VESTMK iunmmummmnmtmmmtmmmmtmumtmmnu = V § Poštni urad 9020 Cetovec ^3 = Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt = = = izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt = = Posamezni izvod 3 šiiinge E mesečna naročnina 12 šiiingov = = ceioietna naročnina 120 šiiingov = P. b. b. *-^TNiK XXXVi CELOVEC, PETEK, 10. APRiL 1981 ŠTEV. 15 (2014) ^0 OBiSKU PREDSEDNiKA JUGOSLOVANSKE VLADE: Besedam in obljubam morajo končno s!editi ustrezna dejanja Dvodnevni obisk predsednika zveznega izvršnega sveta SFR Ju-sosiavije Veseiina Djuranoviča, ki je bii prejšnji teden dva dneva gost ^strijskega kancierja Bruna Kreiskega, je bii na zunaj označen kot 'az dobrega in ceio vzornega sosedstva, na znotraj pa je potekai v J^težno deiovnem ozračju. Kijub temu, da so odnosi med državama artda na takšni ravni kot še nikoii v zgodovini, se je namreč tudi h krat pokazaio, da je vendar še precej probiemov, ki zabranjujejo, da ' se izmenjava medsebojnih obiskov odvijata samo na manifestativni vni. Pri tem pa ne gre ie za iskanje skupne aii vsaj sorodne govorice J' obravnavanju veiikih mednarodnih vprašanj, marveč je treba od-raniti marsikateri kamen aii kamenček tudi v ustroju biiaterainih od-osov, kjer sega iok od enostransko preobremenjene piačiine biiance Poiožaja jugosiovanskih deiavcev v Avstriji tja do zamud in doigov, Ph ima naša država na področju mednarodnopravnih pogodb, kamor Prav tako sodi manjšinsko vprašanje v povezavi s čienom 7 kot tudi S'Zpoinjeni arhivski sporazum iz ieta 1923. . Skupno sporočilo, ki je bilo obujeno ob zakijučku obiska, je v ern oziru dovolj zgovorno in tudi Vajene dipiomatske formulacije ^ morejo prikriti dejstva, da so vsa ta vprašanja spet enkrat Obravnavana, ne da bi uspelo vsaj ...enem izmed njih doseči zadovo-i!v rezultat. Torej bo o njih govora na prihodnjih srečanjih, kjer °jlo pogajalci kot že tolikokrat slaii obračune in bo predvsem lenost znova imela priložnost de-Primerjave med besedami in klanji. še v posebni meri velja za ^ ^bjšinsko problematiko. O njej je skupnem sporočilu govora takoj uvodnimi besedami o dobro se Izbijajočih odnosih, in sicer ta- rodncstne manjšine najboljša pot za reševanje vseh vprašanj, ki zadevajo njun položaj in pravice. Strinjali sta se, da morata pospešitev prijateljskih odnosov obeh držav na vseh ravneh in razvoj dobrega sosedskega sodelovanja prispevati k hitrejšemu reševanju vseh vprašanj, ki se nanašajo na položaj in pravice slovenske in hrvaške narodnostne manjšine v Avstriji." Ali niso take besede že dobro znane, takorekoč stalnice v izjavah o odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo? Že ponovno smo jih slišali ali brali in vedno znova smo se jih razveseliti, ker smo verovali, da bodo lepim besedam sledila tudi ustrezna dejanja; bili pa smo potem razočarani, ko smo videli, da se reševanje naših življenjskih vprašanj kljub vsej „priprav!jeno-sti" ni premaknilo naprej. Ali smemo besedam in obljubam tokrat bolj upravičeno verovati? Optimisti smo že iz preprostega razloga, ker se zavedamo, da izgubiti nimamo ničesar, marveč samo lahko kaj pridobimo. In nekoliko nas v tem prepričanju potrjuje tudi dejstvo, da tako na zvezni kot na deželni ravni kažejo pripravljenost za dialog z manjšino, kjer ne gre več samo za deklarativne izjave ene in druge strani, marveč je čutiti vsaj obrise vsebinskega obravnavanja konkretnih vprašanj. Seveda pa moramo pri tem nedvoumno opozoriti, da bomo dialog z zaupanjem spremljali samo tako dolgo, dokler bo zasnovan konstruktivno in zgrajen na enakopravnem partnerstvu ter ga ne bo kdo spet — kakor že večkrat v preteklosti — razumel kot alibi-dejanje sebi v korist. Diaiog se nadaijuje tudi na dežeini ravni Po ponedeljski seji vodstva koroške SPO, na kateri so raz-pravijaii predvsem o pripravah na ietošnji kongres stranke, ki bo 16. maja, je biia objavijena tudi vest, da bo 25. maja prišio do ponovnega razgovora med predsedniki treh v koroški dežeini viadi zastopanih strank ter predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Siovencev. Sociaiistična KTZ je iakonično zapisala, da „pri tem ne gre )e za zasedbo sosvetov, ampak tudi za druga vprašanja", iz česar se da skiepati, da se bo diaiog končno ie premakni) v smer stvarnega obravnavanja in reševanja konkretnih probiemov, ki jih prav gotovo tudi na ravni dežeine