je vodilo zavedno delavstvo samo "/.ase in za človeštvo.
19. marca 1871 se je raznesla po Evropi' ve«t, da je izbruhnila v Parizu revolucija. Listi so poročali, da je glavno francosko mesto v rokah naj-hujiHh puntfcrjev m rdečdarjev. V onih chisih je pomenjala beseda "puntar," "rdečkar" vse kaj drugcga«kot dandanes. Ljudje so si domišljali, da ao to najhu$i roparji in hujši od ljudožrcev i« kanibalov. Meščanstvo vsega aveta je <>a ubranilo do ¡imenovanih punta rje v iu do pariškega komunističnega gibanja «pomin zaničevanja in sovraštva. Vsa kapitalistična burzaaija je mednarodno združena v ofaojanju pariške komune. Znamenje je to, da je Ibilo imenovano revolucio-narmvkoioifniatičiio gibanje delo protet&rcev, ne-manieev. Delavatvo pa ohnani na veke Hvaležen upomin na to proletarsko gibanje, ki je bilo udu-šeno od m<4<'anstva v klanju in v potokih dragocene delavske krvi.
' Tnijevu pot delavskega ljudstva je bila se- . veda mnogokrat poškropljena s proletarsko krvjo. Toda zgodoviiatki dogodek iz leta 1871, je brezdvouuio važnejši od vseli ostalih velikih delavskih gibanj. Takrat so si delavci v zgodovini človeštva prvič začasno ouvojili vla«lo iu vladali po svojih navdih.
Revotucionuriicgu gibanja iz leta 1871. niso povzročili delavci namenoma in ga tudi ni nihče prej organiziral. Izbruhnila je revolucija sama kot -posledica razmer, ki so jili ustvaril» uiogotci. Vzrokov je seveda mnogo in različni so. Zapravljivih francoskih kraljev in plemeiiitašcv je v srednjem veku povzročila med francoskim ljudstvom strašno 'bedo iu glad. Naravuu posledica te strašne bede je bila revolucija, ki je izbruhui-lu leta 1879 in spravila ob glavo tudi tedanjega kralja Ludovika XVI. Ljudstvo, ki se je na tak način rešilo monarhije, ui znalo vladati. Napoleon je ljudMtvo kaj kmalu zopet usužnjil iu se proglasil za francoskegu cesarja. Pozneje je dobila Francija kralja iz obitelji Orleanske, Louisa Filipa. Revolucija is leta%1848 je vrgla s prestola tudi tega Orleauca. Ko ao leta 1848. obešali na Dunaju na ceutno svetilko ministra grofa I>a-tourja, je moral 'Loais Filip bežati skrivoma iz Francije, da si reši življenje. Francija je dobila znova republiko, ki je pa imela veliko skritih in odkritih sovražnikov. Napoleonova družina jc uživala med ljudstvom še vedno velike simpatije. Idi kakorkoli je bilo res, da ni <bil Napoleonov nečak, Nmpoleon III., niti sencu svojega slavnega prednika, ga je 14 okrajev vendar izvolilo za predsednika republike. Ko je podkupil intfi pri-' dobil vplivne fruncoske može, pa pometal ječe iu iziputl nasprotnike, se je dal oklicati zu fran-ccakega cesarja.
• Med novim vladarjem in državnimi ustanovami ni pa bilo nikdar pravega soglasja. Narpo leon IIL sicer ni imel velikih sovražnikov, toda noNposoihii4K#t je uničila njega in njegovo,cesarstvo. lu endiH)! Novo cesurstvo je »poginilo bas tedaj, ko so si vwi domišljali, da je na vrhutjcu svoje moči. Živo bitje je že smrdelo po mrliču. Nedoločen čut malkoutentov se je bolj in bolj prijemal duhov m od vseh strani Francije so se oglašali preroki in oznanjali polom.
Zaupanje v vladarske sposobnosti cesarjeve so izginjale. Neuspeh njegovo ¡politike v Mehiki, kaiiMit jo poslal v smrt avstrijskega Maksimilja-na, osamelost Francije v mednarodni politiki — vrne je pomagulo, da se je širil strah in nezaupljivost. Francija se je zavedla, tla cesarstvo ni-
ma mož, ki bi ustrezali pot^elnun časa. Razkošen zapravijivee je bil imenovan za nrinUtra notranjih zadev, in Pariz je postal zbirališče elegantnih (pustolovcev. Sumi Bonmpartisti so se čutili oslabljene. Bona#>artist Rouher je leta 186(> nuipi.sul, da ima Francija «ledoec tri ministre: 1. Cesarjevega ministra, 2. < es»ričncga ministra, iu tretji da jc uradni minister. Med akademijami, knjiievnofttjo in eaaarštvooi ni halo sporazujoijenja. ('eearstvo jc sovražilo politiko v književnosti, francrttka književnost je pa bila ml nokdaj politiena iu politikujoča. Na pritisk od zgoraj se j^ pojavljala reakcija od apodaj.
Že leta 1857 so pokazali pariški volilci znamenja nezadovoljstva. Meščanstvo je zahtevalo popolnejšo ustavo. Delavci so zahtevali Ijudo-vlado ali repuibliko. Tedaj se je Napoleon ustrašil in napovedal nove volitve. Pa glej čudo K Od 8 mrljonov volilcev se je izreklo 7,481.231 za cc-sarsko «politiko. Nekaj mesecev po volitvah pa ležalo ci*»arstvo v prahu uničeno. Težko jc razumeti, kako je bil mogoč padec cesarstva ob tako ogromnem številu volilcev, ki se jc izreklo zanj. Demokratični piftatolji in politiki trdijo, tla se je pri volitvah sleparilo. *Se vedno je tako, da ipritrdc volilci navadno onemu, ki volitve razpiše. Še nobeni vladi v Evropi niso dali pri volitvah nezaupnice. S pimko bi se borili proti njej; pri volitvah se ne znajo odločiti.
Cesarstvo jc inirlo na osvoji strani le navidezno večino in got*podarske uspehe* Zakaj dobro jc, uko se pove da jI' Francija pod Napoleonom III. močno obogatela, iu obogatel jc tudi cesar. Toda ue le doba gospodarskega napredku, bila jc tudi doba .pustolovcev in pustolovščin. Morili nsk i vojvoda je produ I železniški? progo Grand . Central za >100 miljonov frankov. Ta železnica je pa bila le koncesija cesarjeva imenovanemu vojvodi. Avatralija in Kalifornija sta pošiljali v Francijo cele reke zlata, ki se je razkošno zapravljalo in se ni nihče pobrigal, niti ni naredil račune. (M leta 1852 do 1860 ui mogoče izvedeti ničesar o državni bilanci. 'Povsod konfuaija inTicred'. Dolgovi so pa na drugi strani nsrsš-čali. Krimska vojna je stal« Francijo» eno mi-Ijardo in 500 miljonov, krao bili ispoaojeui. Da se zapravijo tudi mali prihranki Francozov, so se izdali ditžavni papirji po 10 frankov. Za šele ni bilo denarja. Za militarizem se je pa potrošilo ml 1852. do 1856. leta nič manj kot 10 uiiljard frankov, to je deaeUlaoč miljonov.
Ccrastvo jc 1>ilo kulturi sovražno. Kmečke šole ao zaprli in v ljudskih šolah ni bilo več niti >
pouka. Vsa »pozorno* ifTVes denar je bil namenjen militarizmu. Ln kakšni nazori ao vladali pri tem! :t8 odstotkov čaatuikov je ibi4o iz šole jezuitov. Vojaški stan je postal klic zu. lene ljudi. .Nekdaj slavna francoska armada se je pod Napoleonom lil. poiuehkuiila. Postala je zbira-li*če lenuhov. Moštvo je bilo seveda vedno drtbro Toda manjkalo je vodij. Cesarstvo Napoleona UI. je bila navadna diktatura visoke finance. Nad Francijo je vladala borza potom cesarja in duhovništva. Deficit je naraščal strašno od dne do dne. Tudi brez vojne se je bližala Franciji** hitrimi koraki polomu. V pokritje deficita bi se morali zvišati davki. Toda Tiogato meščanstvo iu aristokracija ni hotela o tem ničesar slišati. Napoleon III. je bil ničla v politiki in v vojni. Negotovost in nestaLuost sta bili njegovi svoj-stvi. O njem se trdi, da je razumel dovolj, da jc odpuščal, a premalo, da bi bil vladal.
Tako je prišlo polagoma leto 1870., ko je Bismarck organiziral federacijo nemških državic in provociral Francijo, da se je spuatila v vojno. Vojna k leta 1870 se ni dala preprečiti, ker jo je hotel imeti Bismarck sani. Netuci so bili dobro pripravljeni, pri Francozih je pa bilo vse narobe. Nemci so Francoze že potlačili, ko so se jeli ti šele pripravljati na vojno. Po dveh nesrečnih bitkah so tidrli Nemci v Francijo. Napoleon III. je bil od Nenrcev obkoljen in se je moral po strašni bitki vdati. Z Napoleonom III. so napravili Nemci še 90.000 jetnikom. .Na drugi strani se je pa vdal general ttazaine v tvrdnjavi Metz s 170.000 inoimi posadke. Nemška armada jc prodrla do Parisa. Cesar Napoleon jo kapituliral in postal vjelnik Nemčije; pozneje je zbežal ua Angleško in tam umrl.
v	• (Dalje prihodnjič.)
Na nekem banketu v Washiugtonu je nI tudi kitajaki poslanik ckscelenca Vuing Vang. Dama, ki je sedela poleg njega, se je hotela ponorčevati in ga je vpraftala:
M Prosim Vas, ekscelenca, zakaj imajo Kitajci na svojem deaarju in na svojih zastavah tako radi zmaje? Saj vendar veste, da ut takih bitij. Ali
ste že kdaj videli smajslV • ^
- • ... i
"Milostiva," je odgovoril Kitajec, " je že povsod navada, da se rabijo taki neresnični simboli. Zakaj imate Vi na svojem denarju boginjo Svobode? Saj veste, da ni takega bitja. Ali ste Že kdaj videli svobodo!" •
Vojna nI
> *
"Bil sem priča boiubaidiranju, iiajstruhovi-tejšeliiu, kar sem jih od početka vojne videl!" Tako piše n*ki francoski častnik z lmjišču v pismu, .ki «a "(Jazette de Laananne'* prinbčuje. " Naj bujne jšu domišljija, najbolj živ opis ti ue more tega niti približno predociti. Pomisli, da je uaš napad pripravljalo stotero žrel, ki so hruhula ogenj, med njimi topovi najširšega premera, ter da je obstreljevanje trajalo neprenehoma štiri cele ure. Streljali smo ^no gostejše, tako da je bil ogenj zadnjih detet minut najhujši Topovom se je pridružila cela vrsta metalcev min, ki j»o lu-čala po 25 kM težke menilitne- bombe in poVrzro-šali šum in ropot, da te je ogluill.
Kakor da bi ne bilo dovolj, ao še proti koncu distrel je vanju počile mine, ki ao bile nameščene osem do deset metrov pod sovražnikovimi strH-
akimi jarki ter iiapolpjenc z mnogimi tisoči kilogramov streliva.
Slika, ki smo jo vkleli, je bila nepopisna, grozna, peklu podobna. Nemšekc črte <o na kilometre daleč iaginijalc v nepredirni temni plasti dima, ki se je hip za hipom zg<Ačala. In v tem morju drma se. je razpokalo na stotine izstrefov, ki so zopet metali kvišku visoke oblake diina.
In tako je bilo cele štiri ure. Štiri ure je morala padati na Nemee jeklena toča, <la je rijih topništvo nazadnje obmolknilo. Znano nam je da hp morala naša pehota po bombardiranju skočiti iz svojih jarkov, prHetetf proator do nemSkih Žičnih ovir ter to ličevje raadreti, da pride do nemškilh okopov, ki ao se razproatirali kakih 400 metrov globoko. Ne more* si predstavljati razburjenja, ki naa je ob teli okoliščinah v ftftdnjih mi-
nutah olmtrel je vanju obvladalo. Vai smo gledali na ure. Kaj se utegne zgoditi t Kolikokrat že so nt bili naši pe&či vrgli na sovražnikove žične o-graje, ko mi pa prišli do rob«, jih nato mogli raadreti, ker so v tistem trenutku začele nanje streljati strojno puške od spredaj in z bokov. Ali se kaj podobnega uonovi?	• i, »
Saj je bilo tuui po takem hmnbardirauju še mardkaj možno, kajti Nemci se znajo izborilo zakopati iu pravi mojstri so v umetnosti, da ua odločilnih krajih poskrijejo strojne puikc, ki napadalca v zadnjem hipu pokoae. To nam je bilo vsem v mislih, ko smo se oairali na naše dečke, ki so z nasajenimi bodali čakali na znamenje za na« pad.	♦ »i.
a» pet minut. Rotmenje topov ae ojača. Atlri minute I Metalci min beane; ne more! več razloči-
ti/ali ji* počil njihov iaatrelek, vse se združi, zgrne v enem samem orjaškem hraun, ki je proti njemu grmijenje t neba nožna mojstrska godba.
' Ae tH minute! Bodala naših fantov se zabli-ska^o v •Hilenem svitu; tisoč jih je. Dve minuti. . . le še ena. Hupa nam zastaja, oblcdiuio. . . . Sedaj pa, sedaj! Naši *o.udrti is seojih ¿prkov, gredo naprej, ob žičnih ograjah se nakopičijo, Kakor da bi nc mogli čcr oviro, Strojna puška začne rvngljati. Mrtvaška Hlotlica nas (rfiide, ki nam Kasta ja. Ali se povrnejo! Tedaj pa>ne napadalci po-maknejn naprej, naše granate so bil« žično ograjo predrle, in zavarovati« drve naša krdela naprej. Njim aledi drag« napada« -črta: metalci ročnih granat. Oni naj delo dovrir. M • i « t»-, m*
Tako je bilo dne 9. maja, ko ao Francozi t. veliV.opoter.no ofensivo.
PROLETAREC
LIST ZA IMTSKK1K DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSi JU TOREK.
— LMtaik im iid»j»UI)« —
Ji|«ilivMtki dilinka tittau dmžka
V Chicago, Illiltit.
Naročnino: Za Am triko 12.00 s« celo leto, $1.00 BA pol letA. Z» Evropo $2.60 sa celo loto, |1. M sa pol lota.
Oglasi po dogovor u. Pri spremembi Mialiiča je poleg novega naznaniti _____tudt stari naslov.
Ol—II» iUtmA« «r|Mli»il)> JaiwL — MhllttMw nm v Amertkl. —
Too pri tot bo glede nerodnega poiiljanja tffta ia drugih nere^lnoeti, jo poSiljati
predsedniku družbe Frank Udovich, 1643 Blue Island Av., Chicago, JUL
proletarian
Owaad mmd pakllsEad awry Tuniij W
Ssath Slavit VirtuMi'« Nkitkiif Cinpany Ckieago. Mliasit.
Subscription ratee: United States and Canada. $2.00 n year, $1.00 for half yoar. Foreign eountriea $2.10 a year, |l.2l for half yoar.
Advertising rates on agreement. NASLOV (A DD g ESS):
-PROLETAREC"
4000 W. 31. STREET. CHICAGO. ILLINOIS
KAJ SE IZPLAČA.
"Naši rdečkarji" in Carranza.
Puritanska nedelja.
V kapitalistom družbi »o razne prilike, da človek obogati. Ampak najslabši način je pošteno delo. Vsekakor je <treba kupčije. Ta je različna. Do bogastva »e pride z jeklom, s kroiupirno špekulacijo, z granatami, s papirjem i. t. d. J'a tudi trgovina z duševnim blagom
•	se izplača. Le ne z vsakim. Bilo je v Ameriki dovolj resničnih učenjakov, ki niso vse svoje življenje dosegli materijalne brezskrbnosti in so umrli v revščini. Bilo je Ln je še umetnikov, ki ne pridejo do, priznanja, ker nočejo pisati, slikati, kipariti tako, kakor žel kapitalistični «gospodarji, ampak poslušajo povelja svojega duha. Mnogo krasnih izumov propade in s njimi poginejo izumitelji, ker bi to, kar je ustvaril njih talent, lahko koristilo človeštvu, ne pa posameznim kapitalistom.
Kdor ima pa toliko sposobnosti, da prilagodi svojega duha razmeram in ga da v službo vladajočih sil, -se mu dofcro godi ,tudi ee je v resnici komedijant najslabše sorte. Tak poučen zgled nam daje
*	"glasovrti" Billy Sunday, kateremu je njegovo izganjanja hudiča s prostaškimi govorancaml, v katerih ni nobene unce duha, prineslo resnična bogastva. Newyorfiki "World" je izračunal znane dohodke, ki jih je "saslttžil" s svojimi protihudičevskimi kampanjami v 24 mestih. Seznam je sledeči: Boston. . . ..............$55,880
Philadelphia Baltimore • . Pittsburgh . . Trenton . . . Kansas City Paterson . . . Syracuse . . . Scranton . . . Wilkes-Barre Columbus . .
51,136 46,000 45,0<)0 32,358 32,000 25,332 23,225 22,398 22,188 20,939
Omaha................i9,000
Whceling .............17,450
Toledo......,,........... 15,423
Johnstown ... ..........14,000
McKeesport ... ........ 13,438
Des Moines............. 13,000
East Liverpool.........12,554
Canton . . .	......12,500
Springfield ... /........ 11,566
Krie................... 11,565
South Bend............. 11,200
Wichita............... 10,111
Denver ............... 10,000
Skupaj...........$548.263
Hudrc pa hvalabogu šc ni izgnan iz Amerike, in tako ima Billy opravičeno upanje, da napravi Satan miljonarja iz njega.
Po pmhafckih švedskega osrednjega statističnega» urada je .ob zadnjem ljudskem štetju živelo na Švedskem 20 nad 100 let starih žensk. V desetletju 1890. — 1900. je na vsakih 1000 žensk umrlo: na Norveškem 18.5, na Švedskem 18.7 in na Danskem 18.8. V istem času je umrlo na vsakih 1000 v Nemčiji 22.7, Italiji 23.2 in v Avstriji celo 25.1 žena. Od leta 1909. je umrljivost. <med Skandinnvkami zopet padla ze eno tisofmko.
fz Kodanja poročajo: V nekem uradu za tujski promet se vidijo lepaki s sledečim napisom: "Najbolj varna pot v Ameriko preko sibirske železnice. Vozni listki tukaj na prodaj". Ta pot bo baje w»lo dobro doil« A meri -kancem, ki ž« v«Č tednov čakajo na priliko, da bi mogli dobiti kak varen pamik.
Newyorška Ave. Mica postaja od dne do dne bulj trapasta. Ampak ujeueiiiu zdravju to oči-vidiwi nič ne škoduje; nekatere uature so že tako, da se jim torn boljo godi, čim manj napora ima njih duh. Blamirala se je Ave Mica s svojo goro-sta an o nevednostjo že neštetokrat, ampak potrebno se ji zdi, da kaže dalje hi dalje svoje kričeče neznanje. Horda si misli, da si s tem res prisluži nebeško kraljestvo; a četudi še nismo bili nikdar v tistih rajskih dvorih, vendar ne verjamemo, da bodo tam trpeli tako strahovito poneumnjevanje.
V zadnji številki se list za propagando stn-pidnosti zaletava v novo mehiško ustavo. Da jezi ta reč take nebeške pilote, ¿e verjamemo; jeza ima pa od nekdaj to neprijetno lastnost, da kali razum. In zato ni veliko čudo, da strelja katoliški iguorant v svojem jeznem člančku strahovite kdsle.