pristojnosti nikakor ne manjka. Za 21. in 22. junij pa je napovedan uraden obisk predsednika izvršnega sveta SR Siovenije Janeza Zemijariča, ki bo s tem vrni! ianskoietni obisk dežeinega giavarja Wagnerja v Stoveniji. Pri tem ugotavijamo, da je izmenjava takih obiskov veiikega pomena tudi za utrjevanje dobrega sosedstva. V tem smisiu nadaijevanje diaioga pozdravijamo tudi koroški Siovenci, ki pa ga razumijivo povezujemo z upravičenim upanjem, da bo razvoj v tej smeri prispeva) tudi k izboijšanju pogojev za reševanje števitnih še vedno odprtih živijenjskih vprašanj naše narodne skupnosti. Moramo pa seveda vedno spet poudariti, da ostanejo še tako iepe izjave in obijube ie prazne fraze, dokter jim ne bodo siedita tudi ustrezna dejanja. Kosovo ;e o c?/o cen o da pre/rdža račune rea/rc/onarni/i s;7 Kakor na!ašč za nekatere oblikovalce javnega mnenja v Avstriji, da so se lahko „primerno" razpisali ob nedavnem obisku predsednika jugoslovanske vlade Djuranoviča na Dunaju, je prišlo v Avtonomni pokrajini Kosovo in zlasti v njenem glavnem mestu Prištini do dogodkov, ki dajejo gotovim krogom povod, da napovedujejo že kar razpad večnarod-nostne Jugoslavije. Na Kosovu je že v minulih desetletjih večkrat prišlo do pojavov albanskega nacionalizma in iredentiz- "Predsednika vlad sta s posebno ^ zornostjo obravnavala vprašanja, ss nanašajo na položaj in raz-I slovengkg in hrvške manjšine v izhajajoč iz stališč jugo-vansko-avstrijskega sporočila z Heo 10' 1980 ob obisku zvez- kanclerja dr. Bruna Kreiske-Jugoslaviji. Obe strani sta [g črtali pozitivno vlogo manjšin, Pomenita most krepitve vzajem-razumevanja obeh držav in jg narodov in pomemben de- v razvijanju dobrih sosed-Sfsa °^°sov. Poudarila sta pomen $l tinskega razvoja hrvaške in /^J^ske narodnostne manjšine v M kar je pogoj za ohranitev narodnostne identitete. Av-stra" je tudi ob tej prilož-})ti Potrdila pripravljenost, da iz-- ' vse obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe, kakor tudi ostaja JjSznosti iz mednarodnega pra- Obletnice bolečih dogodkov nas spominjajo in opominjajo obve; ob ^redila bo vse, da zagotovi in in uspešen razvoj slovenske ^J^aške narodnostne manjšine v Stoj?.!', 'n da tvorno zagotovi spo- njunih jezikov in narod- značilnosti, vsestranski bjg°l njune kulture, izobraževalen ^^benih oblik življenja in nju-9ospodarskega položaja. V smislu sta se obe strani stri- in sodelovanje ^avrrc'^ zvezne vlade in pred-'^ov hrvaške in slovenske na- Prcd je ??otr^??ji TmMikter /?os^r/?el za pravo senzacijo.' v deželi, Zh j; v/a^a tisti Pranz /ose/ Strgaj?, ^1 je vse prej /so; o/?čatlj!t? za pojave neonacizma In soroJti!/? desničarski/? ekstremistični/? sl/, so nenadoma prlzna/1, da se taki pojavi v zadnjem časa nevarno množijo In doklvajo že kar vznemirljiv okseg. Pri nas v Avstriji, kjer so razmere precej podokne, na prlstojnlk mestlk ta razvoj še vedno oma/ovažajejo ter se merodajne oseknostl omejnjejo na to, da o nevarnosti zopetnega oživljanja nacistične miselnosti govorijo na okčas-nlk spomlnsklk skodlk. .Sicer pa je vedno spet slišati Izjave, češ da je minilo že toliko časa od tedanji/? dogodkov, da je končno treka potegniti črto pod preteklost. Poda ravno takšna stališča so najkolj nevarna, kajti vsega tistega neizmerno strašnega, kar se je dogajalo v časa nacljašlzma, nikdar ni mogoče In nikdar ne smemo pozakltl — samo živ spomin na tedanje dogodke nas ko venomer opominjal In spodkajal k kadnostl, da komo vedno In povsod kadnl dovolj, da se kaj takšnega nikdar več ne ko moglo ponoviti. Geslo „7V!kdar pozakltl — nlemals vergessenl", s katerim so preživeli Interniranci leta /943 pozdravili osvokodltev nacistični/? takorlšč smrti, mora kiti nam vsem sveta oporoka. Pri tem pa nikdar ne mislimo na maščevalnost, temveč edinole na dolžnost, da vsem tistim, ki so trpeli, se korlll In amlrall za svokodo v koja proti jašlzma, lz^gzaje?wo dolžno zakvalo s tem, da zvesto čavamo In razvijamo tradicije njlkvega koja In okranjamo časten spomin na njlkovo žrtev. V tem smisla tadl koroški Slovenci gojimo spomin na dogodke, ki so posekno koleče odjeknili v zgodovini našega naroda. Ko je v aprllsklk dnek leta /94/ nemški Imperializem podrl „večno mejo" na Karavankak ter ponesel kaklo vojne nad /agoslavljo, smo klil vsi Slovenci zdražen! v skapnem koja proti jašlstlčnlm okapatorjem, ki