Najprej imenuje duševno revše (arranzo pa« trona rdečkarjev in brezvereev. 44Rdečkarji'' smo seveda uii, socialisti. Fanatični farucelj bi nas s tem izrazom seveda rad žalil, ker misli nočindan le nn krščansko načelo: "Ljubi svojega bližnjega kakor sa^iega sebe." Mi pa niuianio nobenega vzroka, da bi se čutili zaradi tega «užaljen*; rdeča barva, ki je živa, nam res veliko bolje ugaja, kakor črna, ki simbolizira temo. Ampak po tolikih letih črekanja bi se bil tudi popovski ntazač lahko že vsaj toliko naučil, da predvsem ne gre metati socialiste in brezverce v en koš; zakaj razlike so razlike, iu tukaj je razlika takp velikp, da je na primer katoliški škof lahko socialist, četudi menda ne sme biti brezverec. Socialist je lahko brezverec in brezverec je lahko socialist. Ampak tudi katoličan, starokatoličan, baptist, panteist je lahko socialist. C'e ne bi imela Ave Mica kitajskega zidu okrog razuma, bi morala namreč že davno vedeti, da je socializem zadeva tega sveta in ne išče rešitve v nebesih, o katerih nam tudi prevzetni popi pri A. M. ne morejo povedati, kje da so. Brez verstvo se pa bavi s transcendentalnimi vprašanji, z zadevami, ki leže onkraj interesov materijalnega življenja iu večinoma tudi onkraj pozitivnega znanja. Če imenuje kdo nepreneho-nja socialiste in brezverce v eni sapi, kaže torej neznanje ali pa neumnost.
Še večja neumnost pa je, če imenuje Ave Mica Carranzo patrona socialistov in brezvercev. Če misli farški šmokavzar, da je v njegovih besedah kaj logike, tedaj bi morali mi imenovati Villo patrona katoliške cerkve.
Socializem ni imel doslej s Carranzo ničesar opraviti in nima sedaj nič z njim opraviti. Ampak zato imajo "rdečkarji" vendar pravico, da izrečejo svoje mnenje tudi o reformah v Mehiki, in če so te reforme dobre, bi bili hinavci, ee bi jim nasprotovali.
Cerkvene reforme, ki jih določa nova mehi«
ška ustava, pa so dobre. "Najboljši dokaz jc ta, da poka Ave Miea od jeze.
Teh reform ne uvaja Carranza. "Nabožni list'' seveda ne bi bil zdrav, če ne bi malo poslepa-rii in zato uočo povedati, kako je prišlo do nove ustave. To jc izdelal narodni kongres, čigar člani so bili pravilno voljeni od ljudst va. Torej se lahko pravi, da si je mehiško ljudstvo samo dalo novo ustavo. Prav zato se pa ni čuditi, da» je taka, kakršna je. Mehiško ljudstvo je pač pretrdo čutilo fftršEe kremplje, tla bi se dalo še nadalje stiskati od njih.
Ave Miein mazač pravi, da se sedaj pokrade vse cerkveno premoženje. O tatvini naj pa farški pisao kar lepo molči kajti če se začno rabiti take besede, tedaj bi morali (»ogledati nazaj, kje so se tatvine pričele. Tedaj pa prihaja na dan, da ni nobena institucija na svetu tako kradla, kakor "sveta" "mati" cerkev. Morda je bojevitemu farju kaj znan glasoviti Goethejev verz: Die Kirche hat einen guten Magcn. Sic kann unredlich Out vertragen,
hat ganze Laender schon anfgcfresscn
uneh sich doch daran noch nicht uebcrvssen.
Prav z Mehiko je bila ta "sveta" cerkev že prav blizu, da jo popolnoma požre; in zdaj kriči Ave Mica, ker sc hoče mebislco ljudstvo rešiti, dokler ga nima "dobra mamica" popolnoma v želodcu.
Kako pa moro cerkev sploh prihajati do premoženja? Ne dela ne. Produktivna institucija ni. Odkod ima bogastva, he! Ali so sc ji nebesa odpirala, pa so ji cekini padali skozi razmaknjene o-Make? Ali jc hudiču duše prodajala in dobivala za to rumenjake od njega? Kako to, da je cerkev v Mehiki bogata kakor največji kapitalisti, medtem ko je mehiško ljudstvo na rrtbu propada?
Zato, učeni popovski osabnež, ker je ta do-brotljiva, ta ljulwzniva, ta "sveta" cerkev izmol-zla iz ljudstva, kar je le mogla. In zdaj sc je ljudstvo naveličalo tega večnega ¡zkoriščanja pod nebeško firmo; kar je bilo njegovo, hoče nazaj in za naprej sc no da več molsti. To jc vse.
Da ne smejo kloštri imeti premoženja, pa kaže, da je država v Mehiki bolj krščanska kakor cerkev in njeni samostani. Kaj ni prostovoljno u-boštvo podlaga meništva? To bi vsaj pri Ave Mi-ci lahko vedeli. Imeti to uboštvo na papirju in se z njim bahati in ga rabiti za pretvezo večnega fehtanja in izkoriščanja, v resnici pa nabirati po kloštrih bogate zaklade in delati iz meniških redov veleposestnike, je pa zelo prosta sleparija. In mehiškemu ljudstvu sc zdi .da jc bilo na ta način že dovolj sleparjeno.
Mi ne damo nič za prostovoljno uboštvo. Kdor misli, da zasluži kakšno spoštovanje, če jc "prostovoljno ubog", si to lahko misli, am(fak mi ga lahko smatramo za tepca. Saj jc dovolj neprostovoljnega uhostva na svetu. Nobenemu kapu-cincu rue bomo zamerili, če bo dejal: "Sit sem revščine!" Pojdi delat, in če moreš s poštenim delom zaslužiti toliko, da se ti bo dobro godilo, ti bomo privoščili. Ampak kdor hoče po kloštrih pasti lenobo, svetu kazati revščino, zraven se pa mast iti in nalivati, ni svet mož, temveč slepar.
Mehiška ustava ne sili nikogar, da gre v klo-šter; kdor pa hoče biti tam ,naj vzame tudi posledice nase — to jc popoluoiua v redu.
Prav tako je jtopolnomu v rodu, da ne pusti" nova ustava farjev v javne šole. Kdor hoče javno učiti, naj bo učitelj in naj se pripravi za ta poklic tam, kjer je prostor za to. Kaj pa bi dejal Ave M kili pop ,če bi zahtevali krojači, čevljarji, advokati, strojevodje, da jiiu odpro šole in jih pripuste meni nič tebi nič za učitelje? Zakaj naj bi imel farški poklic privilegije, ki jih drugi nimajo? Na ta načn bi tudi ciganka iz "Palmi»try-Parlorja" lahko zahttAala,, da jo puste v šolo učit njene "tajuosti."
"Ijepa svojm*!«!1' pravi Ave Miea . Kakor da bi imela ona s sv^jo intoleranco, kakor da bi imela cerkev s svojo tiransko iu krvavo, preteklostjo sploh pravico govoriti o svobodi! Go-vori seveda o njej; ampak v njenem narečju pomeni svoboda pravico, da sme ona uganjati, kar hoče, da sme izkoriščati, da sme izsiljevati darila, da srne izsleparjati testamente iu da sme cele narode spravljati na kant. Toda narodi imajo vendar tudi toliko svobode, da se opro temu, ljuba Ave Miea!
"Naši rdečkarji obetajo v svojih listih zlata nebesa na svetu, ako se dosežejo take le postave zoper sv. Cerkev", pravi farško trobilo.
Uči se čitati, Ave Miea, da ne bo tvoja zaru-kanost tako očitna! "Naši rdečkarji" ne obljubu-jejo zlatih nebes ne iia tem, ne na onem svetu. Če že neprenehoma gobezdaš o socializmu, tedaj se enkrat malo potrudi, iu če ti tvoj pokvarjeni razum dopušča, glej, da se kaj naučiš, preden boš zopet čenčala o njem. Ce se delaš, kakor da si vse-gavedna, s tem še niso dokazala, da sploh kaj veš.
Socialisti hočejo* na zemlji napraviti boljše zemeljske razmere, ti uboga modrijanka, in so tisočkrat rekli, da bo tudi socialistična družba človeška družba. Bogov ni na zemlji, samo filozofi okrog Ave Mice si domišljajo, da so nekaj takega. Nebeških razmer pa vendar niso mogli napraviti. Socialisti se s tako nemogočo rečjo niti ne trudijo, pač pa uče, da postanejo človeške razmere lahko mnogo boljše, nego so v kapitalistični družbi, ki je Ave Mici taJvo k siren prirasla.
'Najmanje pa obetajo "Naši rdečkarji" zlata nebesa, ako se dosežejo take postave, kakršne pomeni nova ustava v Mehiki. Saj ne gre drugače, kakor da se Ave Miein modrrrijan blamira, kadarkoli zine kaj, česar ni čital v brevirju! "Naši rdečkarji" t vodi jo razredni boj. No vemo, če i-majo pri Ave Mici že kaj pojma, kaj je to; lani so še mislili, da je to kaj takega kakor ajdovi žgan-ci. Auipak naposled je leta gospodovega 1M7 vendar že sramota, če hoče biti človek žurnalist in člankar, pa še ne ve, kaj je razredni boj. Socialisti hočejo doffcM svoje eilje z organizacijo drnl-be na gospodarsko demokratični podlagi, iz katera izvira tudi politična demokracija. Njih boj je namerjen proti kapitalističnemu sistemu in proti kapitalističnemu razredu, ki vzdržuje ta sistem. Cerkev je sicer tudi kapitalist iu v kapitalistični družbi je cerkev iz razumljivih egoistič-nih razlogov opora sistema. Ampak cerkev — Ave Mici na ljubo ne moremo pačiti lepega slovenskega jezika bi pisati samostalnika "cerkev" z veliko začetno črko — ta cerkev sama na sebi še ni kapitalizem» tudi če bi jo veter odnesel, bi zato ostal kapitalistični sistem. Zaradi tega ne morejo socializmu zadostovati Carranzini zakoni in iniehiška proticerkvena politika; obzorje socializma jc veliko širše in njegove naloge so veliko večje.
Ne vemo, če ni vse to Ave Mici previsoko. Navadnim delavcem, ki so sc nekoliko poglobili v delavske razmere mi delavska vprašanja, ni. Toda kdor noče kakšne stvari razumeti, jc pač ne bo nikoli razumel. Ker jc ne bo razumel, ostane neveden, njegovcV govorjenje bo pa neumno, dokler nc utihne.
Cc sc Ave Miea tolaži, da bo katoliška cerkev ostala, ji privoščimo to tolažbo, ki nas nič ne boli. Le toliko se spominjamo, da stoje nekje v "sveti" knjigi besede "Vanitas vanitatuin vanitas'*. in v teh besedah je globoka resnica. Prišel bo dan, ko ne bo več Mehike, pa ne več Amerike; zemlja sc ohladiI11 se bo temna sukala okoli soln-ca; pa pride dan, ko je bo sploh koncc. In kon^c bo solnca in njegovega sistema. In'konec bo vse Rimske ceste in vseh zvezd današnjega neba. Iz vseh smili pa izhaja in bo izhajalo novo rojstvo. Vse, kar je, sc mora umakniti temu, kar pride. Ave Miea naj >a sanja, da bo katoliška cerkev vekovečna. Sanje niso prepovedane.
V državi Wiaco»nsin se jc pojavilo giibanje, ki gre za tem, d« bi se vpeljala smrtna kazen. Člani legislaturv so dobili cele kupe pieem, letakov in broAur, ki zahtevajo to ""kulturno" institucijo in sc poslužujejo fctianih, žc tisočkrat premletih argumentov, ki niso v resnici nikakršni argumenti. Komaj se najde kje država, ki se hoče otresti tega ostanka iz barbariičnih časov, pa se že oglašajo drugje nazadnjaki, zahtevajoč povratek v preteklo*.
Cc bi tisti, ki tako nadlegujejo zakonodujcc s svojo krvavo zahtevo, nekdliko natančneje premislili, kaj pravzaprav hočejo, bi morda marsikdo i/.-tned njih hitro preklieal svoje pMino. Kajti kjer je* vpeljana smrtna kazen, ne more nihče, prav nihče trditi, da je popolnoma varen vislic. Ne bonm govorili o tem, kolikokrat se je že zgodilo, da je človek, o katerem se je govorilo, da nfi bi mogel muhe ubiti, v nenavadnih razmerah ubil človeka. Ampak človečka pravičnost je brez tega tako zmotljiva im okoliščine so včasih tako čudne, da je naj-nedolinejši človek lahko obtožen in obsojen zaradi zločina, tndi zaradi uinora. In marsikomu izmed tistih, ki zdaj tako vehementno zahtevajo vislice, se prav tako kakor drugim lahko zgdi, da pri-dejo v rabljeve roke. Tedaj bi najbrie tudi sami poortali nasprotniki smrtne ka-zni.
• V Richmond, Ind., so protestan-Utovske ccrkve poslale državnemu poslancu Willi Bartlu protest j zoper zakon, ki dovoljuje kinematografskim gledališčem nedeljske predstave.	>
Da uiso protestautovske cerkve nič manj nitlkerske od katoliške, I je žc znana reč. Zlasti pa postaja-|jo v Ameriki od dne do dne bolj predrzne iu ne zahtevajo nič manj, kakor da naj se država postavi popolnoma v njihovo služ-Ibo. To jc pravi pomeu klerikaliz-ina. Nihče ne bi cerkvam zameril, I če bi hotele le razširjati svoje na-I nk« med svojiup pristaši in med ¡tistimi, ki.bi jih hoteli poslušati. S pojmom svobode se strinja propaganda za vero v Boga, za vero v bogove, za vero v Satana, za a-teizeiu, za panteizem, za monizem, za materijalizem in za vsako stru-jo. Ampak cerkve se nočejo za-dovoljiti s pravico prepagande, temveč hočejo vladati. To pa nt 'svoboda, ampak tiranstvo.
Nedeljski zakoni v Ameriki i-i majo večinoma svoje vire v takem ¡cerkvenem tiranstvu. Intolerant-ni mukerji bi radi po vsej deželi vpeljali nekakšno puritansko nedeljo, ko ne l>i bilo nič drozega odprto, kakor njihove cerkve.
(Naloga države |>a ni, da bi slu-ižila katerikoli cerkvi. C'e bi služila eni, bi morala služiti vsem. Tedaj bi Židjc lahko zahtevali ena-! ko posvečevanje sobote, Turki po-¡svečevanje petka, in nihče mi ne j bi mogel braniti, da bi ustauovil j novo cerkev, ki bi imela dva praz-i nika na teden, pa bi morala drža-va tudi to respektirati. Da bi ne i dobil človek za svojo cerkev do-■ volj pristašev, se itak ni treba Ibati, zlasti v Ameriki ne.
Nedelja ima za državo pomen, ampak ne takega', kakor si domiš-lljajo farji.' Ne zato, ker koucen-j trira cerkev gotovo interese na ' nedeljo, ampak zato, ker mora država skrbeti za interese ljudstva i— vsaj njena naloga bi bila to i— se mara pobrigati tudi za to, |da imajo ljudje, ki morajo delati, j gotov počitek.
I ^ Anipak tudi v tam ožim je po-
i men nedelje danes zelo relativen, nikakor pa ne absoluten. Način ! našega gospodarskega življenja, stopnja tehnike, (mgoji industrije iu potrebe prometa nikakor nc dovoljujejo, da bi se gotov dan v tednu, pa najsi je nedelj«, absolutno praznoval. Saj je še absoluten nočni počitek nemogoč, ker se gotova podjetja kratkomalo ne i iporejo vsakih 12 ur zapreti. Vla-| ki se ne morejo ustaviti na progi, kadar zaide solnce. Da dobe ljudje zjutraj mleko v svoje hiši, sc mora ponoči razvažati, in farmar, ki hoče imeti dopoldne svoje pro-Idukte na trgu, jih mora . ponoči ¡peljati v mcst(». ^ _
Brez jutranjih časopisov si ne moremo misliti modernega življenja. Zato morajo ponoči delati u-j redništva, upravništva, odpravni-jštva, pošta, brSbjav, telefon, tiskarne itd. Zdravnik ne more bolniku reči, da naj odloži svojo bolezen do solnenega vzhoda, in če nastane ponoči požar, ne morejo gasilci do jutra čakati s svo-| jim delom.
Še manj kakor noč sc more nedelja absolutno omejiti z dvema polnočnima urama.
V interesu ljudstva ima država nalogo skrbeti za nedeljski počitek, kjer ga dopuščajo razmere. Kjer bi bila ta zahteva nelogična, mora pa nastopiti nadomesten počitek. Kaj počno ljudje s svojo nedeljo ali s svojim odmorom sploh, pa ni stvar države. Če hočejo it T v eerkev, jim tega nihče ne brani ;če nočejo, nima država naloge, da bi jib gonila noter.
Prav z ozirotil na odmor je pa puritanska nedelja največji ne-zmisel. Večina delavskega ljudstva ima kljub izjemam nedeljo za počitek. Toda kaj se pravi počivati? Naj li delavec s svojo družino od sobote večer do pon-dcljks zjutraj spi?
Včasi je človek že tako zdelan, da bi ostal kar 48 ur zapored pod odejo. Vendar so pa to izjemni slučaji, ker navadno tudi izmučen človek ne prebije tako dolgo I v postelji. Ce bi pa redno toliko I ležal, bi ga to oslabelo, ne pa 0-I krepčalo.
Ne le telo, ampak tudi duh po-| trebuje odmora. Ne le postelje, I ampak tudi izprehoda je treba. Ampak tudi zabave je'treba povrh. In kdaj naj «telavec to dobi, I Če ne takrat, kavtotr Je prost?
Ker jc vendar večina ljudi prosta v nedeljo, je pa popolnoma logično, da je v uedeljo največ zabave za ljudstvo.
V tisti družbi, za katero ¿;e bojujemo, bo ljudska zabava javno vprašanje. Družba bo skrbela, da jo organizira na čun boljši podlagi. Prepričani smo, da nastanejo tedaj v teh rečeh velikanske ¿spremembe. V duhu vidimo graudioz-ne ljudske veselice, ki jih bodo aranžirali najženialnejši umetniki a pomočjo najnaprednejše znanosti. In umetuiftki zmisel lju.itva se tedaj povzdigvie na stopnjo, o kateri ne moremo danes niti sanjati. Žlvljenjp se odpro povsem nove lepote, ki so v kapitalističnih razmerah čisto nemogoče.
Toda zaradi bodočnosti se ne more enostavno žrtvovati vsa sedanjost. Tirdi živeči rod ima pravice. Ako je družba v.*led svoje nepopolne, na vseh stranen pomanjk-ljive organizacije nesposobna, da bi sama izpolnjevala to nalogo, tudi ni njen poklic, da bi ovirala tfcte itak nezadostne možnosti, ki jih ima ljudstvo v sedanjih razmerah. Zlasti ni njen poklic, da bi onemogočila lita&am tisti dovolj kilavi odmor, ki ga še kakorkoli najde.
Današnja kinematografska gledališča gotovo niso vzorna. Kako naj bi tudi bila? V kapitalktičai družbi so Jo podjetja za dobiček. To je uierodajno. Tak "*liow" ne more čakati, da se dvigne umetniška kultura množic, ki jo je kapital istična družba popolnoma zanemarila. Kar najbolj "vleče, to se kaže. Značilno je, da so trapasti prizori Chas. Chaplina večinoma ob nedeljah 1111 repertvarju. Toda zel j uspesno konkurirajo s Chaj>-linom farške organizacije, ki so si znale pridobiti velik vpliv na kinematografsko industrijo. Kar se kaže pod tem vplivom, je tudi vse prej kakor umetnost in kultura.
Ampak to ni razlog, da naj država prepove kinematografe cto nedeljah. Večina predstav je slaba. Razumljivo bi bilo, če bi vzela država to industrijo v svoje roke in dajala ljudstvu Vu^bolj-šega, kot mu dajajo profitarska podjetja.
Ampak to seveda'tudi ne bi bilo všeč mukerjeui. To še tnanj. Kajti ljudstvo bi se, «četudi nc v enem dnevu, vendar kmalu navadilo cenita boljšo reč. In tedaj bi bilo tre-I« še mnogo več gledališč m veliko večje množice bi jih obiskovale.
Prav to pa je tisto, česar nestrpni farji ne marajo. Oni hočejo "{¿««podov da»n*\ To sc pravi: V nedeljo naj se razlije puščoba in dolgčas po vsej deželi ¡11 vse naj bo zaprto, razun njihov štacun, ki jih imenujejo hiše božje, "floapo-dov dan" — to se pravi dan izključnega farskega biznisa. .
Oni nc prepovedujejo kinematografskih gledališč, ker.se kaže v -njih mnogo neumnosti. Saj sc trudijo, da bi spravili šc več neumnosti vanje. Prepovedali bi jih radi le iz kupčijskega egoizma, le da ne bi cerkve imele konkuiencc. Prepovedali bi v nedeljo ne le kinematografska, ampak vsa gledališča, vse koneertc, vse galerije in muzeje, hi najrajši šc hojo po ulicah.
To so pa delavskemu ljudstvu naravnost sovražne nakane. Kdor je šest dni trdno delal, ne spočije duha in telesa, če bo vso uedeljo poslušal različne pope, ki mu bodo obljubovali nebesa na drugem svetu, če bo tukaj vklanjal tilnik pod kapitalistični jarem, in trni žugali z žveplom in ognjeui v peklu,če bo hotel na tem svetu biti kos človeka. Ne duševnega ubijanja, ampak duševnega razvedrila potrebuje čk>vek, če hoče biti v pondeljcjk spos >ben, da bo /opet šest ¿¿i garal za ljubi, dragi vsakdanji kruh.
Kartfka domišljavost in nestrpnost p<mtaja v tej deželi od dne do dne nevarnejša življenskim interesom ljudstva. Klerikalizem dviga svojo glavo, ne da po|>clje ljudstvo živo v nebesa, ampak, da ga še bolj potUači \ kapitalistično sužnost. Zato mora p.-otiklerikalni boj postati ko« boja demokracije, fn tudi ta boj se inora voditi zavedno in smotreno.
JAKO VAŽlfO VPRAŠANJE?
"Ali sem ie poslal zaostalo naročnino sa "Proletarca"? leve? —

.v * j i*iL »
Ml ' » • lil ti
V /adnji številki suu> omenili, du je prišel predsednik Wils»ii zadnji poudeljek zopet pred kongres. Z oziruiu na nopsirečno kritični položaj, v katerem živi .sedaj narod Zcdiujeuih držav ki z ozirom na nedogledne posledice vsakega resnega koraku je sedaj vsaka taka izjava važna. Zgodovina ni zmes slučajnih dogodkov, ampak trdno sklenjena veriga; kdor noče po njej tavati kakor po megli, mora poznati vse člane te verige, in zaradi tega se moramo ozreti tudi na Wibouov govor, ker utegne v bodočnosti postati še važnejši, kakor daues.
Predsednik je dejal:
Gospoda uioja!
Zopet seui prosil za dovoljenje, da se suieui obrniti do vas, ker smo v kritičnem položaju, v katerem smatram za svojo dolžnost, da ostanem v ožjem stiku z obema zbornicama, da se med numi izmenjajo nasveti in se strinja naše delovanje.
Due tretjega februarja sem vaiu oficielno naznanil, da je cesarska nemška vlada storila nenaden in nepričakovan korak in naznanila svoj ua-uieii, da preklkV v uprilu preteklega leta dane obljube in da misli ovirati a podmorskimi čolni trgovske ladje bojujočih se držav, kakor tudi nevtralnih, ako se približajo Angliji, Irski, atlantski obali ali pristaniščem v Sredozemskem morju.
Te operacije misli vršiti, ne oziraje se na meje, katere so postavljene po mednarodnem pravu in celo bree ozira na postave človečam*va, ki bi jo ovirale v njenih ciljih.
Ta politika se je začela takoj uresničivati.
To politiko so zdaj že skoro štiri tedne dejansko zasledovali, resnični uspehi pa Se niso popolnoma jasni. Trgovina drugih nevtralnih držav trpi veliko škodo, toda morda ne več, kakor je že trpela pred prvim februarjem, ko je nova politika cesarske vlade prešla v dejanje. —
Wil«oni je pravil nadalje, da se druge nevtralne države niso odzvale vabilu Zedinjenih držav, da bi na eiftik način nastopile proti Nemčiji.
Pomorska trgovina mnogo trpi, ker so parniki ustavljeni v pristaniščih. Potopljena sta bila dva
Wilsonov govor
ameriška parnima. Eden je vozil živilu v London ki potop je bil opravičen. Drugi pu je vozil deske za izdelovanje pomarančnih /ubojev. Potop tega paruika zasluži vao grajo. Položaj je v celoti euak onemu, ko je Wilson prekinil diplomatične stike a Nemčijo, razloček je le v tem, da -je mnogo parnikov v pristaniščih, ker se ne upajo brez zadostnega varstva na morje.
- Zaradi tega so se različni, pridelki in izdelki nakopičili po skladiščili in postaja položaj vedno resnejši.
Kar se tiče Amerike, jé politika nemškega podmorskega vojskovanju dosegla svoj namen. Odkrito dejanje, ki bi povzročilo vojno, se pa še doslej ni zgodilo. To je sicer .res,tako kadar je potopljen kakšen ameriški p&rnik, se imajo potniki zali valiti samo srečnemu nutključju, ako si rešijo življenje.	,
Wilson je poteiu liuduljevul: Nespametno bi bilo zanikati, da je položaj napolnjen z nuj resnejšim i možnost imi in nevarnosti-mi. Noben premišljen človek ne more prezreti, da nastane lahko vsak čas potreba, da bo treba odločno delati, ako bomo morali ne samo z besedami, ampak dejansko braniti svoje elementarne pravice kot nevtralen narod.	*
Bilo bi zelo nespametno, ako ne bi bili pripravljeni na to.
Ob teh okolščinah ne morem prezreti dejstva, ' da poteče soduj rok zasedanja sedanjega kongresa in bi skoraj gotovo vzelo nenavadno d Algo časa, preden bi se zbral in organiziral prihodnji kongres.
Čutim, da moram z ozirom na ta dejstva <sl vas takoj dobiti vso polnomoČ, katero potrebujem lahko vsak trtniotek v svojem delovanju.
Brez dvoma iiuam že vsled svojih ustavnih dolžnosti in pravic to polnomoč. ne da hi se moral po postavi obračati šele d> vas, toda <*b sedanjih okolščinah nočem delovati na podla<gi svoje splošne pohie moči.
Želim, da bi bil prepričan, da imaiu v vsem, kar bom moral storiti, dovoljenje in pooblastilo
koiigresa na svoji strani. Vsi ¿kupaj amo službe-niki ljudstva in moramo tudi skupno delati v njegovem duhu, kolikor gu moremo razumeti in uresničevati.
Nihče lic dvomi, du smo prisiljen! tako delati. Zasledovati moramo v tem težkem položuju našo trgovino in življenje z bistrim pogledom in s ciljem pred očmi. oDločiti se mora že ob priliki na-čiu in obseg, ako ta prilika kdaj pride.
Diplomatičniiii potoni > se ni moglo priti do nevtralnih pravic, zato je sedaj potrebna oborožena nevtralnost. Ne juz ne narod ne želi, da bi se moralo dejaaisko uporabiti orožje in upum, da razumejo tudi druge države nastopanje ameriškega naroda.
Mislim, da se mi ni treba sklicavati nu dokaze resne, dolgotrajne potrpežljivosti; tri letu utojegu urodovanja dokazujejo, da sem prijatelj miru in da ga hočeui ohraniti deželi, dokler je le mogoče. Ne predlagam vojne in tudi ne nameravam storiti nobenega koraka, ki hi jo .nujno povzročil. Prosim Vas le, da iui podelite s svojimi glasovi tista sredstva in tisto avtoriteto, ki jo potrebujem, du morem dejansko braniti pravice velikega naroda, ki živi v miru in ne zahteva nič drugega, kakor pravice miru, da more zasledovati svoje miroljubne smotre v mini in sreči ter uživati pravice, ki jih priznavajo vsi civiliziruui narodi sveta že od davnine.
Kaj se zgodi, se še ne more vedeti. 1'paui, da mi bo narod zaupal in du mi podeli dovoljenje, du oborožim trgovske parnike, da se lahko branijo proti napadom od strani podmorskih čolnov. Ladje in ljudstvo iiuajo pravico do mirne in postavne trgovine na morju. Ne gre pa saiuo za trgovino. Mi ne mislimo le na materija ti te interese. Nt kocki so fumlainentahie človeške pravice iu pred vsem pravica do življenja. Ne mislim Je na pravico Američanov, da smejo opravljati postavno trgovino po morju, kjerkoli hočejo, temveč mislim na nedotakljive pravice človečanstva, brez katerih ni mogoče misliti na nikakršno civilizacijo.
Moj cilj »o veliki principi človečnosti in var-
nosti; mislim na življenje nebojevnikov, na življenje mirnih delavcev, ki delajo za napredek industrijskega sveta, na življenje žen in otrok, in na one, ki delajo, da prehranijo svojo družino.
Ne govorimo o nikakršnih sebičnih materijaI-nih pravicah, temveč o pravicah, katere podpiramo s svojimi srci hi katerih podlaga je na#on do one pravičnosti, na kateri morajo sloneti postave, da celo družine, država in človeštvo, kur je podlaga naše eksistence in naše svobode.
Ne morem si misliti nikogar, komur so pri srcu ameriški principi, ki bi odliišal, braniti te stvari.
To je bila vsebina predsednikovega govora.
Časi so tuki, da prinese vsak dan lahko kaj novega. Verujemo Wilsonu, če pravi, da »e želi vojne; še bolj mu verujemo, če pravi, da je ameriško ljudstvo ne želi. Kljub temu se ne more Uta-, jiti, da je vojna takorekoč v zraku. Verjetno se nam zdi, da nam ostane prihranjena; ali njena grožnja ne mine, dokler ne bo končana vojna v Evropi.
Ker so mogoči najraznovratnejši slučaji, si je dobro zapomniti, kaj je hotel v teh kritičnih dneh ¡»redsednik Zedinjenih držav in kako je označeval svoje cilje. Prejalisiej pride čas, ko se Ihi treba povrniti na te besede.
Pooblastil, ki jih je predsednik zahteval od kongresa, ni dobil. Zbornica je z znatno večmo o-dobrtla vse predloge, toda v senatu je obstrukcija dvanajstih senatorjev povzročila, da se ni moglo glasovati o načrtih pred sklepom kongresa. Sedaj razmišljajo, če more predsednik oborožiti trgovske ladje brez izrecnega kongresovega dovoljenja. Obenem zahteva Wilson, da naj novi senat tako izprem^ni svoja pravilu, da bo jlmtrukcija zanapicj nemogoča.
Da je vlada v neprijetnem položaju, je resnično. Še bolj reainčno pa jc, da pospešuje sedanja kriza vso reakcijo in omejuje dcmokrucijo boljiubolj.
0 delavskem zavarovanju.
V državi New York,ki ima dva soeiulista v svoji legislaturi. je prišlo zadnji čas po njiju pri-zudevunju vprašanje delavskega zavarovanja nu dnevni red. O načrtu se je v postavodaji razvila razprava, ki jc zbudila zanimanje tudi v prizadetih krogih izven zbornice.
New York Call piše o tem :
Razprav* o zakonu, tičočem se delavskega zavarovanja, ki se je sprožila v ucwyorski postavodaji» je zopet postala središče zanimanja za vprašauje o socialnem zavarovanju. Priznati je dejstvo, da se za to idejo boljiubolj zanimajo vu sloji naše države, kar se ima pozdraviti z veseljem. Zed i njene države so zu ostale v tem oziru daleč za vsako drugo državo na svetu, in šele pred nekaj leti se jc sprožila ideja, da sc deluje za to stvar skupno. Sedaj je načelo tu, iu jc le še vprašanje, da sc izboljša in uredi čim najbolj mogoče.
Odškodninski zakon delavstva, ki je v veljavi v tej državi, in ki varuje na stotisoče delavcev pred kapitalističnimi volkovi, v slučaju, če se de-lave«* ponesreči pri delu, je sad socialistične in delavske agitacije. Kajti vsa leta pred to dobo so bili delavci zavarovani po tako zvanih "defenses" (obranah); to se pravi, ako -.te je delavec ponesrečil pri delu, je moral tožit! pri sodišču, bi
gospodar, kakor ga imenuje postava, j«* imel pri tem tri opiralue točke: lahko je dejal, da je delavec sam kriv nesreče, kajti ko je vstopil v službo. bi bil lahko spoznal, da je delo nevarno; al. pa si je bil kriv sam vsled lastne zauemarjenosti; ali pa je bil kriv njegov sodelavec, in tako sc je gospodar lepo izmuznil iu ni mu bilo treba pla* čati nikakršnih odškodnin.	,	, . ■
Konservativci so desetUtj* učeno dokazovali, ^ da qp sodišča zadostnu obrana za delavca v slučaju nesreče, in leto zu letom jc nnraščalo število delavskih industrijskih nesreč.
Statističarji so dokazali, da ni bila krivda nu strani delavstva, ampak da jo je pripisovati industrijskim razuierum, v katerih so ti morali delati —sicer bi morali pohajati brez delu, in kar je naravna posledica, ostajati brez kruli«. Socialni delavci so očitali tem razmeram grozno trpljenje, ki so ga dclavci prestali v slučaju nezgode. Socialisti, posebno glasniki socialistov, so nam pokazali strašne izgul>e, ki so jih imeli, kadar so dclavci iskali odškodnino pri sodiščih.
lil tako je bilo treba desetletja naporne agitacije od strani socialistov in delavskih voditeljev sploh, da so pridobili ljudstvo naše države za to postavo, ka jo imamo sedaj, čeravno je še nepopolna.
Sedaj razpravljamo na tem mestu o zdravstvenem zavarovanju. Imamo nadalje tudi zavarovanje za brezposelne, materinsko zavarovanje iu razne druge pododdelke. Toda v vseh teh jc načelo eiuiko, namreč, da so vsi, moški kot ženske medsebojno zuvisiii drug od drugega; da je največje važnosti za na«, da se godi nnšim delavcem sotrpinom dobro; da se njih žene ne priganjajo in im silijo v tovarne — ako že morajo delati — in sicer vsaj teden pred porodom in teden po porodu, nadalje da mij delavci ,ako zhole, ne zuvise od svojih pičlih prihrankov, niti naj se ne prepuščajo usmiljeiivisti drugih ljudi, ampak naj se preskrbi zanje kolektivno, od strani države.
Zdravje je socialna stvar. Brezposelnost je socialna stvar. In vsaka socialna stvar jc zadeva, za katero se moramo zaiMiuati vsi brez izjeme.
Delavec, ki sc mora klatiti po ulicah za delom, izgubi mnogo na svoji možatosti. Delavec, ki je zavarovan zoper brezposelnost, si ohrani svojo moško čast in ponos. Delavce, ki mora pred časom zapustiti svojo bolniško posteljo, da tekmuje z drugimi za delo, je breme vsemu delavstvu. Delavec, ki je zavarovan, ter se mu dobro postreže in ugodi v vsem, dokler se popolnoma ne ozdravi, je veliko boljši državljan in bo jako mnogo koristil kot tak svbji državi.	4
Princip jc tu in tudi napreduje.
Nič ne de, da je treba tudi nekaj boja glede raznih malenkostnih stvari. Ampak, za kar sc moramo zanimati, je to, da se človeška družba poučuje, da mora vsak posameznik pomngati, da se skrbi tudi za drugega in da se varujejo vsi. 41V slogi je moč T*
To ne odpravi kapitalizma, niti ne uniči ue-pravieuosti. Ampak socialno zavarovanje bo jako mnogo koristilo in pomoglo v smeri, da se družim reši človeške nesreče, ki je bila sramota za mišo civilizacijo. In tako bo juko^mnogo pripomoglo. du napravi naše može in žene sposobne in pripravljene za boj zoper kapitalizem, ter da ga končno odpravijo.
Kapitalisti so vsi zoper to. Torej je treba, da se zedrnijo vsi delavci, fer se izrečejo soglasno
i si za to; kajti le na ta način je upati, da posije eldVstvu svetlo solnce zadovoljnosti ni sreče.
Besede, ki jih je newyorško socialistično glasilo napisalo z ozirom na svojo državo, veljajo seveda za Ameriko sploh. V vseh Zedinjenih državah je socialistično zavarovanje zaostalo in povsod bo treba močnega delavskega pritiska, da se zako-nodujci zganejo.
Wilsonov mir in Nemčija.
Ko je predsednik Wilson razvil svoj program »o bodočem mini, je ofieielna Nemčija izprva mol-člSla. Oglasila sc jc šele y tisti perfidni noti, v kateri je napovedala svoje brezobzirno vojskovanje s submarinkami. Označili smo že tisto hinavsko nesramnost berlinske vlade in tedanjim besedam nam ni treba ničesar dodajati.
Kadar sc zdi oficielniiA ir>tam primerno, da molče, je pa včasi zanimivo, kar pišejo neoficielna peresa, zlasti če jc znano, da pišejo z oficielnim dovoljenjem. Glasovi nekaterih nemških listov o Wibaiiovem govoru so s tega stališča zelo poučili.
Klerikalna "Koelnisehc Volkszeitung' \ ki najbolje izraža mišljenje katoliškega "Centru-ma", piše, da še ni čas za koristno razpravljanje o Wtl**onovem miroviieni programu. Po mnenju tega lista so predsednikovi pretllogi preveč produkt profesorskih študij, da bi mogli služiti za podlago bodočega sveta. 0 Wilsonovih besedah, da bi se moral sklenuti mir brez zmagovalca in brez premaganega, meni klerikalni list, da sc Nemčija s svojimi zaveznicami lahko smutra za zmagovalko; kljub temu je pripravljena skleidti tak mir, da ne bi nol>eua stranka diktirala drugi pogojev.
Dotod so izvajanja katoliškega lista čisto simpatična. Ampak ta uvod služi le namenu, da bi napravil simpatično rozpolotženjc. Prava misel prihaja po klerikalni ffektiki šele v nadaljevanju; a ta misel je z uvodom v kričečem nasprotju.
44 NVibioivov mirovni predlog brez zmage nadaljuje centrumsltb »glasilo — kratkomalo zavračamo. Mir in zmaga sta le cilj, po katerem moramo tfemiti na vso moč. In predsednikov mirovni program vsebuje še drugo točko, ki jo moramo, ležečo povaem izven diskusije, odkloniti kot nt-/ znosen predlog; to je namreč zahteva, ki se tiče neodvisne Poljske. Jamio je, da misli W<ilaon pri tem na odcepitev krajev, ki so prej pripadali poljskemu kralje\stvu, sedaj pa tvorijo del nemškega caaamtva. V tej zadevi ne moremo reči nič druzega, kakor; "Roke proč P* Ako ceni WiUon
| .t^^^^^^jgi^g^iadg^^ ■ mi i" fc/žjKhiJ^sidfr liHath^ffil
fci-	L. . . — .¿L. .	.	. .. .	mJki »V. •«*»
naše prijateljstvo, sc ne bo nikdar več dotaknil tega vprašanju ..."