so nad našim narodom začeli Izvajati režim nasilja, krivic, krvi In smrti. Pema nasilja se je slovenski narod skapaj z ostalimi jagoslovansklml narodi aprl In se proti smrtni oksodkl odločil za koj In ste??tzgž!t?!je?tje. A/escc april pa v naši narodni zgodovini ni označen le z astanovltvljo Osvokodllne Jronte In začetkom organiziranega koja za osvokodltev, marveč je to posekno za nas na Koroškem tadl mesec kolečega spomina. Paka j mislimo zlasti na /d. In D. april /942, ko so s prvim velikim valom Izselitve začeli dejansko aresnlče-vatl stari načrt nemšklk nacionalistov za „dokončno rešitev" koroškega vprašanja. Dragi „ve!!kl črni dan" v zgodovini našega Ijadstva je kil 29. april /943, ko so na Danaja okglavlll /J slovensklk antifašistov Iz Sel, Železne Kaple In okollšklk vasi, ki jlk je zloglasni nacistični krvnik Prelssler oksodll na smrt, ker so se april nasilja. Na praga svokode — 23. aprila /943 — pa so nacistični zločinci zverinsko poklll še PerštMgnovo dra-žlno, /2 nedolžnlk Ijadl od nekaj mesecev starega otročička do 77 let stare matere. A/ed temi tremi velikimi tragedijami je posejani/? še nešteto draglk zločinov In dejanj krvavega nasilja, s katerimi so kotel! streti odpornost našega človeka In anlčlt! naš živelj. Poda v knjig! naše narodne zgodovine so poleg taklk črnik, s krvjo naplsanlk tadl svetle, z zlatimi črkam! Izrisane stran!.- Nasilje je rodilo odpor In v /etik najkajšlk krivic je naše Ijadstvo dozorelo tadl za največja janaška dejanja. Zato so okletnlce kolečega spomina okenem tadl ok-letnlce janašklk dejanj. Ko se spominjamo preganjanja, trpinčenja In poklvanja našlk Ijadl, se spominjamo tadl janaštva partlzansklk korcev In požrtvovalnosti aktivistov protl/ašlstlčnega narodnoosvokodllnega gl-kanja, k! so deloval! na celotnem okmočja naše avtokto-ne naselitve, kkrat! pa Iskro apora pnesl! tadl med pripadnike naroda-soseda. Vsem velja časten In kvaležen spomin, predvsem pa jim dolgajemo okveznost, da komo zvesto nadaljeval! njlkov koj — mir In svokodo, za demokracijo In enakopravno sožitje/ ma, vendar se nikdar niso izrodili v širšo javno aktivnost. Letos 11. marca pa je študentska demonstracija v Prištini opozorila, da so sile, ki delujejo v ozadju, odločene napraviti korak v javnost. Pri demonstraciji 26. marca so organizatorji s svojimi parolami že odkriteje pokazali svoje namene in so pri vseh nadaljnjih akcijah postajali čedalje drznejši. Tako je prejšnji teden prišlo do dogodkov, ki so po uradnih podatkih zahtevali tudi 11 človeških življenj. Tako na Kosovu kot v vsej Jugoslaviji ugotavljajo, da v ozadju demonstracij stoje najbolj reakcionarne sile, ki jim ne gre v račun socialistični samoupravni in neuvrščeni položaj Jugoslavije. Do sedanjega zapletenega položaja je po oceni enega izmed vodilnih kosovskih politikov prišlo zaradi delovanja notranjih sovražnikov, toda spodbuda in koordinacija pa prihajata od zunanjih sovražnikov, ki hočejo z demonstracijami in drugimi akcijami, s pomočjo albanskega nacionalizma in iredentizma, ustvariti nestabilnost na Kosovu in sploh v Jugoslaviji. Po vsej državi, pa tudi na samem Kosovu, odločno obsojajo sovražne demonstracije kot nacionalistično in kontrarevolucionarno delo ter poudarjajo, da bodo tudi sedaj, tako kot vedno doslej, branili pridobitve socializma, trdno stopajoč po Titovi poti — poti bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije ter njene samoupravne ureditve. V tej enotni obsodbi so si edini tako delavci, mladina, študenti in vsi drugi občani — pripadniki albanske, srbske, črnogorske, turške in muslimanske narodnosti na Kosovu, tako da je pristojnim organom uspelo pretrgati aktivnost sovražnih sil. Izkazalo se je namreč, da je z demagoškimi gesli (med drugim so zahtevali tudi lastno republiko) uspelo izzvati nacionalizem in iredentizem le v razmeroma majhnem obsegu. Pretežna večina prebivalcev Kosova ne glede na narodnost pa se zaveda, da je bila z novo ustavo bistveno obogatena avtonomnost Kosova in so s tem ustvarjeni pogoji za enakopravno uveljavljanje vseh narodnsti. Zato so odločeni, da skupno branijo svoje pridobitve in s skupnimi močmi dalje razvijajo svojo ožjo domovino ter ji utirajo pot iz njene zgodovinsko pogojene zaostalosti. PREDSEDNtK Z!S JE PONOVNO ZAGOTOVIL: Jugos!avija dostedno podpira upravičene zahteve slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji Med svojim obiskom v Avstriji je predsednik zveznega izvršnega sveta SFRJ Veseiin Djuranovič na Dunaju sprejet tudi skupno deiega-cijo koroških Siovencev in gradiščanskih Hrvatov. V enournem pogovoru so ga predstavniki osrednjih organizacij seznaniti s poiožajem in probiemi siovenske in hrvaške narodne skupnosti v Avstriji. Pri tem so ugotoviti, da je zaradi napredovanja jugosiovansko-avstrijskih odnosov sicer prišio do izboijšanja ozračja, vendar pa avstrijske obiasti kijub temu ne kažejo dejavne pripravijenosti za izpoinitev upravičenih manjšinskih zahtev, ki temeijijo na čienu 7 avstrijske državne pogodbe. Uvodoma je predsednik ZSO dr. Franci Zvvitter, ki je iznašal stališča koroških Slovencev, izrazil veselje, da je prišel predsednik Djuranovič na obisk v Avstrijo v času dobrih sosedskih odnosov med obema državama, ,ko naše vprašanje ni prestižno vprašanje, čeprav še vedno senzibilno in merilo za kakovost in stvarnost medsebojnih odnosov". Koroški Slovenci nočemo biti ovira pri razvijanju odnosov na vseh področjih medsebojnega sodelovanja, marveč želimo biti naravni živi povezovalni člen med obema državama in njunimi narodi in narodnostmi v prepričanju, da so čim-boljši odnosi med Jugoslavijo in Avstrijo pogoj, da se laže in hitreje pristopi tudi k reševanju našega, še vedno odprtega manjšinskega vprašanja. Za nas manjšinsko vprašanje nikakor ni tako neproblematično, kakor se to poskuša označiti v tisku, marveč je slej ko prej nerešeno, je naglasil dr. Zvvitter. Pri tem je opozoril, da se od obiska delegacije koroških Slovencev pri predsedniku Djuranoviču pred tremi leti v Beogradu in od razgovora, ki so ga imeli s predsednikom Djuranovičem leta 1979 v Celovcu, .vsaj kar zadeva rešitev konkretnih vprašanj, čisto nič ni spremenilo, se pravi, da se nobeno tedaj omenjeno vprašanje ni rešilo, zaradi česar je za nas vprašanje naše narodne skupnošti še vedno vprašanje njenega obstoja in nadaljnjega razvoja". Kot pozitivno je bilo ugotovljeno, da so naši odnosi s pristojnimi državnimi in deželnimi oblastmi, ki so bili dolgo časa tako rekoč zamrznjeni, v zadnjem času spet stekli. Zato pričakujemo, da bo v zrahljanem vzdušju, ki v trenutku obstoja, z nadaljevanjem dialoga in s postopnim reševanjem posameznih življenjskih vprašanj uspelo priti za korak dalje k cilju — globalni rešitvi člena 7 in s tem zagotovitvi enakopravnosti naše narodne skupnosti na njenem avtohtonem naselitvenem ozemlju. Da bi prišli iz zagate, v katero je bilo speljano naše vprašanje s sedmojulij-sko zakonodajo iz leta 1976, smo zvezni vladi posredovali predloge v obliki tako imenovanega operativnega koledarja. Sedaj potekajo razgovori na strokovni ravni predvsem o vprašanjih predšolske vzgoje in otroškega varstva, pouka materinega jezika v osnovnem šolstvu, srednje šole trgovske smeri začasno vsaj v obliki absolventskega tečaja v okviru trgovske akademije ter večje prisotnosti in večjega upoštevanja slovenske narodne skupnosti v radiu in televiziji, kakor tudi o možnostih sprejemanja ljubljanske televizije na celotnem od Slovencev naseljenem območju. Sicer gre šele za pogovore, je dejal dr. Zwitter, vendar se obetajo tudi gotovi rezultati — ne nazadnje zaradi tega, ker v zadnjem času tudi koroška dežela kaže pripravljenost za razgovore in za sporazumno reševanje določenih vprašanj. Se vedno pa so skoraj diametralno različna stališča glede trenutne manjšinske zakonodaje in s tem rešitve člena 7, čeprav so tudi v tem pogledu zaznavni odtenki spremembe dosedanjega tozadevnega postavljanja. V tej zvezi je opozoril na izvajanja kanclerja Kreiskega ob predstavitvi Lipuševe knjige, ko je kancler vsaj posredno priznal, da so še odprta različna vprašanja slovenske narodne skupnosti; pa tudi pri zadnjem razgovoru s koroško deželno vlado je vsaj rahlo prišlo do izraza, da je pripravljena govoriti tudi o tem vprašanju. Predsednika Djuranoviča so naprosili, da pri svojih razgovorih s predstavniki Avstrije ponovno opozori, da člen 7 državne pogodbe še ni rešen in da zakonodaja iz leta 1976 nikakor ne pomeni izpolnitve te mednarodne obveznosti. ,Se posebej pa Vas prosimo, da iznesete svojo zaskrbljenost nad dejstvom, da po petih letih še vedno niso ukinjeni vsi procesi proti slovenskim mladinskim aktivistom, da je večina slovenske narodne