Koelnisehe Volkszeitung ni zakoten list brez vpliva. Zato tudi ni brez pomena, kar piše. Sicer so pa zlasti vladne izjave v pruskem deželnem zboru potrdile to, kar pruvi klerikalno glasilo o poljskem vprašanju. Nemčija hoče igrati vlogo cvnrpske pravičnosti. Du je bila Poljsku razdeljena, jc bil zločin. Nemška vlada gu hoče popraviti, ampak s tem, da vzame Rusiji njen plen. Če kdo zahteva, da %naj tudi sama in Avstrija povrneta, kar sta tukrat ukradli, je to 44 napad na čast Nemčije" in koiuur jc ležečo na prijateljstvu oficielnega Berlina, naj se nikdar več ne dotakne tega vprašanja!
Glasilo veleindustrijuleev, 44 Rheinisch Westfälische Zeitung'', pravi, da pomeni mir brez ztua-ge toliko, kolikor da naj iv.gube centralne sile, kar imajo zahvaliti vojaški hrabrosti. Predlogi predsednika Wilsonu imajo nuiucn premagati centralne sile po diplomatični poti in imajo le toliko vrednosti, ker kažejo, da je v Ameriki tudi nekaj ljudi, ki verujejo v zmago centralnih sil. Če bi bila Velika Britanija na kontinentu zmagovita, sc ne bi Amerika nikdar trudila za mir brez zmage.
Prva zahteva Amerika je ta. nadaljuje mil jo-narsko glasilo, da se poda popolnoma neodvisni Poljski, z nemško krvjo osvobojeni Poljski, talka pozicija, da bi lahko vodila protinemško politiko. Toda kje — vprašuje list — govori Wilson o Ircih iu Burili, o Egiptu ali Indiji f Ali nc veslo v Ameriki še vedno nič o zatiranih Klamcih?"
S tem, kar pravi Wilson o svoImkH na morju.
Kakor poročajo vesti iz Amsterdama, je raz-videti iz berlinskih časopisov, da ne delajo nemške submarinke absolutno nobene razlike pri po-tapljenjn nevtralnih ladij, in da so nekatere ameriške ladje dospele v zavezniške Inke, ni nikakor pripisovati zdržljivosti sobmarink. Državni tajnik dr. ZZinimcrmiiiiii je po teh vesteh izjavil sledeče: 11 Absolut no ne delamo nobene razlike. Jiaš namen je neomajen, ker jc to edino sred
je kapitalistični lisi popolnoma zadovoljen. Če sc izvede ta misel, mora položiti Wilson svoj meč zoper Veliko Britanijo na vogo. Če je predsednik Wilson prepričan o potrebi, da mora vsak narod imeti direkten izhod nu morje, tedaj pomeni to praktično, da mora Belgija ostati v nemških rokah. Kar pomenijo Dardanelc za Rusijo, to pomeni za Nemčijo Angleški kanal. Ali sc mora rešiti vprušauje obeh vodnih potov skupaj, ali pa sploh ne . . .
Ali nismo Wilsoijovi advokati. Ampak njegov govor smočitali, pa vemo, da je dajal neodvisnost Poljske le za zgled, govoril je pa, di naj ima vsak nanod, naj bo velik ali majhen, svojo narodno avtonomijo. Vclekapitalistični list že ve, zakaj to zavija.
Kar se tiče Belgije in Dardanoi, ni res, da je to vseeno. Nemčija nc inore reči, da nima izhoda hu morje. Zlasti kiclaki pirekop ji jc dal direktno zvezo z oceanom. Sicer je jni Wilson predlagal tudi internacionalizacijo vodnih potov, kakor zahtevajo to socialisti. Kakor je ulMiirdno, če zahteva Rusija Carigrad, je alrourdno, če zahtevajo nemški finančni baroni Belgijo.
V 44 Deutsche Tageszeitung" se je oglasil znani hujskač grof Revcntlow na naslednji način:
"Nevtralizirati Daixlanelo bi pomenilo toliko kolikor uničiti turško državo in nemško politiko v orientu. V mirnih časih je morje itaK svol>odno. Ce se pričakuje večen mir, tedaj sploh ni treba take pogodbe. Ce se ne pričakuje, tedaj je svo-
boda morja v vojnem času mlvisna po okolščinah
- ,
L Stvo, da dovedemo vojno še v teiu poletju do kraja, kar vsi želimo.
,Newyor*ki list 44#uu" priporoča odst ranitev hohenzollernske dinastije. Soglašamo. Toda za-
I kaj le ene? Ce odmarširajo s Hohenzollerni še | flahshuržani in Romanov in Kohuržani in vsa ta | fina družba, z zlastimi kronami na praznih «bučah, se Evropa vsaj nekoliko oddahne.
od obomženegu postopanja ene sile ali pa koalicije raznih sil. Bodočnost nemškega cesarstva je za nas mnogo važnejša, kakor bodočnost "sveta" in bodočnost '1 človečnosti'\
Rabiatni grof ima vsaj to prednost, du so njegove besede popolnoma jasne.
"KreuizeitUng" pravi- 4,Naš veliki Moltke je imel naposled vendar prav, ko je dejal, da jc večen mir san, in kdor se poglobi v stvar, mu niso td niti lepe sanje. Tudi Bismurck je upozarjal nu to, da jc boj temeljno načelo vsega življenja."
Lahko bi navedli še celo zbirko takih časnikarskih izjav; ompuk te popolnoma zadostujejo. Nam pač ne pripovedujejo nič novega. Veliko razočaranje pa prinašajo vsem tistim, ki so verjeli, da je bil Wilsonov govor kaj več kakor lepa teorija .in sla 1h> imel na vlade tak "moralen" vpliv, da so bodo pri sklepanja miru ravnali po njegovih načelih.
Wilson jc stal v senatu kol pridigar. V realnem življenju pa nc odločajo pridige, temveč dejstva. Žalostno je, da je pol stoletja po Alurxu muterijulistično spoznuvanje zgodovino še tako malo osvojilo duhove, da jih vsaka lepa pridiga zanese. Praktično so sicer vat ravnajo po faktih, ampak pri vsaki priliki delajo razliko med prakso in teorijo.
Glasovi nemških časopisov nam lo vnovič kažejo, da »o Nemčija niti v sanjali nc bojuje za ti-/ ste cilje, ki jih jc navajal Wik#on. Tudi zavezniki .se ne bojujejo zanjo. In nobena lopa teorija no bo odločevalo o bodočem miru in o njega temeljih. To odločevanje pripravljajo vojni dogodki in vse tisto, kar je z njimi posredno iu neposredno v zvezi.
Vlade «o zave«lajo toga. Obžalovati je, da se tega vsaj v zadostni meri ne zavedajo ljudske mase; in niti delavski razred sam se tega ne zaveda dovolj. Pa vendar je bssločl mir prokleto važna zadeva delavstva; kajti vai nje<gnvi bodoči boji se bodo odigravali na tisti podlagi, ki js» ustvari ta mir.

; f. '
ADVKKTIRKMKNT
SLOV. DELAVSKA
Bodočnost \ št. 66, Staunton, HL
aydsvílle, Oblo. Darr a« h. Pa., ftt.
3«. — Predsednik:
PODPORNA IYEZA ®.?"iíraA¿Si
i vui viinn Likfcn llik ^ ^ mku t ^ g^i^
9 Jràmn P*m
Stdeii ConemAugh. Pa.
OLAVNI URAONUU:
1'KKiMIKDNlK: Ivan Proator, (¡120 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. PODPRKDMEDN 1K: Josip Zorko, K V. D. 2, box West Newtou, I'a. TAJNIK: Hiss Novak, 30 Main St., Conemaugh, Pa. POMOjW TAJNIK: Audrej Vidrich, 170 Franklin Main St., Conemaugli, Pa. | YtlwUlV, E;„!*Lh J5K; bl»*«j"lk: BLAUAJXIK: Josip 2ele, 0302 8t. Clslr A*»., Cleveland, Ohio.	ftHUH	^	*l v
POMOlNl Bl^OAJNIK: Frank Pavloviit, 20 Main 81., C'onemaugh, Pa.
NADZORNIKI:
1. nadsornik: Ivan A. Kaker, 207 Hanover 8t., Milwaukee, Wis.
tajnik: Jos. Megli«, box 09; blagajaik: 2. nadsornik: Nikolaj Povie, 1 Craib St., Numrey Hill, N. 8. Pittsburgh, Pa. Frauk NadveAnik, b. 401; vsi v Ogleeby
I! 111. — fljja vsako prvo nedeljo.
'•ara", it v. .43, Portage, Pa. — ProdaMuik: Karol Smuk; tajaik: Jurij Knapotnik, F. D. L box 77; bla gajnik: Martin Raspotnik. Vsi v Portage, Pa., R. F. D. 1, b. 5. — Soja vsako tretjo nedeljo.
Cliff Mina. Pa., " Prodoren", it. 44. Predsednik Alojzij Vidmar, b. 3t, tliff < Mine, Pa.; tajnik iu blagajuik: Joief Hi v »v, b. 73a, Imperial, Pa. Heja vsako drugo nedelj«.
jI. nadzornik: Jakob Kocjan, 1400 E. 52d St., Cleveland, Ohio.
POROTNIKI:
1.	porotnik: Aatoa Lavrli, boa 8, Yukon, Pa.
2.	porotnik: Fraak Bavdek, S303 Glass Ave., Cleveland, Ohio. S. porotnik: Anton Welly, box .13, Superior, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
F. J. Kern, M. D, 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
I
POMOŽNI ODBOR: Frani dkufca, 485 2nd 8t., Conetaaugh, Pa. Ivan Jager, b. 543 Woodland Ave., Conemaugh, Pa. Frane Kos, Coneipaugh, Pa.
Mihael Flek, R. F. D. 7, b. 143 a. Johnstown, Pa. Jakob Rupert, b. 238, 8outh Fork, Pa. Ivan Ilribar, 700 Brood 8t., Johnstown, Pa.
GLAVNI URAD v hiii it. 20 Maia 8f., Couemaugh, Pa.
vsako prvo nedeljo ob 8, ari So . ---------. — - —. -—
v dvoraai druitva sv. Barbare, Predsednik: ivau Mogtar, h. 331; taj
nfk in blagajnik: Stefan Fler«, b. WH.
Vsi v Htauutou, III, Heja vaako tretjo nedeljo v mesecu.
•'Prsna Sehnhraoiar'it. 6S, Yale,
Kaasss — Predsednik; -; tajnik:
Joief Kotnik; blagajnik: Martin Ko iuk. Vsi R. R. 8, Pittsburg, Kaasas. Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu. "Narodna Sloga", it. 07, Seminole,
Pa. — Predaeduik: Mihael Buretič; tajaik: Nlek Zvonarič, b. 30; blagajnik
Aleks Ostojič, b. 03. Vsi v Meminole,Pa Heja v «ako prvo nedeljo v cerkveni dvorani.
"Sdruiaal Balkan", it v. SI, Olla-
ton. Ind. Pre«lseduik; Frauk Br«igar, b. 757; tajnik: Autou Primoži«. R. R. 3, b. 5; blagajnik: Igusc Musar, box 440; vsi v Clinton, lad. — fbja vsako draga
nedeljo ob 9 dopoldne pri Crist Paaa vento.
"Evestl bratje", it. 70, New Derr?,
Pennsylvania.—Predsednik: Ivan Prob, box 41; — tajnik: Jakob Pinoxa, box
v mesecu. • /
«Oral'*, it v. 40. West Newtea. Pa
Predsednik: Andrej Povirk, R. F. D. t, b. 27; tajnik; Andrej Oprin, H. F. I>. 2, b. 134; blag.: Joief Zorko, b. 50.— Vid v West Newton, Pa. — Heja vsako četrto nedeljo dopoldue sa prihodnji mesec.
'•Jutranja Svaada", ftv. 41. Cleve laad, Ohio. — Predsednik: Joief Blat. nik, 3582 K. »2ud Hr.; tajaik: Joief
Cleveland, O. — Baja vsako drugo ne daljo v dvorani rojaka Tomaiiaa. ••Mladi 81o venec", itv. 42, Oglesby,
m. — Predsednik: Louis K i o j m ie.
SOCIALIZEM IN 08EBN0ST.
S*1 L	*
Veliko je ljudi, aicer dobrieh iu painetuili, ki jim* je socialisetu sicer x ene strsni iriiiipatičen, ki ps se ga vendar uaravnost boje, in če ae ne bore proti njemu, vaaj ne ganejo z mesnicem, da hI pomagali njegovemu gibanju iu ga pospešili.
Boje se, ds prinaša socializmi za veHka dela,, ki pa se boljkakor svobodg za svoje življenje iu delovanje. Drufttvo,» v katerem bi jim bilo od konca do kraja vse pred

jala, kar potrebujejo, to se pravi, kar so družabno prodneirali.
S tem bo družni človeku zagotovila najboljše življenje, ki bo po stanju vede, tehnike, kulture mogoče.
lm šele s teui bo individualnost dobila neodvisnost in ]>odlago za svofbodno življenje. * Socializem ne uničuje svobode, ampak jo prinaša. -
KROKAR
Dopisnik italijanskega fHssto
, . . ,,	... ®"|del Carlino" iz Kolonie poročs iz
pisano, kjer bi bilo	njihovo	. . .. ,, .. ..
.. . , , . * Pjeseeim na Poljskem: Po polju življenje pod veennn nadzor- i *	. i	i
, . .i .. . . greoi.stja v en dan. t emeren krr»-stvom, kjes bl isora i vsako svojo ,, .. ,	, ,
misel »dvr y I " k '	1 ,U* "rfve*u<	Kla-
,>irry.	M v»k. ,. ^.lj.|njw,ovf -kri,nottli Ui S() iin, ,|ra.| V pt»lmr«ku opmh. uHgb.10 vilu v
ge prav zato, ker so skrivnosti — tako društvo ne« bi bilo zanje le
v prostorih sobrata Jakob Pinoza ob 9 uri dopoldne.
"Dolaver naprti". Atv. 71. Besse mer, Pa. — Predsednik: Franc Mohoro-viiic, b. tajnik: Joief Kaltii, b. 12; blagajnik: * Lou i t llribai, b. 171; vsi v BcHciner, Pn.—Hej« vaako prvo nedeljo v prostorih sobrata Martin Surjaka.
Koacaiusko.'' itv. 72, Bankhead,
Uradao Glasilo: PROLETAREC, 4008 W. 31st 8t., Chicago, IU. Ctnjona drnitva, ociroma »jih uradniki, ao uljudno proieni, poiiljati vaa
"Mirni Dom'*, it. 45, Johastowa Pa Alta, Ca*|ada.~3»NKlsedaik: Joief «pie-Predsednik: Mat. Poijak, 287 Coa	tajnik: Karol Kanik, P,
persdale Ave.: tajaik: Qreaor HroMak, I B«0»7î blagajnik: Peter Knbany 407 Eighth Ave.; blagajnik: Martin i h. Vui v Benkhesd, Alta, Cans.la.— Klinar, 70N Cheutnut Rt. V«i v Jolum ! Heja vsako tretjo nedeljo v mesecu. ¿Iowa, Pa. — Heja vsako drugo nedelje I "Pod Triglavom • itv. 78, Smith-
v Ü'ZH?} ÍLlíí]A..Íti ,Mt,t0lla;	fi«,d' — Predsedniki «Josip Strle,
"Jntol rraMHar", .40 Alix,ib. si, R. F. D. 7; tajaik: fva«PEriaa Arkansas. - Predsednik: Math. Star ! B. r D. 7, b. U9. b,wjnlk.:
zapuščenem vrtu. \a balkonu je ostal napis; 4 * Vila Valerij«." <»o-licava se razprostira tja do novih
neznosno trpljenje, ampak hI i »iu	v ♦ i
»j, iu r x i... gosdnstih mej. .Na pnoOelju dve rabilo njihovo mod, ubilo njihov L^. Ul^nJi 4lrli|a val|le kJ„ of<„
pok ... uBrf.lo •'■jboljfc. Uar b. I ,, ¥Qt|W „ 1(,1(BMJ,. NllT|Jall
mogli dati človeški druilii.*	.	. . . , . ,V,
... ,	. i sem, tepli so se t uku j notri kot no-
O Honal.ziii.i je ie« precej raz- ^ ^ w jlle	pu t|ih
Nirjei.o .mnenje, <la ho,V .tl.iitiL^ ia,u.e|j(inf	„,„i
ves svet v nekakim o ogromno ka-
roviui k rimi pir je m in storži zelj-
man, b. 197, Alia, Ark; tajnik: Louis /<u„an, r. j.- n " b 156 Vsi v Smith-donise naravnost na glavaega tajnica in nikogar drugega." Denar na se" iioiilja SiS'tf*'.,44^	Ju fitId»	"vsako drugo nedeljo,
edino potom Poitaih, Eapresnih. ali Baninih denarnih nakaznic, nikakor pa ne «J Kokalj, R F. D. b. 77, Altus, Ark.— «loplae uassvaoot na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar uaj se poAilja	vsako drugo nedeljo. %
ootorn privatnih iVkov. Nakaznice naj »e naslovijo: Bias Novak, Conemsugh "Slovonaki Bratja", it. 47. Avella, Deposit Bank, Conemaugh, Pa., in tako naslovljene poiilja I meoefnim noro^i Pa- Ptdaa4alki Martin Obod, boa 167;
tajnik: Dominik Feltrin, b. 167; l>lag.:
- , . _ .	----------Ijene poiilja t mednim porodi
Som na naslov gl. tajnika.
V alufaj^ da opasijo druitveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake A,ejlija Da,in*r» b **> v»» v Avella pomanjkljivosti, naj to aemudoma naznanijo uradu glavaega tajnika, da ao v pri	v"ko dra'°
hodnje popruvU
•'Slovanski Mladiči", itv. 4S, An
drugo nedeljo
"Kranjaki prtjatelj", itv. 74, Falls
Crook, Pa. — Predsednik: Joief Trii*, b. 261; tsjnik Aloj/ij Slak, b. 01: bla gajnik; Joief UrAict b. 261. Vsi v Falls Creek, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih sobrata Alojzij Sinku.
Naprej do Eraaga". itev. 75. Fit*
IMENA IN NASLOVI URADNIKOV DKU8TEV S. D. P. Z. ZA LETO
1017.
"Nada'
sas.
A|rk!T BaAkovif, 613 Aarora A^ Vii v Au Pre«lne«W»,k: Martin iMice , b. 17; • rorHt _	VMk j|r j ^trt(.k
in blagajnik: Ivan Marši, b 54. ^ M. uri ivKer v (ivurBlli n% lliiuk„
_	, 4 ~	»» Iluntiugton, Ar"------ C
Boritelj, Stev. 1, Conemaugh. Ps. — j vaako prvo nedeljo. Predsednik: Franc Dremelj, 518 Chest- "Sokol", Stev. 21., St.; blagajnik Vid. Rovanšek, Cherrv Kans. — Predsednik:'
nut St.; tajnik John Hkufca, 505 Main Stone City, Kans.; tajnik: Louis Za-' i!¡V
Street - Vsi v Conemaugh, Pa. - pancii, b 4, Mineral. Kans.; blagaj VUr v Martini k vS Ki Heja vsako nedeljo v mesecu v dvorani nik: Fran SjHMser. b. 136, Mineral, K.n ' *£ v "¿vS O - Sej
rora, III. — Predsednik: Ivan K. Mar Henry, Pa,— Predsednik: Frank Jndof;
sieh, R. 1, b. 22«; tajnik: Anton Ver bi¿. 633 Aurora Ave.; blagajnik: Ivau
tajnik: Anton BoltM; blagajnik: An ton Jevievar. Vsi v Fits llenrv, Pa., bo* 106. — Seja \ sako prvo netleljo ob 0. uri zjutraj v Italijanski dvorani sv. Barbare.