skupnosti še vedno oropana možnosti polnopravne uporabe slovenskega jezika pred uradi in sodišči in da slovenski človek skoraj ni prisoten v državni in deželni upravi." Izrecno pa je bilo tudi opozorjeno na dejstvo, da ni nobenega razumevanja za gospodarsko krepitev našega človeka niti s pospeševanjem njegove lastne tozadevne dejavnosti niti ne s torsiranjem regionalnega in Minister Pahr o ukrepih na manjšinskem območju V pogovoru z dopisnikom Dela je kratko pred obiskom predsednika Djuranoviča avstrijski zunanji minister dr. Pahr nagiasii, da avstrijsko-ju-gosiovanski odnosi v vsej svoji zgodovini še nikdar niso biii tako dobri, kot so danes. Na vprašanje, aii spričo novega ozračja zaupanja med državama ni že čas za konkretno reševanje odprtih vprašanj, posebno kar se tiče 7. člena državne pogodbe, je minister Pahr dejal, da je prav razvoj v zadnjem letu pokazal, da so dobri meddržavni odnosi najboljša podlaga za takšno politično ozračje, v katerem narodnostne manjšine lahko dosežejo potrebne možnosti za zagotovitev svojega obstoja. Konkretno je minister Pahr izjavil, da je Avstrija zadnje čase ..poskušala z vrsto ukrepov na manjšinskem območju, posebno v zvezi z izobraževanjem". Poudaril pa je pomen neposrednih stikov med manjšinami in oblastmi (torej ne po ovinkih potom sosvetov — op. ured.) tako na zvezni kot tudi na deželni ravni. Vsiljuje se vprašanje, kdaj bodo ukrepi, o katerih je govoril minister Pahr, rodili sadove, da bomo prišli za korak dalje pri reševanju številnih še vedno odprtih problemov? obmejnega gospodarstva. Spričo zgodovinske gospodarske zapostavljenosti obmejnega območja nasploh si tega negativnega stališča merodajnih krogov ne moremo drugače tolmačiti, kakor da želijo z nadaljnjim gospodarskim zapostavljanjem povečati gospodarsko in socialno odvisnost našega človeka in s tem izpodkopati tudi njegovo narodno odpornost. .Vse to so oblike dejavnosti, ki merijo na to, da slovenski narodni skupnosti vzamejo značaj in pravice kot manjšini, kar je v nasprotju s členom 7 državne pogodbe. Mi pa smo za to, da kot subjekt svojih teženj in pravic izpolnjujemo vlogo mostu med sosednima narodoma in želimo odprto mejo z vsemi oblikami medsebojnega kulturnega oplajanja in gospodarskega sodelovanja v korist utrjevanja dobrososedskih odnosov in miru v tem delu sveta." Ob koncu pa se je dr. Zvvitter še zahvalil za vso pomoč, ki nam jo nudi Jugoslavija v borbi za naš nadaljnji obstoj in razvoj, ter izrazil prepričanje, da bo tudi ta obisk predsednika Djuranoviča dokaz njegovega osebnega zalaganja za naše pravice in izraz pomoči Jugoslavije slovenski narodni skupnosti na Koroškem in Štajerskem ter hrvaški narodni skupnosti na Gradiščanskem. Izvajanja je dopolnil še predsednik NSKS dr. Matevž Grilc, ki je med drugim glede sosvetov dejal, da slovenska manjšina le-teh načelno ne odklanja, pač pa je morebitno sodelovanje v njih odvisno od tega, ali bo Avstrija izpolnila vsaj nekaj bistvenih vprašanj in s tem koroškim Slovencem vrnila zaupanje, ki so ga zgubili zaradi dosedanjega zamudnega reševanja ali sploh nereševanja. Prav tako pa so svojo problematiko konkretizirali tudi predstavniki gradiščanskih Hrvatov. Predsednik Djuranovič je v svojem odgovoru pokazal, da je s problematiko dobro in podrobno seznanjem. Načelno je poudaril, da Jugoslavija dosledno podpira upravičene zahteve slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji ter da je prav manjšinsko vprašanje bilo, je in bo bistveno merilo za razvoj in izboljševanje odnosov med obema državama. Povedal je, da so tudi med sedanjim obiskom opozorili, da člen 7 še ni izpolnjen, medtem ko so z avstrijske strani ponovno zagotovili pripravljenost dosledno izpolniti ta določila državne pogodbe. Djuranovič je še dejal, da pripisuje jugoslovanska vlada velik pomen nadaljevanju dialoga med manjšino ter avstrijsko in koroško vlado. V zvezi s tem, je dejal predsednik Djuranovič, dobri sosedski odnosi med Avstrijo in Jugoslavijo še dodatno omogočajo tudi konkretne ukrepe. Znanstveni posvet o pisanju zgodovine NOB na Koroškem N% Zveze peržizanov v CeJovcK Osrednjega odbora partizanov v Ajaldjan; je M v četrtek prejš- nji teden v Lja^ljanl znanstveni posvet o pisanja zgodovine narodnoosvobodilnega boja na Aorošbent. Nad petdeset zgodovinarjev In dragih strohovnjahov je bilo zbranih