'••lovanaka Cvotljlca", itev. 76, A
sarno kjer se bo vse e ovesko p e- . , . , . J , « , , ..T ... . . ... , ' . listih glav. .Smrad po hk»vu. .ledil-me gibalo kakor ve lkanska niaÄi- i • . n . T
na »oba je preklana kot granatno
nerija iu kjer bo za korint družbe osebno svobodo.
Socializem spravljajo v nasprotje z indrvidualizmoni in mislijo,' da ni za človeštvo niogoču druga alternativa kakor ta:
ju Uli ko. Ali ni ver- otrok tukaj! Senca zastorov, klaviatura, prsti namazani s črnik*n, kje je vse to! "Mama, nI i smem na vrt t" — Ka kšen molk! Kakšen molk! Ali je na Poljskem vne mrtvoZ Ali ai
Absoluto« pravica oaelH.iwli «lij,,^ |)riie| llazt)j v biiu, jemen
pa aisiolutna pravica družbe.
Kaj pomeni absolutna pravica osebnosti, nam približno kaže sedanja kapitalistična družba Ta pravica vodi neizogibno do uaee-
hoduilf, stena so ji» zgrudils. M<mI razvalinami nogavica vojaka, na-|K)jeiia s krvjo, stol, obložen z ; rdečim zametom. Semhitj[a računi; tudi dijaka so imeli tu. IVI
la, da je modnemu in brezobzirne- üknüm k¿miio\* s trakovi.
It... «'ua llntfn .a..o / i.. ..... ..1.____A. '
Sv. Alojzija
"Pomotelk", it. 2., Johnstown, Pa. —Predsednik: Glavač Joief, box 144a; | Salle
Seja vsako četrto nedeljo, do zmago", itev. 22
West Mineral «ovenke'it. 49, Cle-	damsburg, Pa. - Pre«lsednik Josip Je-
• MihLl^ , veland, O. — Predsednica: Ivana Smr-	lovčan, Adamsburgh, Pa.: tajnik:
JirVLJ*!?' ** 3552 E *<■> Ujniea: Ana Smre-	Frank Menart, b ¡35, Adamsburg,
; blagajnica:	blagajnik: Pavel Dankovec. b.
Slst St. E.—	1.17, Darragh, Pa. — Seja vsako prvo
Seja vsako prvo	uudeljo v mesecu.
Severni Promogar", itev 77. Supo
Franklin,	rior, Wyo.—Pretlaednik: Ivan Gliusek,
nedeljo v mesecu.
Proletaroc", itv.
Klar
"Zaveznik
,	,	... ^	'Slovanakl Bratje", itev. 23., Coke
, itev 3 l-rankha tone- ton, W. Va. — Predsednik: Franci
4 Delavec", itv. 51. Cleveland. O. — Pa.
Predse«!nik Marko Magdi¿; taj
•éter
mu vse dovoljeno. On sme uživati destkrat, dvajsetkrat več kakor
na
pragu verande kip nekega peMii-ka. To je bila gotovo spalna *o-
drugi; ce ne more ,K,u¿it¡ vsega,|5||, Na mali mizici (,Vf| para žei|. kar nagrabi, sine nakladati kupe' kül t>veljùkov, tied ota k n je ua;
polniti skladišča, bodisi da stra
tragedija je šla neopažena mimo
dajo množice drugih zaradi tega.»njiju More,,iti ¿aksts Me roke, (e lina moij snie izkoriščati pri- (la ai izl)cpe VU{^d a|i Amg9g^
rodo m ljudi, zatirati ri«zreiie in pomisljujoč, ker spanje jc ravno-n»rod«; tudi krasti, ropati »»! kar «els odbežslo. ubijati sme.	| Tedaiyli0 mi „krei srce, mislim,
Zaradi pravice ene osebnosti <ia h(Klim mw, ra,vrlinami lastne lahko pogine ^ak. pravica tiso- mtHl relikvijami znanih ni
cerih drugih osOl)Ui4»ti.
In ne more se niti trditi, da je
v Slov. Izobraževalnem ^omu.
•Zavedni Slovenec'»t. 4, Lloydeil,
zadnjo nedeljo za prihodnji mesoe Ilirija", itev. 24, Iselin, Pa. —
vsako drugo ned. v III CH. ob S. uri dop. j I v Birkovi dvoraai. È
Pa. — Predsednik: Franc Mefflič, Bea- Predseduik: Ivan Turk, boz 241; taj- —---*------------,	, , u r. . . - . „
verdale, Pa.; tajnik: Anton 0*bec, box nik. John Telban l.ox 174- bla^ninik 111.—Predsednik: Pave! Košir, ^400	* 2- Johnat«»wn, Ps: bls Llovdell, Pa.; blagajnik: Matija |¡f^ ZadTll^;' vS v Isriin, ^«¡ ^ tajnik: Frane Keriie, MIT j «^^^•¿vet' b 122, iWmaugh.
Hribar, b. 35 Lloydoll, Pa. Seja vsako, Seja vsako L nedelin Market «t.; blagajnik: Franc Prebil,	ViU v A»r» 1 »• ~ ^J» v"»ko
prvo nedeljo. | "Delavec. Stev. 25., Rock Springs, US8 Market St. Vsi v DeKalb, III. -	«rugo aedeljs ob 2 uri ,m|Kddsn v last
"Avatelja" it. 5., Raiphton, Pa. - Wyo.-Pre«!.: Wal. Jugovich,; taj.: Fr. [ vsako drugo nedeljo pri sobratu
Predsednik: Mihael žibert, b. 34; Verhnne, 244 M. St.7 blag : Valentin ' Keržii.	«ssa». ii^ m Pkii.
Slovenci", *t*v. 70, htm
. I Atr, I*. Predsednik: Fran« Turiič, 15.1, Conemough, Pa.; tajnik: Anton
tajaik: Anton Resnik, bo* 01; bla-	Stalik, 240 M. St. Vsi v Rock Springs, ____
gajnik: Martin Koroiee, bo* 205. Vsi	Wyo.—Seja vaako drugo nedeljo v Slo wood, W. Va.
v Raiphton, Pa—Seja vaako tretjo ne-	venskem Domu.
^	"Smarnica", it. 26., Export, Pa
_	Hoga", itev. 80, Philadelphia, Pa
flinvnnftki totU" at so n, h (Predsednik: Ivan Petan, 2538 Salmon Slovesau bratje , it. S3, Bich Ht . tajnik. Mihar, 0lul>rrM ^ E
Slo wood, W. Va - Predalnik: Matija ¡ Hu'ntiníton'.St.; blagajnik: Jo¡ ^ Koi Sisncic; tajnik: Alojzij Prelas; Wagaj	«A- „ . ' ^J1 vJi «	i i
. - I nik: Franc Ko**. Vsi b. 729 v Ku h f?1,6' ^	™ V l h,l]*d*1
Zvesti Bratje", it. 6.—Predsedaik: Predsednik: John Kern, Bor l(K);|woo«l, W. Va. Seja vsako drugo ne
Anton Istenič; tajnik in blagajnik: John Kralj, b. 227, Garrett, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Jodinoat", it. 7.—Claridge, Pa. — Predsednik: Michael Praznik, b. 411: tajnik: Alojzij Jenič, b. 411; blagaj. aik: Josip Pivic, box 28. Vsi v Claridge, Pa. — Seja vsoko drugo nedeljo ob 2. pop. v Slov. Naro4nem Domu.
"Planinski Baj", itev. 8., Dawson, N. Méx. — Predsednik: Josef Žagar, tajnik: Mich. Selan, b. 1015; blagajnik Mihael Krivec, b. 106. Vsi v Dawson, Me*. — Seja vaako tretjo nedeljo. 'Zavedni Atajare", itev. 0., Johns Pa. — Predsednik: Gaaper Gale*; tajkik: Kred. Horvat o. Memorial Ho^tital; blagajnik: Jakob Puntar.— b. 54, R. F. D. 7. Vsi Johnstown. Pa — Seja vtmk tretjo nedeljo v Cellso, Pa
"Jaanaja Poljana" št. 10., Brov/n-field, Pa.—Predsednik: Urbsn Pucel, tajnik: Edvard Zaloksr, bo* 6, Lcmont Furnace, Pa.; blagajnik: John fritar, box 72, Browafield. Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v llniontowii, Pa.
"Zarja Svoboda", it. 11., Dunlo. Pa.
—	Predsednik: Louis Strle; tainik: Franc. Kaučič, b. 73; blagajnik: Ivan Dole/., b. 214. Vsi v Dunlo, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Dsnica", itev. 12., Heilwood, Pa, —Predsednik; Mihael Bla*kovW: tajnik: LouU Kitt, b. 385; blagajnik: Frane J^oreic, 1». 144,—Vai v/Heilwooil. Pa. Seja vsako prvo nedeljo.
"Va&arnica", It. 13., Bsgaalev, Pa.
—	Predsednik: »Franc Seguía, b. 34, Hostotter .Ps.; tajnik: Ivan Salmieh, b. "i7, Whitney, Pa.; blagajnik: Aatoa Ksk, b. 53, Hostetter, Pa. — Seja vso. ko drugo nedeljo ol> 2 h. pop.
"Moj Po«", itev. 14., Orient, Ta. — Pred.: Ant. Cmologar, b. 102, Republic, Pa.; tajnik: Frank Grame, bo* 2ofc, Republic, Pa.: blagajnik: Anton Oriin-eič, b. 206, Republic. Pa. — Seja vsako 2. ne« le) jo t earn da le, Pa.
"tiortt". Itev. 15., Sopria, Colo- — Predsednik: Silvester Berentin, bo« tajnik: Louis JaHtt, box 106; bla gainik: Joeeph Rubnick, Ik>* 106. vsi v Hopris. i/O I o. — Seja vaako 1. nedeljo v prostorih sobrata Ivan Koncilja, v Piedmont, Colo.
"Ératatvo", Itev. 1«., Biuton. Jowa. Prodaednik: . Frané Zajec, b. 410: taj nik: Frauk Kaspotuik, b. 683; blagaj nik: Franc Raspotnik. jr., b. 6*n. Vsi v Buxton, la. Seja vsako pn-o nedeljo v prostoru sobrata Anton Tomaiča.
'•Bora", Itev. 17., Akroa, Mlch. — Prsdsftdaik: dalper Volk; tajaik: An-to« Novak, bo* 61; blagaiaik: John Volk; vsi v Akroa, Mick.—Seja vsako prvo nedeljo.
"Bron", Itev. 18., BradJock, Pa. — Predsedaik: Laajak Josip, 1111 Wo<H Wav; tajaik: Ja.-fd» Zalar.nik, 1013 Talbot ave,, rear: blagajnklp Ivan A. flrny 507 Chetrv Way; vsi \ BradJock, "Pa. — Seja vsako 1 .nedeljo.
"BdraAasl Hiov«n*c"t it 10., Carosa, Kansas^—Pr. .Ue.inik: Al. ZupsnfU; tajnik ia binnik: Fraae Zupaniii, b. 85. —i Vsi v Carona, Kftnaas —Seja vaško drago nedeljo ob 10 uri dopoldne.
tajnik: Frank Trebeč, bo* 45: blajraj- tdeljo v mesecu, nik: Alojzij Zupančič, b. 136. Vsi v Ex_ port, Ps.—8e.ia vsako prvo aedeljo.
phla, Pa. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
"Prvi nuj", itv. 81, Bishop, Pa.
Karol Uôekar", itv. 54, Rockwood, I PredsHnifc: Amirej Renko, Cecil, Pa.;
, «•„	.	; .inni«-j ii««i
lCirniinh"	97 n;.____i-iiu I	Predsednik: Joief Hoievar, b. tajnik: Mihael Kocevar, Cecil, Pa.,
?	U^nUt: Ant0B H<**™> b®» 184; ! b. 02; Blagajnik: Ivan Zupani, Me-
Mihael Hočevar, b. 184; vsi ix,„„id, Pa., K. F. I). 2, b. lHo.-Ueja
W v. >*h 1 m i/ a ini k	T Rockwood, Pa. - Seja vsako prve v na k o tretjo ue«leljo pri sobratu Ivan
«tremfelj b 111, nedeJjo y mcsecu v prottorih >obrata ZapaSičič
Diamondville, Wyo. — Seja vaško prvo AbT Hočevar ' nedeljo v društvenem domu v Diamond- '	*
ville, Wvo.
"Hab.sburski SUiovi", itev. 28., 8. Brownsvilfc, Pa. — Predsednik; Anton Kovačič, b. 458, Republie, Pa.; tajnik: Ivan Erjavec, l>ox 52, Orieift, Pa.; bla .... gajnik Josip Zupančič, b. 318, Republic, Am|reJ Jcrei)-Pa. Seja vsako 2. nedeljo.	| "Skala in
"Jutranja Zarja ~
prostorih sobrata Zupan.-i.
"Jeaero", It 82, Radlev, Kansa«. — Vrh Planin", itev. 55, Crabtree, I Predsednik: Franc Dremiek. R. H. 4
Pa. — Predsednik» Vrauc Trafila, b., b. 26s, Girardf, Kauaas; tajnik: Ivan 05; tajnik in blagajnik: Andrej Jereb, Goršck, b. 105, Kadlev, Kana.; blag.: b. 02; vsi v Crafbtree, Pa, — Seja vsa Martin Kuder, b. 6S, Ringo, Knns. — ko drugo nedeljo v prostorih sobrata j Seja vsak drngo nedeljo v mesecu.
Balkan", št. 56, Pitts
"Terbanska dolina", it. S3, Cleveland. Ohio. — Predsednik : Jakob Crui
S.
it. 2p., Meadow1 bur^h, Pa. — Pre.lsednik: Anton H or | logar. 1027 K. 61st St.; tajaik: Ivan F
Lands, Pa.—Pre.lsednik: Anton Azman, vat, 531 Suisman St.; tajnik: Ivan 8i Zupančič, 1027 K. 61st St.; blagajnik
ljubili oseb.
Vojna! Da, to jc vojna! Rsstt-
taka absolutna osebnost res naj lliel^em, to jc vojna. Lshko jo vo-
močnejša a in bol jšs od dri*gih Kajti moe^za izkoriščanje ne daje v kapitalist hm i i družbi posamezniku prkloda, ampak dcuar. Iz-korisčevelae je la4ik/> navaden
dnii^ poz!iam jo v popolni i»tinito-sti, neposredno, do dim jo poziiiiaa, natančno. Vse, kar sem doslej videl, strelni jarki, topovi, armade, vse to je bila slaba predigra pni-
stmbotnež ns duši in n» telesu; z ve vojne. Groza me je, bežim, za denarjem s lahko kupi glave, ki me,mj pa štrlita votlini iz lobanje, morajo misliti zanj, roke, ki morajo delati zanj. Lahko je napol slep, brez zmisla za barve in obHke; denar niu dovoljuje, da napolni stene svojih salomov
NSZMOTLJIVA
-+
JUSTICÀ.
Zopet sc je enkrat pokazalo, kako zanesljiva je človeška pravi-umotvori največjih mojstrov ini^^t Topot i)rihaja zgiled iz Ila-
okrade za ta užitek tisoč ljudi, ''J0-katerim bi bil bolj namenjen. Urd Sicilijanec E rase m Vasullo, ob-in oduren je lahko, ali z denarjem tl>žen uniora, je prebil v ječi 38 si Isiiko kupi Ijidiezenske nasla-j!et- 1)vii nj*govs druga, obtožena v de, po prirodi namenjene drugim, iin obsojena na dosmrtno ječo, sta Alisolutna pravica osebnosti vo- v r'aPoru umrla.Krazem pa jc predi v tiranstvo in sulenstvo. Ona bil >}H ,et- Te <lni Jc un,rl ^l™ »j^* ne daje svobode, temveč jo uni-sorodnikov, ki je priznalI na - "	smrtni postelji, *!«» <>;i izvrsit u-
mor, zaradi kstermi so bili oImo-
cuje.
b. 60; tajnik: Andrej Posega, b. 275; blagajnik: Josip Bizjak, b. 25.1, Mea
Kdor Iju4)i svobodo, se ne mora
moučič, 1132 Fabvan St.; blagajnik: Franc Vilhar, »14 Carpenter Alley. Vsi
«low Lands, Pa.—Seja vsako prvo ne ' y N. 8. Pittsburgh, Pa.—Seja vsako 1. deljo.	j i.edeljo v K. S. I). v Pittsburgh, Pa.
"Trpin", itv. 30., Breezy Hill, Kans. "Oavaa", itv. 57, Carrolltoa, O. — — Predsednik: Ivan Pečnik, R. R. 2, predsednik: Martin Cermel; tajnik: Ci-b. 222; tajnik: Karol Worina, bo* 22. ril Stibil, b. 404; blag.: Josip Dovgan. Breezy Hill Sta.; blagajnik: Josip 2i ; Vsi bo* 404, v Carrollton, O. — Seja bert, bo* 54, Breezy Hill Sta.; vsi v vgako prvo nedeljo v prostorih sobrata Mulberry, Kans. — Seja vsako 3 .ne- Martina Cermelj. deljo.
"Dani se", št. :il., Roslyu, Wash.— Pre«lse«lnik: Martin Smodnik, b. 035; tajnik: Anton A«lamich, b. 16; blagaj
Cermelj
"Rudar", itv. 58, Caamore, Alta.
Canada.—Predsednik: Anton Polutnik, b. 185; ta jnik: Josip Hribar, • b. 201 ;
drugo 27 E.
nik: Franc Horvat-, b. 34. Vsi v Rosiyn blagajnik: Fraa Kralj, b. 172; val v Wadh.—Seja vsako prvo solato v nies. Csanoro, Alta, Canada,j7 Soja vsako "Zeleni Vrt", itv. 33, Pallsadea, Oo- Jru«?	/	aobrata
lo. — Predsedaik:: Toni. Herman, b. Fra" *fml» •• f' P®P«Wna. 744; tsjnik: Ivan Zupančič, b/ 766; j 'SlovonSkl Fantje", It. 50, May-blsg.t Jakob Trojar, b.'744. Vsi v Pali-j «ard, Okio. — Predsednik; Juicf Baj.
sadas, Oolo. - Seja vaako drugo ae ¿f' MS?	»JfIfblii^ * \
• : blagajnik: l-V. Spendsl, b. 243. Vai
' 'Slovenska ZasUva", it. 3^., Jeaay I T	«¡^T ^sako dru-
Lin.l, Arkansas. - predsednik: Franc i ^<leljo ♦ dvoraal^ g. Jot. Hrabsk-a. tnar; blagajnik: Joief Milanioh. Vsi
j b. 2<vs Kllsworth, Pa. 5W«ja vssko dru
Anton Ksiič, 1002 E. (Ust St. Cleveland, Ohio.* Keja vsako ne«leljo v mesecu, v hiči st. 1027 61st Ht.
"Radnici naprej" it. 84, Farm Ing-
ton, W. Va. — Pre«lsednik: -; tajnik in blugajuik: Jurij Kosu m i č, bo* 62:1, Farmington, W. Va. — Seja vsako tretjo ne«leljo v mesecu.