na celdnevnem zbrovanja, hi sta se ga adeležlla tadl predsednlh ZHP /anez Watte-Z.ac ter ne-amorn! pobadnlh In predsednlh horoshlh partizanov v hjabljanl Inž. Pavle Žr:Mcer-Mr:rjr:ž. V svojem avodnem referata je tovariš Matjaž nahazal zgodo-vlnshl pomen partlzanshega boja na Horo%fw za obstoj slovenshe manjšine ter obrazložil razloge, hi so narehovall poglobljeno zgodo-vlnsho obdelavo tega pohreta. Prve sadove te pobade pa sta predstavila .Bogdan Žolnir In Mile Pavlin, hi sta že v večletnem stadija nadrobno opisala razdobje do leta 7943 za vzhodno oz. zahodno Korošho. Na posveta so avtorji In recenzenti osvetlili hljačne In sporne probleme tega obdobja. Hrednlšh! odbor bo dohončno aredll Izdajo prve hnjlge o horošhem partizanstva, hi bo obsegala obdobje do leta 7943 In hi bo predvidoma Izšla v začetha leta 79#2. Prav taho so na posveta ocenili tadl dosedanjo strohovno 11* terataro o horošhem partizanstva, hi je Izšla bodisi v Sloveniji oziroma /agoslavljl ali pa na Norošhem odnosno v Avstriji. Celotno gradivo (rejeratl avtorjev In recenzentov) bo objavljeno v prihodnji števllhl Vestnlha horošhlh partizanov. Dogovorjeno je bilo, da bo nadaljnje proačevanje zgodovine NOB na Norošhem potehalo hoordlnlrano In sistematično. Važno delo, hi ga bo treba opraviti, bo povpraševanje še živih pnč-BorcfV, podpornlhov partizanov In dragih. Za Horošho bo to delo opravil Slovenshl znanstveni Inštltat v Celovca, hi se bo s tem enahopravno vhljačll v razlshovalno delo. Vsestransha obdelava NOB na Horošhem je programirana za več let. S tem se bomo horošhl Slovenci oddolžili tistim borcem, hi so žrtvovali življenje v boja za svobodo, pa tadl tistim, hi so ta boj v eni ali dragi obllhl podpirali. Antifašistični odbor v Trstu za enakopravnost Siovencev in njihovega jezika Po vsem Trstu Slovenci lahko pri- javno manifestacijo 1. maja presegaj rejajo svoje manifestacije in uporab- nenapisano pravilo, po katerem 1 ljajo tudi svoj jezik — le glavni tr- na trgu Unita prepovedana jaV žaški trg Unita dTtalia je po nepi- sldvenska beseda. Njegovo pobudo s sanih pravilih slej ko prej „tabu" in pozdravile številne občinske uprave' na njem slovenščina nima pravice politične stranke — le tržaški žup^ To je postalo posebno očitno m je bilo splošno obsojeno kot kričeča diskriminacija pred tedni, ko je bila na tem trgu velika delavska manifestacija za ohranitev miljske ladjedelnice, pa slovenskemu govorniku niso dovolili, da bi spregovoril. Takratno ravnanje občinskih oblasti so ostro obsodile vse demokratične sile. Zlasti pa se je miljski župan Wil-ler Bordon v odprtem pismu krajevnim upravam, političnim strankam, sindikatom in raznim vplivnim osebnostim javnega in kulturnega življenja zavzel za to, naj bi Trst z veliko OD 10. do 20. APRILA V KRANJU: Mednarodni sejem kmetijstva in gozdarstva kot ogtedato izkušenj dvajsetietne tradicije Na sejemskem razstavišču v Kranju bodo danes odprli jubilejni 20. kmetijski in gozdarski sejem, ki ga Poslovno prireditveni center Gorenjski sejem prireja v sodelovanju z Gospodarsko zbornico SR Slovenije, Zadružno zvezo SRS, Splošnim združenjem gozdarstva ter Splošnim združenjem kmetijstva, živilske industrije in prehrane. Sejem, ki je ena najstarejših tovrstnih specializiranih prireditev v Jugoslaviji, bo v času od 10. do 20. aprila nudil izčrpen pregled sodobnega napredka agroživilstva ter kmetijske in gozdarske mehanizacije. Pomen te sejemske prireditve potrjuje predvsem tudi velika udeležba domačih in tujih razstavljatcev, ki jih bo letos skupno 432, od tega dobrih 70 iz inozemstva. Med tujimi državami bo zavzemala prvo mesto Avstrija z 42 razstavijaici, na drugem mestu sledi italija s 17 podjetji, medtem ko iz neuvrščenih dežel prihaja 12 razstavljatcev. Najbolj bodo zastopana področja kmetijske mehanizacije in prehrane, kjer bo sodelovalo 173 razstavljatcev; gradbeni material in montažne hiše bo razstavilo 36 podjetij, s ponudbo za opremo kmečkega turizma bo sodelovalo 12 razstavljatcev, na področju lovstva bo udeleženih 11 podjetij, ostalih 129 razstavljalcev pa bo predstavljalo blago široke potrošnje, belo tehniko, televizijo in akustiko, fotoaparate, krzno, orodje, kolesa, zdravilna zelišča in drugo. V okviru sejma bodo potekale tudi razne prireditve, strokovna predavanja, seminarji, posvetovanja, degustacije in praktični prikazi razstavljene mehanizacije in opreme. Današnja otvoritev sejma bo povezana s podelitvijo medalj za kvaliteto, ki so jo posebne žirije ugotovile pri ocenjevanju sirov, mlečnih in drugih prehrambenih izdelkov ter kmetijsko- gozdarske mehanizacije. V soboto bo sledilo ocenjevanje ovc s podelitvijo nagrad najboljšim živalim. V nedeljo bo na strelišču Lovske družine Kovor lovsko tekmovanje z mednarodno udeležbo. V ponedeljek je na sporedu posvetovanje o ovčjereji ter bodo poleg predavanj prikazovali tudi strokovne filme o ovčjereji v Srbiji, Makedoniji in Avstraliji. V četrtek bodo predavanja pod naslovom „Kmečki dom včeraj, danes, jutri". V nedeljo pa bo pred zaključkom sejma še ocenjevanje lovskih psov ter nastop službenih psov. Ob jubilejnem 20. sejmu kmetijstva in gozdar- jo je odločno zavrnil in vztraja naprej pri diskriminacijski „prepo^* di" trga Unita za Slovence. Z vprašanjem uporabe trga Un'^ za vse politične manifestacije, take s slovenskimi govorniki, se I prejšnji teden bavil tudi enotni ai^ fašistični Odbor za obrambo vredo^ odporništva in demokratičnih nov. Sprejel je posebno resolucijo) kateri poudarja, da je treba prizna popolno svobodo vsem političnim, s'. dikalnim, kulturnim in družbenim lam, da prirejajo javne manifestaC'1 _ In kar zadeva posebej Trst, na° biti za vse državljane zagotovljen enakost pravic in uporabe materi^ ga jezika. Tržaški Slovenci, ki so aktiv"" živeli del polpretekle zgodovine m sta, dobro vedo, kakšna so oza") diskriminacijske prepovedi trga Um za njihove prireditve. Zato se upra čeno sprašujejo, kako dolgo bo tf še prepovedan slovenskim gov°r" kom in kako dolgo jih bo obČins, uprava še uvrščala med drugorazf" ne državljane. V palači OZN se ženske čutijo zapostavijene ^ ' . - - . . - Komite za žensko enakopravnost, stva v Kranju je direktor Poslovno prireditvenega sestavljajo ženske, zaposlene no .] ' " " '---dežu OZN v New Yorku, je log^ centra Franc Ekar naglasil, da dvajset let kmetijsko gozdarske sejemske zasnove, oblikovanja, usmerjanja v Kranju pomeni predvsem doseganje izrednih poslovnih ciljev, kakor konkretnih pozitivnih rezultatov, ki so obdržali tradicijo in aktualnost na povsem naravni ekonomsko poslovni osnovi. Neposredni temelj vsega tega je vsekakor množičen obisk iz celotnega jugoslovanskega, pa tudi zamejskega področja. Pri tem igra važno vlogo prav lokalizacija kranjskega sejma, kjer se obiski dopolnjujejo še z ostalimi motivi, kot so turizem, poslovna srečanja in neposredna bližina mednarodnih prehodov. Poslovno prireditveni center Gorenjski sejem ima v srednjeročnem programu še posebej usmerjen program v izvozne aranžmaje in zlasti v obmejno sodelovanje. To pomeni za kranjsko sejemsko dejavnost novo obdobje, ko Kranj dobiva funkcionalni prostor med drugim tudi za prevzemanje najzahtevnejših sejemskih prireditev, kar je rezultat 35 samoupravnih sporazumov, ki zajemajo kar 90 "/o vseh zaposlenih v občini Kranj. da bo objavil seznam .šovinista-'^ moških prascev* v sekretariatu ^ ki zahtevajo od žensk tudi sP?gjp .usluge", v .zameno' pa jim po""! napredovanje in zagotovljeno služb ^ Omenjeni komite trdi, da so žea , v OZN, med njimi je mnogo zelo dih, stalno izpostavljene seksua . napadom svojih moških šefov. 20 od 172 žensk, ki so izpolnile zadevni vprašalnik, je izjavilo, "O ^ so čutile diskriminacije. Skupina, ' )) že nekaj časa zavzema za to, tu"! imele ženske v mednarodnih C'*" jf službah enake pogoje kot moški, P objavila podatek, da ženske ("Neenakih možnosti za napredovanje, ^ prav je glavna skupščina OZN iz'" ^ priporočila večji odstotek žensk v J. kretariatu, še posebej na višjih * benih mestih. Zenske v OZN se s takšnim s nočejo sprijazniti. Prepričane so, d" jjt" bo nikoli bolje, če se ženske, 1"^' zapostavljajo, ne bodo uprte i". tevale izboljšanje svojega položaje- Nemški prevod Lipuševega „Tjaža" naj bi bil samo prvi korak po poti enakopravnega uveljavljanja in priznavanja naše kulture t)cr Zogling [jaz RcsMh'!tK\'(-riaK Že doigo kakšen iiterarni večer v Ceiovcu ni privabit toiiko ijudi *^ot nedavna predstavitev nemškega prevoda Lipuševega romana "Zmote dijaka Tjaža" (v nemščini: Der Zogiing Tjaž). Veiika dvorana *^sstne hiše je biia premajhna, da bi dobiii prostora vsi obiskovaici, med katerimi je biio ziasti veiiko miadih ijudi; ie „uadna" Koroška je