Skidmore, Kans., It. S5. — Predsednik: Simon Ropovle, R. R. 1, Welr, Kans,'; tajnik in blagajnik: Ivan Za-kraj^k, R. 3, b. 57, Columbus, Kans. Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Livingston. Ul., it. 86. — Predse«! nik: Franc Cerne; tajnik: Franc Krek; blagajnik: MHiael HtruAič. Vsi b. 667, Livingston, III. Seja vsako drugo ue-deljo \ mesecu ob 21i pop.
•1 Rudeči prapor" it. 87, Bentley ▼Ule. Pa.—Predsednik: Jo^.ef Milanich, Bentleville, Pa.; tajnik: Alojzij Hu
ijsik: ogrevati za skrajni individuals Jcni Kraxem in njejovs brala. E
» si v	i______ :„	______
zcm.
"Moonrunaki T»plSM, Itv, 60, Moon
Oar, R. F. D. .1, b. 105, Fort Smith, Ark.; tajnik in blagajuik: Alojzij Oco pek, H. F. D. 3, b. 152, Fort Hm it h. Ark. — Seja prvo uedeljo ob 2 uri po polijne.
" Edinost Preilsednik
tajnik: Anton Lavrie, b. 8; blagajaik Joief Koročin, b. H. Vsi v Vukon, Pa. Seja vsako prvp nedeljo ob 10. uri dop.
"Planinski Baj". itv. 35, Lorsia, Ohio. — Predsednik: Jaki|b Hlepčar, 16:10 K. 31 St.: tajnik: Anton Miglič, 1740 E. 20 St.: blagajnik: Ivan Pri mol'č, 1712 K. 31 Ht., Lorain, Ohio. — Seja "sako drn^o aedeljo v prostorih
g. Vitatits	.
' ZdruiitelJ", it. 36. South Far*, P%	Trb'lm,il>l17i
— Predsednik: Jo/ef Grahonjs» taj	»»J»!«»: Frančilka Uule, 6121 St.Clair
nik: Ivan Suhadolnik, b. 273; blagaj-	™ T Clevelaad, O. — Seja vaaki
uik: Marko Savor, b S67. Vai v South	tor®k T
Run, Pa.-Predsednik; Fr. Dolinar, b.	nr,,c,jo v l,n ",,br- Jo9' MJ
142; tainik: Anton Petrovčič, b. 134;	'««Mch-a.
blagajnik: Auton iPntar, b. 204, Moon	"Naprej", Nokomia, Ql.. It. 88. —
Run, Ps.>rr Seja vsako tretjo nedelj»	Predsednik: Ivau M i klane; tajnik:
I" itev 34_Jukon Pa — v ",<M,eeu ob lOti utI dofioldaii v dve-	j Ivan Krajnc: blagajniki Ignac Vertdč.
: ' Frane si.,lminek,' b. OP;- rani sV. Barbsff.	Vsi b. 242, Nokomrs, III, - Seja vsako
Ion Lavrk-, b. M; blsgajnik: "Napredni ilovaiici»», it. 61, Oa^,	tret'° ,,r,,olJ° v
Ind.—Pridacdnik: George Laširh, 1P»6	"Slovenec", It. 8S, Bckhart Mine.
Jefferson St; taji\ik: Vlek Vuklinlch,	Md.: Predsednik: Frank BoiiČ; tajaik:
H. 30; blag.: Matija Lasich, 1106 Jef-	Franc Posenel, R. F. D. 1; blagajnik:
ferson St.; vsi v Gary, Ind. — Seja	Anton Kouiae. Vsi Eckhart Mine, Mp vsako Ivan
Seniko druitvo "Sokol", itev. 62,
Clevelaad, Ohio.—Predsednica: Zofija Birk, 1143 K. 63 «t,{ tajnice; Fran-
drugo nedeljo v prostorih sobrata Seja vssko drugo ne«leljo v mesecu, Iva nič.	i "Slava" ,K. 00, Anoata, Pa. — Prod-
sednik: Frane Zupančič, b. 2; tajaik: Franc K itak, b. I; blagajnik: Frane
Fork. Pa.—Seja vsako tretjo nedelje. "LJnbljaaa", It. 87. ~
Adamič in Lnndar", Itv, 63. Rob.
.Juhi Jan s", |t. 87., Barberten, O. bins, Pa. — Predaednlk: Ivau^ Trojar. PredsoSnHi: Jskob Fink, R. F. D. b. 76; tajnik: Franc Mejak, b. 07;
34, Ur. 102 F.; tajnik: Andrej Repar,.........
1100 tth St,; blagajnik; John Zupec, 1100 N. 4t k St, Vsi v Barberton. Oblo. — s<\»a v«nko drugo uedeljo «Si 2 h. pop. na 1100 N. 4th St. |
blagajnik: Jrvief Kamst, b. 51. Vsi v \ ohoghany, Pa. — Seja vaako prvo aedel jo.
"BrauUub". Itv. 64, MUwauSee,
Zupančič, b. 2. Vai Aeosta, Pa. Sejs vsako drngo nedeljo v mesecu.
"Oorjanski hrib", It. 01, Grecns burg, Pa. — Predsednik: Filip Krasek; tajnik: Florjan Avsec, R. F. D/ 7, b •17; blag.: Martin Jordan, R. F. D. 7 b. 136. Vsi e Greetisburg, Pa. Seja vsako prvo riedeljo v mes., ob lOtl uri «lop.
OPOMBA: Tajnike tistih drnltev, ki zapazijo ksksno pomoto, istotako »istih katerih drultveno ]>on>čllo je pomaaj
Dobri BfStje **, It. 88., Bridgeport, Ohio. — Predsednik: Martin Potaik,
R F. D. 2.. b. 12-a; tajnik; Frank An drojna. R. P. D. 2.. b. 12 a: blagajnik:
M J	' '	'J	»*'■»	inmj	"»i»	'""H"
Ftane Wočko, b. 462. Vsi v Bri.lgeport, Traak Ben<la, 470 National
Wis. — Predsednik; Ivan Sem, 440 Bo. kljlvo, prosim, da ml aemudoma SSS-Pierse St.; tajnik: Ivna «Uterbii, 4681 roče. da se nedostatkl v imeniku,
Park St.; blagajnik: Jurij Dvorftak, 305 Reed St. Vei v Milwaukee, Wis. Seja vwakn drugo nede1>. v dvorani
ki ialda drugih, popravijo, B «obratskim pozdravom
,r

SLAf NOTAM, tajnik I R r, I
Ali tudi absolutna pravica družbe bi bila neznosna. Tudi ona bi pomenila tiranstvo. Toda socializem nima z njo nič opraviti.
Človek je individualnost. Čkn razvitejši je, tem bolj čuti to. In dividualnost zahteva svobodo in >3 potrebuje k^kor plu-ča zraka, kakor riba votle, kakor zemlje rastlina. Brez sr<vbode zamre imli-vidualnost, kakor povene cvetlico brez vlsge.
O tem ui bilo nikdar dvoma meti socialisti. In socializem ne stremi'po armadi ua mrtvo dresi-ranih rekrutov, temveč po organizirani druiln, svobodnih ljudi, družili, ki lm individualnosti dala in zajauičila toliko svo4)(Kle, kolikor jel le more uživati posameznik, ne da bi n tem škodoval družbi.
Socializem jc v prvi vrsti iu pretesno gospodarski prohtcnii. Anarhija kapitalističnega gos|>o-dsrstva omo<gis"a izkoričAanje, za-tsptsnje pravic in uničevanje osebnosti.
r Ds pride oscbnosl do svoje naravne veljave, je treba irospodar-akega sistema^ ki prepreči dosedanje ironpavanje množic v prkl po-MPmeajnkosn ; tre4>a je sistema, ki j kar.ni. bo alužrl dmflfci. To je sisitein dru- o	, ...
¿aibno organisiiisrfiga dela in ta jkko čitaš Prolstsrcs, ps «poje le tedaj mofrrf, ako so delovna gna«, ds je dober list is Is nnims, areiUtva last drn^be.	. • \ t »da j ga pokali is tovsriiu in mu
V tem ni nič krivdnega, zakaj ^s priporodi, ds bo »udi on to isvt de k) zahteva prirodi1 Torej g« dal, kar is vei ti ia M rsu&i 4S0ST one zshtevsti tudi družba, ki trn as oMi U. To bo dnševBi doMM zato a vo ji m članom delavcem da- zate in SSBj.
razciu jc bil izpuščen iz zapora bi *cz odško<liiine /.a to, da jc po nedolžnem inora«! siileti JiH let. Vrgli so g» na ulico in mu niso dali niti vinarja. Prosjačiti je moral, da je nsln-al toliko denarja, da si je mogel kupiti karto v domovino. Ko je prišel douiov, ni jedel tri dni ničesar ker ni imel denarja. V N«** a polju se je izgubil, ker je bilo mesto vse ponovljeno, odkar ga ni videl. Ko jc slišal, da mm jc suirla žena iu da so mu pogrnili otfcici «d IhmIc, je nehal govoriti in boje se, ds pride od žalosti in bede ob pamet.
• Slučaj jc sam na sebi nezaslišan. Ni pa edini v zgodovini človeške justice. Doslej jc sploh malo dežel ,v. katerih bi po nedolžnem obsojen človek dobil odškodnino od države. Seveda bi se vsaj v takem kričečem slučaju dali ko storila izjema tudi brez zakona.
Ampak Se druga misel se vsiljuje. Kaj. če Hi bilo sodišče pred SSicti vse tri obsodilo no smrt t Sedaj priskoči država Braztnu še lahko na pomoč. Ce bi ga oliesili. ne bi mogls ničesar storiti, tudi če bi imela najboljšo voljo.
Taka strašna msots — "in *vša justiea je zmotljiva — je pse nepremagljiv argument proti smrtni
t».......................
KLUBOM J. S. Z. NA ZNANJI
fyavnokar je izšla strankina forma (načelna izjava) in pmiiu za I. 1114 Ta iijava bo veljavna oedaj nadaljna štiri leta in bo vodilo naše agitacije in propagande. Treba je torej, da jo po-zna in razume vaak aktiven član •leS« Zt' t
Ker je količina omejena — tl-skaln^e je je samo 2000 — naj klubi sežejo takoj po njej, da ne bo prepozno,
('ene no sledeče: 50 ixtiiov 40c, l.iO iztiaov. 76c, 200 iitiaov $1.50. Poštnina prosta.
Naroča se pri tajništvu 4. S. Z., H0:t VV. Madiaon St., Chioago.
Tajništvo J. H. Z.
INDIVIDUALNE GLASOVNICE J. S. ZVEZE.
nlee nsphrsm drugemu kandidatu; kjer je več kandidatov, morajo biti vedno nekateri pripravljeni, da ne bodo iivoljeni. (loto-vo pa nam je vaem leteče na napredku in razvoju naše Zveze in naše stranke.
Vse člane kluba štev. 1 posebno vafetni, da se zanesljivo udeleže priihodnje seje. Razun volitev imamo še drug» zelo važne zadeve na dnevnem rodu, ki se morajo re šiti na tej aeji.
Želeti je, da bi nekateri člani pogledali v članske knjižice, koliko znamk jim še manjka do februarja.	. .
S socialističnim pozdravom
Louis P. Truger, tajnik.
2760 So. A vera, A ve.
Chicago, 111.
Za izvolitev gl. odbora, gl. tajnik» in alov. odbora sa upravo "Proletarca,' sem danes raepftdal
vsakemu posameznemu sodrugu glasovnico, katero naj vsak član Kluba pravilno izpolni, ter jo do-disi posije pravilno «polnjeno tnjniku kluba, ali pu naj jo prinese s seboj na sejo kluba, ki se vrši IG. marca ob Hib zvečer.
Vse sodruge in vuakegS po same snega «»pozarjann,.«la gotovo izpolni poslano mu glasovnico ter jo izroči tajniku, to pa iz razloga, ker so sedanje volitve glavnih odbornikov in pooobno še glavnega tajnika zelo važen faktor za nadaljni raavoj slovenske .sekcije J. S. Z. Kot razvklno, sta predlagana za gl. tajnika sodrug Frank Petrich m sod m g Joa. Filipovi cb Prvi — sodrug P. Petrich — nam je vsem znan kot delaven, vztrajen, točen in nepristranski; vsak tajnik kakor tudi posamezen član klubov, ve, da je sodrug Petrich izvrševal svoje dolžnosti kot sedanji glavni tajnikov splošno zadovoljstvo članstva J. Z. Kodru g Petrich je sprejel ponovno kandidaturo za gl. tajnika z zavestjo, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da proč Vita J. S. Z. in kot tak je vreden po{>olnega zaupanja in priznanja, da cenimo njegov trud in naporno delo. Marsikateri sodrugov misli, da je vestno, pravilno in točno izvrševanje urada gl. tajnika lahka in enostavna reč. Toda temu ni tako. Urad gl. tajnika je naporen, zahteva zmožnega, neustrašenega in nepristranskega moža, ki ima ali je imel izkušnje ali pa ene rži jo, da poatane vesten, točen in vztrajen delavce, ki je glava, takorekoč vodja .vse organizacije.
Naš klub je raamotrival vprašanje sedanjih volitev in je iz navedenih razlogov priporočil članom, naj glasujejo za sodruga Petricha. To seveda ni obvezen sklep, ker ima vsak član svobodo volitve; klubu se je pa zdelo%v interesu napredka naše zveze koristno, da izreče v tei stvari svoje mnenje.
O sodrugu Filipoviehu vsaj jaz nisem še nikdar «bral kakegn dela, da bi mogel soditi njegovo znanje. I ta ditega tudi'ne moreni o njem veliko pisati. Sodrugom je pač na ' razpolago volitev — morda ga so-drugi zunaj bolj poznajo.
S tem nočem Zodmgotn morda kaj sugerirati, da naj volijo tega ali onega. Ne. Vsak sodrug i>aj glasuje po svojem lastnem prepričanju. Saj so zato volitve. Ali vsak klub in vsak .član ima pravico in v gotovih slučajih tudi dolžnost, da izreče svoje mnenje svet.
Po naših nazorih ni v takem u-radu, kakoršno je Zvtzino tajni-ništvo, dobro preveč eksperimentirati, Za uspešno opravljanje tega posla je treba izkušnje in prakse
' Chioago, 111.
Zadnjo nedeljo je bilo v dvorani S.N.IVJ. drugo predavanje, ki ga je priredil «Jugoslovanski sociaii stični klub štev. 1. v tekoči sezoni. Predaval je sodrug Kristan predmetu 4'Konec sveta" in znat-, na udeležba je pokazala, da uara se a med tukajinimi rojaki za ni man je za znanstvenu vprašanja.
Tretje predavanje priredi klub v nedeljo 25. marca, ob pol treh popoldne v dvorani S. N. P. J., 2f>.r>7 So. Lawndsle Ave.
Predaval bo sodrug Ktbin Kristan o predmetu
Življenje sveta.
Prirejajoči klub upa, da bo u-deležba še številnejša, kakor na zadnjem predavanju ifi ne išče drugega zadoščenja, kakor spoznanje, da je s tem delom ustreženo čim širšemu krogu tukajšnjih rojakov. Opazili smo tudi le|m število zunanjih sodrugov in veselilo na* bo, če jih vidimo zopet.
Predavanje je javno in brezplačno. Vsakdo je povabljen in dobro došel. Sodrugi in rojaki so le naprošeni, da pridejo po možnosti pravočasno, ker se v razmeroma mali dvorani poslušalci s poznejšim prihajanjem motijo. Kdor je bil z dosedanjimi predavanji zadovoljen, naj pripelje prihodnjič še svoje prijatelje.
Louis F. Truger, tajnik.
sobna izdaja imela drugačne ob litoo ta* regularni Proletaroo, za lo no bodetto mogli ista razposlati po drugem posutem razredu. Tre k» bode to raj glodati, da se po-snjejo stroški. Kako? Z oglaci! Sklenili orno, da ako dobimo m vzaj tri Hrani oglasov, da bodo-mo dali potom čitatoljem najmanj 16 strani mi—ga iabranega 6tiva in lopib slik. Kdor izmed »odrugov misli, a da bi bilo mogoča dobiti kakšen oglaa, dotični naj takoj pilo po listine. Provizijo od ogla tov fla to pooebao izdajo damo ramo isto kakor od Koledarja. Mi upamo, da Udarno to posebno številko od 15.000 do 25.000 izti-BOV. Vsi oglasi morajo biti v rokah Upravnika najkaaneje dne 14 aprila, ker takoj zadetkom druge polovice meseca aprila to izdajo razpotijemo, da sodrugi lahko razprodaj a jo do prvega maja. So drugi na delo. Oim več bo oglasov, tim vod. bo dohodkov, in več bo dohodkov, toliko lepša in vodja bode "Proletardeva" prvomaj nižka lepoelovna revija.
Upravništvo.
Cleveland, Ohio.
V nedeljo, dne H. maTca ob 2. uri pop. se vrši seja «lov. soc. kluba št. 27. Vsi člani so vablje-ni, da se iste v polnem številu vdeležijo. Obiskovanje klubovih sej bi morata biti prijetna dolžnost vsakega delavnega sodruga.
Tajnik.
Cleveland, O.
Slovenski socialistični klub št. 27, je sklenil prirediti letošnjo zimo več predavanj, katera bi morala zanimati vsakega delavca. Ta predavanja se bodo vršila enkrat na mesec za dobo 6 mesecev in sicer:
v nedeljo, dne 25. marca: "Naše politične stranke," v nedeljo, 22. aprila: "Naloge delavske politidne organizacije," v nedeljo, dne 27. maja: "Socialistična stranka in mestna uprava." Ta predavanja bo obdržaval sod. Mati Petrovich in se bodo vršila v klubovih prostorih, na 5607 St. Clair Ave. Namen teh predavanj je, podučiti slovenske delavec v Clevelandu, kolikor mogoče, o programu in ciljih soc. stranke in o nalogah politično organizacije.
Po predavanju bo vedno sledila splošna diskuzija in se bodo dajali odgovori na morebitna vprašanja.
Vsi rojaki v Clevelandu se va-in svoji bi jo, da ae udeleže lega predava-ltja. Matt Petrovich, tajnik.
LISTU V PODPORO.
Louis Britz, (lleneoe, (>., .r>()c.— Andrew Pogachar 25e, Louis Snider 25c, dolin Lenko 25c, »Joe Kratile 25c, Martin Rozich 25c, John Kos* 25c, Anton Bucher 25e, Anton Magister 25c, Albert Hrast 25e. Vsi v Milwaukee, Wis., in poslano po Hrastu. — John Mai-ehin, Cicero, III. #1.00. — Jos. Belič 25c. Louis Flere 10c. Oba v Herminie, Pa. — Frank fcavs, Chicago #5.00.
Vsega . ..................* WO
Zadnji izkaz............. 39.85
Skupaj . . ..'..........
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Potrtim srcem javljam vsem svojm prijateljem in zuaucem, da mi je li*. februarja ugrabila kruta smrt mojo ljubljeno soprogo
- KATARINO MAJHIN.
Pogreb drage pokojniee se je vršil 24. februarja na -0eško Narodno pokopališče. Zahvaliti se
naslednjem par japonskih pregovorov: Bolje je orati, kakor pa verze kovati. — Delo, ki prinese mnogo zaslug, se ne deli z drugim. — Siromaštvo ne dmeže marljivo jti. — Z vprašanjem ae včasi začasno oarauiotlš, t nevprašaujem pa >za vse življenje. Kadar se isposojuje, je blago lice, kadit''pa vrača, srdito."— Ljubezen do u-' motnosti še ne naredi umetnika. — O vinu govorita dva pregovora: Kden pravi, da je vino najboljše zdravilo, drugI pa, da je vino' strup vseh strupov. — Žeblji ne spadajo v juho, — Kdor ve, kaj je bol, ta niti povoda ne da za njo. — I Zanimivi so korejski pregovori, kakor jih priobčujc Krkardt iz Sen bi: Pošten minister ne služi dvema kraljema, niti krepostna žena ne spofcuje dveh mož. —-I Ak i je voda v gori motna, tedaj je 1 tudi v <|olini; uko so predstojniki! zlobni, so t udi njihovi uslužbenci taki. — Vsak dan reče trikrat, da umre (to je, laže in pretirava). — Kadar izvleče koga iz vode, bo zahteval še svojo izgubljeno torbo.
mtÊtamimmsssam
nastane navadno vsled nereda v oblstlh In ta-hteva takolnjo zdravniško pozornost-
ALISTE SLABI?
Akeee Mita «us», O« r*Stt« a» «Hi. «ko I1MM dubraa» «fca la ako f tel yrafcavel »Ui«tu Is pda. tadaj
•flflMV
Severa s Balaam of Life
^ (a>vwuv £ivljaa»ki aim). Ou «MlphMTl ••arij« la Utrdi «M aUUiu. C«aa 71 mbIuv. V Iwkaroah.
s
everas
Kidney and Livtr Remedy
(SEVEKOVO ZDIAVILO ZA OBUTI IN JETRA).
Vlivajte to zdravilo, da odpravite narodnosti. Priporoča so tudi pri vnetju obisti in mehurja, pri tittanju ali odtoku motno scaline, pri bolestnem puščanju vodo* proti oteklim nogam, vodenici in kislem želodcu. Cena 60c in $1.00.
S, S. P. Z., ki so oskrbele SWOJty pokojni soaestri pogreb in pile krasen venec kot zadnji Spomin. Posebno se pa zahvaljujem
Rvjropa šteje nad 100,000 zdravnikov. V razmerju s številom pre-' hivalcev iiiinAuglija 7 zdravnikov na vsakih 10,000 oseb, itaiija. Francija in Nemčija pa samo po 5. To razmerje je v velikih mestih seveda mnogo ugodnejše, in v tem pogledu je prvi Berlin s 3384 zdravniki. Znamenite so tudi nekatere medicinske knjižnice; prva med njimi je knjižnica medicinske fakultete v Parizu a 175 tisoč zvezkov; slede ji knjižnice petrograj-ske akademije, kraljevskega kolegija v Edinhurgu in medicinske družlie v Londonu, z bogastvi m knjig,'ki sega od 170 tisoč do 270
tisoč zvezkov.
_ \
Med viojaštvom ob mehiški meji je plučnica epij}etnično nastopila. .Trideset mož v KI Paso je oliolelo in so jih monali v talnimi dati v karanteno. Trajala bo karantena dva tedna; vendar pa ne bo ovirala ukazanega povrat-ka miHčnih čet.
» Hrbtobo! jo izginil.
Mr. K. miftutk&a. 11 IIlabU»d Ar*., N«wtou l pper Kali». Mitu., umih »II»:
ar pal «*tu ua brbtoliolju In v »Ud bu-in n« straal. In bo Min i klal v V»-ftain almanahu, mío SaAel Imbtll S*»« rovu Unvtb m oblati lu	la
kinftlo Min popotasui» olcm»L
SEVER0VA ZDRAVILA
•O B*p«oik) povnod v lekarnah. SabMvaJto uniu S»v«ro»n. Z»vr-• U« pooaradb* Ako n« nionU dobiti, kar Mbtavst«, oaroClu aa-imvaoai od
O
W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA
SHSBSKIRffl
Via«la je zahtevala 400.000 do-
morain članicam društva štev. 47 . ■	... .. ...
ffuiarjev za komisijo, ki naj bi pre-
Ukavala draginjo živil v Zedinjenih državah. Senatni otlsek za volitve je črtal to zahtevo m s tem
do pogreba pokojniee osirotele o
RacSirtte tvoje zaanjet PonClte m o aocialicmat Raxvrdrito «i duha! '1 Prolttarec ^ ima v avoji kajtievai zalogi sledeč« knjige ia broiure. PoSlJi-t« u»roo»lo «e danes:
Maksim Gorki: Mati, aiahka lesba ............... ...............Si 00
Uptoa Sinclair (poslov. Joa. E* ve rta i k in Iv. Kakor): Dtongel. Povoat
ia ekicalklh klavnic ...........................................75
Bnrico Ferrl: goeialiaem ia nMderaa voda......................... .50
Proiotarial . . . . • . ............»..•...•••..«.•»...•.......••..... .10
Stbia Kristan: Nevarni eoctallsoo» ................................10
Kdo naitaje prolsvajanje v malem .................................10
SOClill irem • a • • a oeeoeOO»SOOoeOee#oiaooeo*OOoaooeoe«oo®aoooe*a«e»a «10
SocUlifitiina knJUnlca. 2 avoaka ia "Nato bogatatva" ............10
K.ipitalistiCnl razred, . ................................................................................1C
Vojaa ia sodjalna demokracija ...................................IS
Prof. Wahrmund (postov. A. Kristan): Katoliško svetovno aasiranjo
in svobodna inanoet . . . ......................................26
O konflumnih društvih...... ......................................10
Zadrnikn prodajama aU konsnm ..................................» .05
Katoliška cerkev ia sorlaltzrm ...............................................10
Spoved papela Aleksandri ............. .......................... 10
Vse u kajige la broiure polijemo poStoine prosto.
P m O L I T A E B O .
4000 W. Sift St..	CHIOAOO. ILLINOIS.
senatu veaai kaj pameti v glavi,
nVr^- i 400 000,hi ..bilo1 v
ko. - Iskrena hv.ln tadi v,Pm. ki\™1,ei f«l'"«vljci, « enar. ( o via-
so so udeležili pogrclia.	^." "J. vf-	,lra,r"
rnja živil, je trnu ta preiskava ne
bi poučila.
John Majhin, soprog, in otroci.
RAD BI IZVEDEL	Republika Panama se je začela
1 r«. k « t *.	, pripravljati na sodelovanje ci
,a naslov Charli« /aletina. N«)c iZ(tiuienilIli driava|u, v s,ui.ju|
daj je h.val na Suhlet. Wyo. m wjw z Nfmijjo. Prednik Val-i
pozneje v Alta, Vtah. Zelo bi ra«i zvedel, kje je sedaj. Morda kdo I zna sa njega, rtli pa naj se sam o-\ glasi.
John .Tamšek,
B«ix 126 Sublet, \Vyo.
Ruski Ikt "Svjet" poroča: Menih Kozma, ki ga čaate v ffi-ški cerkvi kot svetnika, je zapustil več zanimivih prerokb «letle Balkana in vsega človeštva. Menih Kov.ma je bil rojen leta 177H v grški vasi Apokoron in je vse življenje posvetil sdnvžitvi in osvobojen jn svojih rojakov; l4l*rišel bo čas," pravi menili Kozma v avoji prerokbi, 4Mn bodo ljudje občevali me«l oeboj s pomočjo žice; v Rusiji,živeči ljudje se liodo pogovarjali z onim na Angleškem, ka^ kor da bi bili s«iaedje. Ljudje bodo
de« je priporočil zbornici, da naj, ustanovi elastično armado, ki ho predvaem pomagala ameriškim eč-tam čuvati Panamski prekop. Obenem je Valdez priporočil, da se odpravi carina no importiran živež.
Največja slovenski zlatarski Irgovim
Frank černe
6033 St. Clair Ave.9 : Cleveland, Ohio
Ure, verižice, prstane» broške, zaprstnice, metlaljonAke, itd. Popravljamo ure po niaki ceni.
Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonskih plošč •lovenskik in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila.
Ptfite po cenik, bNrl eo Vem pošlje brasplačno. Najboljša blafo.	Najniije cena.
irar==imr
ime
13 e«M
——-
STRELCI V ŽIVALSTVU.
Chisholm, Minn.
Jugoal. soe. klub ftt. 22 ima svojo redno sejo v nedeljo 11. marca
ob 8 zvečer v klubskih prostorih m oboje si je »odrinr Petrieh, ka-|2l2 Poplar .St. Vsi sodrugi se pozivajo, da se seje pohioštevilno u-deleže. Vaak član naj «gleda, da pripelje vsaj po enega novega člana s who, da pomnožimo svojo bojrto četo. A
M. R. Sostarich. tajnik.
VAŽNO ZA SODRUGE!
kor vemo, prklobil.
Klub štev. 1. ne .smatra za pri-vHo®ij, da je tajnik Zveae »Slove-nei'. Saj ni doslej bil vedno Slovenj in t mi i pridejo še časi, ko bo Hrvat ali Hrb na ujegovom mestu. I'«)<la praktično prihaja zelo v po-štev, «la raatraie sodrug ,Petrieh precej dobro srlm-hrvaAčino m da bi se delo v tajništvu zelo kompli-eiral«>, če bi moral biti za «loven- Poleg obligatne isdaje Proletar-ske iK^le še kdo «Irugi tam, ki bi ca isdamo letos "Prvomajniiko" bil takoreko« drugi tajnik.	poblikaoijo io posebej na flasj-
.Naša «loba je zelo resna in polna iom papirju, In v obliki leposkiv. kri/.. Že zaradi te«a je vašno, da nega liata (Magazin). Velikost te ne ohrani v stranki toliko stalno- posebne izdaje bodo liyax8y® to-ati, kolikor je mogoče.	raj krta dolžina ia fttvin^ kol jo
To ne pymeni nikakršne nezanp ima Ust M000m Ker bodo U po-
Narava je knjiga polna čudežev; ial, da jih človek ne opazuje zadosti. Kar je videl včeraj, vidi danes in vsakdanje mu je postalo; tako hodi po zemskih tleh kakor kraljevič po
kraljevi palači, ne meneč se za skriv- irrlu, ki »e stisnejo in brizgnejo vodo nostne zaklade, ki ga vsepovsod ob- na prav enak način, kakor se brizgne dajajo. — In vendar je v naravi vse voda is brizgalnice. ustvarjeno z namenom.	Drug strelec mmvljičji lev. Ta
Stavbenik, ki «gradi veliko palačo, živalica ni rjoveč lev, ki hodi okrog ne sme porabiti ne enega kamna v ter išče, koga bi požrl. Mravljinčji
KAKO ZASLUŽITI $80.00 DO $160.00 NA MESEC?!
Izučite ae lahko v šestih, «levetih ali dvanajstih mesecih. Dnevni ¡11 večerni razredi, na kuterih se poueujejo praktični predmeti, angleška gramatika in višje šolska izobrazba. Nove razrede pričnemo s 20 marcem. Za informacije, in kako saslnžiti $5.00 na «lan, pišit«' na naslov: Chancellor J. J. Tobias, Chicago Seminar of Science, 53- W. Jackson Blvd., Chioago, 111.	, (4x*
lev je mala žuželka ln sicer niti žuželka, marveč le ogerc neke žuželke; v mehkih tleh si napravi jamice. 8tva-
zgradi po nepotrebnem, ali mora kamen nositi, ali kinčatl; če ne dela ne enega, ne drugega, nI več stavba le-iznmiii voz, ki bo hitreje tekel, kot pa ter ne bo v čast umetniku. Tako 1 i*a kopija te jamice feadnjifikl gre-zajee. Jonski otoki bodo prej o.<vo- v naravi nič ni slučajno^vso je nn- doč; najprej nareže v okrožju brazdo, bojwii kakor Kpir (južna 'Alba- mcnom» tako ustvarjeno; kakor vidi- j potem drugo manjio in obenem glob-nija) ' Če boste videli na stotine!"10' v»e im* bližnji in zadnji svoj Uo, ratrito prst pa moče a,glavo
ladij zbirati se ob grških olnilah, naj bežijo žene, otroci, starčki v tfore, da ne ImkIo pa«Hi pod me«*em antikristov; potem pa pride dan, «la bodo zvezni krš«;anski vladarji korakali vfarigrad. Tedaj bo tekla kri v taki meri, da bo lahko v nji plavalo jagnje. Hre«"en tiati, ki dočaka 1wte dni. Turki bo«h> razpadli 1111 t ri «lele: E11 def jih pade v vojni, drugi del se umakne v A-*ijo tn tretji del se po k H* tja ni frn «»stane v Kvropi. Nobeden teh, ki jih poznam, tie dnčaka tiatlh dni, njihovi otroei bodo pn meniti doživeli tisti <Vj.ft
Pa ne da bi upal knez Oaliein na podlagi tega preročanstvs v osvojitev ('arigraila T
(Joethe je dejal nekoč, da knžejo pregovori značaje narKJov. T z pregovorov, ki jih je nabral japonaki pisatelj Snndny, so tn«;i vidi to. V
ratrito
namen. ** .nUm i^fc	'^rfz	^ ^ama dostl v€,ika,
Narava je vsa polna čudežnih po- *kri> 80 iivftl ob vznožju ter preži javov. Temeljita spoznanja so v zad-1 n* ««▼Uo aH drugo žuželko, ki bi njem času dala spoznati naravoslov-	v	P* tuja živalica
cem, da nahajajo med živalmi tudi1 no*e v JRmo* 1,1 i® P*dl« V««J in neki topničarjl, ki u svojim plenom ho** «bežati, zajame lev z glavo in — streljajo! Raaume ae, da prt tem kloééami pečico peska ter ga krepko ne rabijo ne smodnika in ne svin- zaiene ** begunom, ki zadet od stre-čenk, a vendar streljajo. Tak top- Pad«	ter take postane Žrtev
ničar je riba "Toaotes jacoltor", ki *vit«a« in spretnega roparja, se najde v Sijamskih potokih in ro- Tretji strelec v vrsti topnlčarjev je kah. Kakor se postavijo eden za dru-! neka gosenica Sfingida. Da se U glm v primerni razdalji, tako plava- zelo Škodljiva golazen preveč no na-! jo Tozotes strelci v trumah, lepo eden mhoži, je Bog astvaril neko muho za drugim in skrbno opazujejo z ve- (Ichneumonidae), ki gosenice proga-likimi, rumen^ obrobljenimi očmi ob- nja ln uničuje. Samica lehneumon-režje. Poaebno opaaujejo ia vodo ra- ido polaga namreč svoja jajca v ma-stoše močvirne rastlino. Ko lovec stni Speh Žive gosenice, kjer se raz-7^1 pazi muho sedečo na listu, ali pa vijajo ogrel. Gosenica jih mirno presagiada kako drugo žuželko brizgne naša, a ko se zaplete v bubec, mora kapljico vode na svoj plen. v Le red- poginiti, ker so jI ogrci lehneumolde kokdaj ustreli mimo, navadno zade- polrli vso maščobo. ,Pa posenica po-^ne svoj alen zelo natančno in U eo sna svojega sovražnika. Ko se ji zvrne v vodo, alt pa vsáj pade ■ ae- približuje, gn opljuje a želodčnim so-deia. Med tem poskoči ribica iz vode kom, ker ga misli uko pregnati; vča-ter zagrabi svojo žrtev. Za to stre- »»h se jI posreči, včasih pa seveda tu-Ijnnje ima Tozotes posebne mišice v{di no.
Nevednost ne opravičuje.
Postava ne opravičuj«1 nevednosti, rnvnntako ne higijena. Pogostokrat slišite: MXisem vedel, da si lahko Škodim na sdrnvjal" ln to je ravno tisto rlo: .lako so in-teresinimo za politiko, «lamo si veliko opravka z družbami, toda malo se brigamo za svoje telo. R110 temeljnih načel je ohraniti telo prosto neporabljene tvnrinc, v kateri se redijo mi množijo bacili. Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino je eno najzanesljivejših izmed vseh zdravil, ki pomagajo pri odstranitvi ne|>o-trebne t vari ne. Ono izčisti čreva in jih obenem njnči. Slaba prebava. glnvoholr migrena, nervos-nost, izguba okusa in energije in vse take bolezni hitro izginejo, ka«lar je telo prosto te nepotrebne tvarine. Zahtevajte edino Tri-lierjevoAmeriško Zdravilno (Iren-ko Vino in ne sprejmite eenenih ponaredkov 1 Cena $1. V lekarnah. /Trinerjev Liniment je potreben v vsaki hiši, ker daje hitro in gotovo odpomne pri revni atismu in nevralgiji, itd. <>1111 in 50e v lekarnah, po p«>štl H."» in 6(le. .los. Triner, izdelovale«;, t:m—1M0 So Ashland ave., Thi-eag<», III.	(Advert.)


ass
PROL
I V E R «J E
V senatu je bila v soboto bredno burni seja. Demokrat VVilliam« ia Miasissippi je napadel republikance, če* če bi bila Nemčija od aačetka vojne prepričana, da stoji ameriški narod somisetno «a predsednikom da ne bi bila potopljena ne Lu-sitania, ne ena saaia ameriška ladja, ne ubit le eti sam Američan. Ampak Nemčija se je vživela v prepričanje, da ne soglaša kongres in da je ljudstvo razdeljeno v tej situacijo. Izrekel je apel, naj se dokaže Neutfiji, da se moti. "Htorite to," je dejal, "pa boste obvarovani velikega, dragega in krvavega bojaj aicer imamo vojno pred sabo." Williams je doliil republičane, da so se zarotili, tla zvežejo predsedniku roke in jim je očital, da ravnajo tako na utkaz municijskih fabrikantov.
Te besede so povzročile v senatu silno razburjenost in na posiv senatorja Lodga jih je moral govornik preklieati.
Kepubličan Lodge. je ostro odgovarjal na Williamsov govor. Dejal je, da je prav predsed-nikova politika kriva vse razburljive situacije. VVilson. — pravi Lodge — ni ničesar storil za varstvo ameriških pravie. Le neodločnost in obotavlja nje predsednika Wilsona je povzročilo neenotnost miži jen ja i« nezaupanje. Zahteval j<\ da naj senat nadaljuje svoje zasedanje in da ne prenese svojih ustavnih pooblastil v tej krizi na predsednika.
Boj med-republičani in demokrati je trajal .16 ur. O polnoči so republičani nenadc^ua usta-vili svojo obstrukcijo proti vladnim proračun-wkim predlogam in dovolili, da se je dovolil zadnji termin za glasovanje na sredo ob osmih zvečer.	-
Komičen je pravzaprav ta boj med demokrati in republičani. Zdaj, ko je kriza takorekoe na vrhuncu, se pričkajo, ali je bil TVilson dovolj bojevit ali ne. Pripravljala se je pa ta kriza od za četka vojna in ves <a čas so gospodje zakonodajci pripuščali, da ae je delala zunanja politika izključno v Beli hiši.
Mi ne soglašamo z Wilsonovo diplomacijo, četudi so naši ugovori proti njej vse drugačni kakor republičanski. Ampak gospodj^v kapitolu, demokratje in republičani se zelo motijo če mislijo, da so oproščeni vsake odgovornosti, ako sedaj nekoliko poaabavljajo. i'e bi bili možje na svojem mestu, tedaj ne bi bili mirno prenašali, da se vlada v republiki kakor v cesarstvu in da odloča ena saana oseba v zivljenskih vprašanjih vsega naroda. Soodgovorni so in sokrivi so.
Razmerje med 'Zedinjenimi državami in Avstrijo je še vedno popolnoma nejasno. Na ameriško noto, vprašujočo, kakšno stališče zavzema Avstrija, v zadevi vojskovanja s submarinkami, še ni odgovora. Baje študirajo gospodje na Dunaju to reč. Medtem pa prihaja z Dunaja druga vest, ki bi se človeku zdela nadvse smešna» če ae ne bi bilo tekom te vojne zgodilo že mnogo drugih enako smešnih reči. Baje namerava Avstrija poalati Zedinjenim državam uitimatum, ker ni predsednik Wileon še doslej sprejel avstrijskega veleposlanika grofa Tarnowakega. Tudi na slav-nost predsednikovega ustoličenja dne 4. marca ni bil povabljen avstrijski grof . Ampak če bi Avstrija zaradi tega pošiljale Ameriki uitimatum, bi le pokazala vsemu svetu, da je res prišla popolnoma ob pamet.
O položaju na Dunaju poročajo
Ker se je na Dunaju pojavilo veliko pomanjkanje premoga, se je mestni magistrat odločil, da vzame premog pod svojo kontrolo. Ostno razsvetljavo so zelo omejili, tako tudi promet na poulični železnici.
Oblasti so zaprle vsa kinematografska gledališča, in poslej se morajo tudi vsa druga gledišča zapreti ob devetih zvečer. Restavracije in kavarne smejo biti odprte do enajstih. Vozovi poulične železnice obratujejo le od 5 do 9 zjutraj in od 5 do 8.15 zvečer. Med t«n. časom vozijo vozovi, ki o-skrbujejo promet med kolodvori.
Kontrolo je bilo treba vpeljati, ker velike, poro in električno silo proizjajoče postaje niso radi velikih sneženih žametov mogle dobiti dovolj premoga. Razdeljevanje premoga med ubožno prebivalstvo je prevzela vojaška oblast, ki opravlja svoje delo pod osebnim nadzorstvom cesarja Karola. Tudi za tovarne in hotele ni v tem pogledu nikakršnih olajšav. V v.*aki hotelski ao-bi sme goreti le po ena luč.
Mraz je še vedno oster. Dunaj je ves zasnežen, a ljudi, ki bi osnažili ceste, primanjkuje, adnje dni so to delo opravljali šolski učenci; o-snažili so odvodntke, da ne bodo poplavljene kleti, kadar nastopi južno vreme.
Časniki so nastopili zadnji čas z ostro kritiko napram nezmožnim uradnikom in dobičkaželj-tlim bankirjem.
Zdaj se pa kmalu zgodi! Zdaj ne bo vojna Bavarcem kmalu delala nobenega Veselja več. Minister za notranje zadeve je naznanil deželnemu zboru, da je vlada sklenila na vsem# Bavarskem vpeljati pivne karte,
Ce je na Bavarskem revolucija sploh mogoča, mora izbruhniti sedaj. Krušne karte — sitne so, ampak pretrpe se. Mesne karte — no, če ne more dobi drugače I Ampak da ne bo človek dobil vrčka Hpatenbraeuja brez pivne karte — tu se še vse nehal. Tudi najlojalnejši Bavarec mora na ta način poatati opoziclonalee. Kaj pa ima človek sploh še od Življenja* če se ne more nažehtati, kadar hočef
O govoru člana nemške socialistične manjši-ne Ledebour ja v rajhstagn se poročajo sedaj še nekatere podrobnosti, po ksterih je psč razumljivo, da so bi« šovinisti vsi besni. Pravijo, da že dolge meseee ni bilo v nemškem parlamentu tako razburljivega prizora kakor ta, ki ga je povzročil Ledebourjev govor.
Med drugim je Ledebour omenjal dejstvo, da
se bojujejo Buri danes na strani Angležev, ker jim je Auglija dala avtonomijo. Nemčija naj bi se poslužMa enakih metod kakor Anglija. Z največjo ostrostjo je Ledebour kritiziral proklama-eijo, s katero je bila razglašena takozvana poljska neodvisnost* in je trdil, da nemška vlada ni imela namena osvoboditi Poljake, ampak da je hotela dobiti več vojaštva za bojno fronto. Proti ueomejenetnu vojskovanju s submarinkami je Ledebour protestiral. Naposled je zahteval, naj se odpravi monarhija.
Že prej je bil med njegovim govorom velik nemir. Zadnja izjava je pa izzvala tak hrup, kakor da se je po zbornici razletela cela menažeri-ja. Podpredsednik je izrekel, da je to žalitev vladajoče dinastije in da se store koraki za discipli-niranje socialističnega poslanca.
Nemški rajhstsg ima odtočno meščansko večino. Jimkerji, ki imajo mogočno besedo v pruskem deželnem zboru, štejejo malo v centralnem parlamentu. Nekdaj je bila republika zahteva buržvazije. Monarhija je bila vladna oblika fevdalizma; ko je kapitalistično meščanstvo začelo izpodrivati plemstvo, je pa nastopalo tudi proti njegovi glavi. Par desetletij kapitalističnega go-spodstva je pa popolnoma zadostovalo, da je burž-vazija zatajila svoja lastna načeia, in danes kriči na vse pretege, ako izreče socialist, kar je bilo nekdaj zapisano na njenem lastnem praporu. Danes je ta buržvazija že tako temeljito pozabila na svojo mladost, da se naravnost plaši republike in večina nemškega rajhstaga že misli* da vzame hudič Nemčijo ,če gredo Hohenzollerji v pokoj I
Noben razred, kar jih je zgodovina poznala, še ni tako hitro degeneriral, kakor kapitalistična buržvazija.
V državi Georgia se je zgodilo, da je bilo pet črncev linčanih, enega so pa porotniki obsodili na smrt. Obdolženi so bili, da so umorili nekega šerifa. Naenkrat se je izkazalo, da je pravi morilec ušel
Ta dogodek je najbolj kričeč protest proti Knčanju. Po južniji državah in tudi po nekaterih drugih imenujejo linčanje "ljudsko justieo" in smatrajo take umore za demokratična dejanja, fe bi bila to res demokracija, bi moral vsak pameten Človek energično nastopiti proti njej. V resnici nima demokracija nič opraviti s takim barbarstvom ; demokracija je red, ne pa anarhija. Demokracij* ne pomeni, da vsak lahko dela, kar se mu zdi prav, ampak da podvrže vsak svoje interese skupnim intereeom. Da je mogoče spoznati in zaščititi skupne interese, si mora pa skupnost napraviti primerne institucije. Med te spadsjo dandanašnji tudi sodišča.
Prepričani smo, da pride čas, ko bo Človeštvo izhajalo brez njih. Danes ne more. In najbrže jih tudi t socialistieni družbi ne bo moglo kar prvi
dan odpraviti. Današnja sodišča so gotovo po* manjkljiva; ampak ne zato, ker m sodišča, temveč ker so instrumenti družbe, ki je sama polna napak. Demokratično je voditi borbo za zboljšanj^ razmer, ne pa nadomeščanje sodišč z linčan-jem.
g^ARBC
Vseh ljudi na zemlji ja 1,652, 945.000. Od teh jih prebiva Evropi 452,798,900, v Aziji 865, »23,000, v Afriki 152,093,000, Ameriki 175,04ti,000 in v Avstra liji 7,131,000. Na vsak kvadratni kilometer pride v Evropi 44 oseb v Aziji 20 oseb, v Afriki 5 oseb, v Ameriki 4 osebe in v Avstraliji osebe. Po veroizpovedanju je 284 miljonov rimokatolikov, 116 grškoorijentalcev, 210 miljonov pravoslavnih, 230 miljonov moha-medancev, 12 milj. Židov, 220 mi-jonov brahmanov, 470 milj. budistov in 110 miljonov ajdov in brezvercev. Kristjanov je 36.7 odstot.
Revolucionirajmo sami sebe, uprimo se temu valu, ki grozi s poginom. Ne pravim, da naj «e vsakdo popolnoma vzdrži pijače; to vedno niti mogoče ni, dasi je cilj protialkoholičnega gibanja popolna zdržba od opojnih pijač, — a omejimo čeznatumo uživanje, živalsko nagnenje do pijače, opojne pijače, prest animo enkrat v tem slučaju biti "človek brez razuma."
Dr. Adler pripoveduje v predgovoru brošure švicarskega socialista Langeja proti alkoholizmu, da je bil svoje čase navajen popiti vsak večer, ko je priAel truden in upehan od političnega dela domov, vsaj en kozarec piva: mislil je, ds mu to da novo moč, odnosno mu jo pokrepča, in navadil *e je tega tako, da je moral popiti svojo mero. Danes pije zvečer vodo in pravi, da mu ravno toliko zaleže, kot svoje dni pivo, katerega nič ne pogreša.
Vsak naj "prične pri sebi .Tako bo pot za nami vedno širša in vedno silnejši bo odpor protn temu človekovemu sovražniku—obenem nasprotniku socializma.	A. P.
BANIMIV CtANEK o nADZOBOVA **V BAKU SVAKE "OLEARING HOUSE'
Kaj to pomni ga ljudstvo, U jo banka
»od nadzorstvom •Cleartng Houaa".
0
V»o banke, ki imajo zvezo a Chicago Oles ring House, ao podvržene strogemu nadzorovanju od uradnikov tega «svoda. Pregledovanje računov in imetja »o mora vršiti najmanj enkrat na leto. Izvedenci natančno preiščejo ata nje vaške banke. Vso gotovino preštejejo, pregledajo vae note, vnrščine, vknjižbe ■ druge vrednostne listine, »e prepričajo o fondih, ki so naloženi v drugih bankah in pregledajo knjige in račune. Če najdejo izvedenci kake slabe ali dvomljive vrednostne listine, ae te ne štejejo več kot imovina banke. Ako se j« skrčila vrednost bančnega premoie-mora hsnka kazati pravilao vred* noat v svojih knjigah. Ce banka drzno špekulira in se ji pride na sled, mora to takoj opustiti. Vse, kar je slabo, ri akirano, ao mora takoj odatraaiti in nadomestiti s bolj* i m. Če v*ega tega banka hitro ne popravi in atori, izgubi voe nadaljnje ugodnosti in prnviee, ki jih vlivajo bnnke, katere so združene Olea ring Houae.
Kedar se odvzamejo kaki banki te ugodnosti ali če ni sprejeta v Cleraing Hou»e ima slednja za to dober vzrok. Xa drugi strani pa je o banki, ki je ¿tánica te zvezo, že to dovolj jnsen dotas, dn ima dobro imovino, da je ajen kredit dober in da votli avoj denarni promet po predpisih, varno in sigurno.
Načrt za nadzorovanje bank potom Cleariag Honsš jo bil izdelan v Chicagu pred deaotimi leti, od katerega «asa naprej ni bankrotirala niti ena bankn, ki jo bila v zvezi s tem Clenring Honaom. Ako je ilo na ali drugi banki slabo valed panike sli vojake, ao ji takoj pri-skočile na pomoč droge Clenring House tenke in ji pomagale, dokler se ni«o povrnile zopet normalne razmere.* Tn Clenring Houae nadzorovalni načrt ae je pokazal tako vspeften, dn ao povsod, kjor koli ae nahaja kak Clearrng House. sprejeli ta načrt.
American Sute Baska je v zvezi s tem Clenring Housom, je pod njegovim nadzorstvom in imn vae privilegije te bnnke, knteri poda vsako leto pet popolnih računov.
American State Bankn pa je tudi pod državnim nadzorstvom in odda vsako leto pet detajliranih računov o stanju Banking Departaaenta države Iltinoia.
Napravite NA&0 banko za VAftO banko in Vaš denar bo vnren in ga lahko dvignete, kedar ga želite.
Vprašajte za seznam naših First Oold hipotek. Kakor tudi seznam $100.00 ia $400.00 zlatih hipotečnih bondov.
CARL STROVER
Attorney at Law
/••tap« n taafc wHéil
¿specialist za toibe v odškodnini kih zadevah, «t. sobe 1001
USW. WASHINGTON
CHICAGO, ILL. Telefoa:
Moderno urejena
mukOB new
l prostranim vrtom an izlete MARTIN POTOKA*, Of den Ave., faUao a
ške postaje, Lyon* HL Telefonske itev.r 224 m.
Ako želiš čitati najnovejše in dobra novice, potem se narodi na Milwaukee Leader " navečji socialistični dnevnik vzhodno od mesta New York. Stane 25c na Milwaukee, Wis.
LOUIS
moderno orejen asían
IA 411IMII AVE., HltSIA,
Tslsfon 119»
II«.
Mm »ajMjadi
ravij t an*letom jsslkn ▼ kl Ja: "nmnurjLTIORAL CIALIST Kavíbs
in rtane fl.M ae 1st* Int loa Review, Sil ft Ohio Si, Ckleafo, HL
MODERNA
Oknano, hitra ia sa privatnika
ratnike ia druMva. Spnfc na rojila tudi irren mmfc
(Advar.)
Ui«l MOL Al, l«8S Bka Um« àn^
SLOVRH01
pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PORNIJRDNOTL
POD.
ta
Naročite ai.devnik "Proav* List stane za eelo leto pol leta pa $1.50.
Vstanavljajte pova društva. De* set članov (ie) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je : 2067 So. Lawndale Ava Chicago, 111.
Naivečto slovanska tiskarna * Ameriki je
= Narodna Tiskarna
klas« A
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jezika. Niša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska t naši tiakarni
MMIMMMMIMMMMMIMMMMIMHIIIMMMIMO
JÇADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastava, kapa, rs-¿alijo, uniforme, pečata ia vse draga obrnite se aa svojega rojaka
•e
F.
1711 South Millard Aveaue.
CHICAGO, ILL.
Can>ka prejmete zastonj. * Vae delo oarantirane.
.................I..............
Edini slovenski pogrebnU
MARTIN BARETINÖC SM BMA» STREET TH. 1475 JMtSTOffll. PL
predsednik. AMBBI&KB DRŽAVNE BAKKB
Blue Island Ave., vogal I*oomia in 18. ceete.
Predsednik Wilson je prišel včeraj v kongres in je v daljšem govoru zahteval pooblastilo, da se sme poni tržit i oborožene sile in drugih narodnih' virov za obrambo pravic Zedinjenih držav, če bi nastala potreba, kadar ne bo kongresa. Dejal je, da potrebuje Amerika "oboroženo nevtralnost.0 O predsednikovem govoru .bo treba nekoliko besed. To nalogo opravimo v prihodnji izdaji.
#
Reuterjeva agentura poroča iz Amsterdama, da je bil nemški rajhstag odgoden do 20. marca. Čemu pa naj bi tudi zboroval t Novi vojni kredit je dovolil, Bethmann Hollwegovo govoranco je slišal, drugega pa vlada itak nič ne zahteva od njega. Nemški rajhstag ali pa ru«ka duma — to sta v sedanjem času popolnoma enaka parlamenta.
Xa Danskem je začasno prepovedana prodaja žganja in sploh vseh alkoholnih pijač. Vse zaloge špirita, kar jih je v deželi, se morajo izročiti vladi.	^
To n^* pomeni, da je ameriška prohibicija osvojila tudi Dansko, ampak da je dežela zaradi vojne svojih sosedov z živili v tskih stiokah, da si mora pomagati na vse načine.
Dr. Rlditirt Pili Expalltr
Pravi m Ml le i zavitka, kot vam kale ta slika. H« vzemite ga, ako aima aa an vi tka a ole trina aia ko o Sidro.
t6 ia M eeatav v voek lekarnak, sfe pa naročite 4 sa ravaoot od
F. M. RlettirtCi.
74-eo Wl
Wow York, M. V.
Central Hotel
CMttnaugh, Pa.
Fred. Mosebarger,
I A3TNIK
Vesti Is Rima pravijo, da je bolgarski kralj Ferdinand težko bolan in da se zdravi v nekem avstrijskem zdravilišču.	%
Včasi ao take vesti kaj pomenile; zdaj ne pomenijo nič. Franc Jožef j« trmrb pa se ni v ra«. voju svetovnih dogodkov toliko izpremenilo, ds bi bil človek s svetilko kaj opazil o tem.
Dr. W. C. Ohlendorf, JH. fr
vUa ne« _ Uredijo ed 1 de • • svošo». Isveu asi t*** aftoi
Nb igraj se z zdravjem!
Zdravja je več vredno ko bogaatvo. Ako ae počutil dobro, nikar ne apravljaj v nevarnost svojega zdravja a tem, da poaknlal raanovratae alkokolna grenčice, ki ne oalabo aamo krvi, marvo* več ali manj uničujejo krvne celice. Kri io takoreč roka, ki Ti dajo dragoceno življenje Ona ae preteka po arterijah in lilak in priaate brano vsaki posamezai celici in okrepjuje vae telo. Iatočaano odatranja nepotrebne anovi, ki ae prehitro zbirajo, in pokončuje raznovratno bacile. Ra<ii tega ae treba ogibati vsega, kar bi oalabljevalo ia atoriio nozmolne krvne eeliee. Edlnole silna, močna krvna telesca ao apoaobna, da izvrlujejo nnmea, ki ga imajo, nnmreč: Ohranjevati in varovati. Ciato naravno vino jim nikakor ne škoduje. "Ono okrepčaj e llvčni sistem in napooablja telo, da izvrtajo svojo glavno namoaa", pravi dr. Armaad Gauthier, člaa francoskega zavoda, v avojetn predavanju, ki ga je imel pred zdravniško komiaijo v Parizu.
Trinerjev Ameriški Elikslr Iz Grenkega Vina.
To aredstvo, a kojim ae nobeno primerjati ne da, je sestavljeno is raatlin, koreninic, ki ao prizaano zdravniške vrednosti, in ia naravnega, čistega, popolnoma zrelega vina. Nima aikakih kemikalij ali atrupov. Pomaga prf aV°' °krepiuje orf**9> Jih oživlja in daje moč šiveem.
NEBVOENOSTI SLABOKRVNOSTI POMANJKANJU ENEBOUB SPLOŠNI SLABOSTI
VBTBOVIH
NAPENJANJU
GLAVOBOLU
hitro in aignrno. Odkloni kratkomalo vae Naše načelo je, da izgotovimo sredstvo
io poaaredbo, ki Iro samo deasrl
__.	- - ---------------«i je dobro, ki pomaga — in
nnša cena oatane — nai se cene tvnrin, posebno vina, le tako dvigajo — vedno iste: $1.00. — PŽI VSEH DRUGL8TIH.
-k.? J }?ini î>s P'1!"1* Mb°j raznovrstna nežaželjene goste, po sebno revmatizem In nevralgiio. Ali ve«, kako jih sprejeti! Najboljši način je. da rabil TRINERJEV OBLIZ. Je izvístno zdravilo, ako Te
Cena 25 in SOc, pri vsek
boli vrat, ako imaš otekline, razpokline itd drugiatik, po pošti 35 in 60c.
Pri vaeh boleznih, ki. ao spojene s kašlien za kašelj (TRINER'S COUGTmATIVfc^ 85 in flOe.	"
m. rabi Trinerjevo zdravilo
cena 25
inerjevo zd In oOc, po
pošti

JOS. TRINER
ltu-im s«.
komik iadalovalec.
IZVIRNO POTRDILO
podpiaano po cmebi kateri ao donar pollio v staro domovino, omogo čuje, da potlljatej istega vaak čaa lahko dobi nazaj?
Mamo v stare domovino za $2.50
^polljomo vaako denarno poiiljatev, in za iato jamčimo. Poftlljatvo isročono bodo naalovnikom tokom H do 10 dni.
PAftOMOON« USTRt - Vaakdo, kateri ioli potovati v Evropo po vojni, naj sltakoj ooigura proator na parohrodu, ako hoče, da dobi enega od prvih in najboljši h.-Vae drugo informacije «faje:
I,
KASPAR STATE BANK m
leoe Blae Islan« Ave.	u n	CHICAGO. ILL.B
BE
m