bie-ateia z odsotnostjo. Občinstvo je biio pestro pomešano ne giede na "arodno pripadnost ati jezik in dvojezično je biia tudi predstavijena "i'9a, ki na koroškem in spioh avstrijskem knjižnem trgu brez dvo-^*a pomeni „novost": predvsem je to prvo prozno deio koroškega Slovenca, ki je po vojni izšio v nemškem prevodu pri avstrijski za-°^bi; in tudi siovenski izvirni tekst je izšei izven Koroške — ieta 1972 Pfi mariborski zaiožbi Obzorja. Takrat je Lipuš prejei nagrado iite-rarnega razpisa Siovenske prosvetne zveze v Ceiovcu in v Ljubijani je biia podeijena nagrada Prešernovega skiada. Na predstavitvi svoje knjige je nje tudi v koroški in avstrijski jav-°rijan Lipuš prebral odlomek v nosti. t °^^ščini in ob tem kratko orisal Dan poprej je bila knjiga pred-' Položaj slovenske literature na stavljena na Dunaju, kjer je pred-oroškem v prvem obdobju po voj- stavitev prav tako presegla vse ok-^eter Handke pa je poleg od- vire podobnih prireditev — ne na- mka iz nemškega prevoda predaj! tudi tri pesmi Gustava Ja-aa - da bi opozoril na bogastvo sramega ustvarjanja koroških ov&ncev. Predstavitvi je sledila diskusija, ki pa se je žal izrodi-, / ..verbalno vojno" med Hand-. lam in nekaterimi obiskovalci, ki očitno ni šlo prav v račun, da tatJe Prignani avstrijski književnik a aktivno vključil v prizadevati" da bi koroški slovenski litera-' Priboril uveljavljenje in prizna- Primorska poje ob sode!ovanju 138 zborov V nedeljo se bo z zaključnim pevskim srečanjem v Tr-. '^0 končala letošnja turne-"Primorska poje", ki je že ^anajsta v okviru te tradi-^jona!ne pevske manifesta-Tudi letos je srečanje "Primorska poje" združilo Primorske pevske zbore z °beh strani meje, na zakijuč-' Prireditvi pa se jim bosta Pridružila še dva zbora iz ,°'°§ke - mešani pevski ar SPD „Zarja" iz Železne j^P'e in mešani pevski zbor "Podjuna" iz Pliberka. Letošnja pevska manifesta-^ io ,,Primorska poje", ki poboje amaterske pevske ^ore Primorske, se je začela marca in se je potem v J^hih krajih na obeh straneh ^le zvrstilo več kot deset Jvskih prireditev, na katerih "astopaio Po deset in več Skupno bo v letošnji ^'i' sodelovaio 138 zborov, tega 84 iz Slovenije, 52 ^ 'talije, dva pa iz Koroške, ^'dosedanji koncerti so bili bro obiskani in zbori so "azali visoko kvaliteto — t . to pa upravičeno pričaku-L,, tudi od nedeljske za-'<"čne prireditve. zadnje seveda tudi zaradi navzočnosti zveznega kanclerja Kretskega^ poleg katerega so bili med častnimi gosti še jugoslovanski in zahodnonemški poslanik, salzburški župan (založba Residenzverlag, pri kateri je izšel nemški prevod „Tjaža", ima svoj sedež v Salzburgu), kulturni referent dunajske občine Zilk in mnogi drugi, ki so s tem pokazali, da jim je kultura slovenske narodne skupnosti na Koroškem bližja kot koroškim politikom, ki so pri celovški predstavitvi povsem izostali. Številna udeležba na obeh prireditvah zgovorno dokazuje, kako veliko je zanimanje za literarno udejstvovanje koroških Slovencev in kako velik je obenem informacijski deficit o tem udejstvovanju. K velikemu zanimanju za Lipuševo knjigo je gotovo prispevalo svoj delež tudi dejstvo, da se je prevajanja lotil eden najvidnejših sodobnih avstrijskih pisateljev — Peter Handke, nekdanji enfant terrible nemške literature in danes priznani mojster, ki pa je žal še vedno „pre-bivalec slonokoščenega stolpa", kot se je nekoč sam imenoval. Za prevajanje Lipuševega teksta je zapustil ta svoj stolp, saj je takšno delo gotovo znamenje zavzetosti in znamenje solidarnosti — ne samo do literarnega tovariša, ampak do celotne narodne skupnosti in v tem smislu ne samo literarno-prevajal-sko delo, marveč tudi izpoved lastnega kulturnopolitičnega stališča. Zastopnik založbe Schaffler je v svojem kratkem nagovoru poudari), da je Lipušev Tjaž ..edinstven roman avstrijske povojne literature" in da je zato pravzaprav sramota za avstrijsko založništvo, da je šele toliko let po izdaji slovenskega originala prišlo do nemškega prevoda. V ostalem pa je sploh novost v založniškem programu Resi-denzverlaga, da je izdal prevod, saj objavlja sicer samo nemške izvirnike; vendar je Lipuš tudi avstrijski avtor in zato ne smejo biti merodajni ..jezikovni kriteriji", marveč „kakovostna merila" in le-ta upravičujejo izdajo prevoda. Lipuš, ki je prebral odlomek svojega romana v slovenščini, je najprej podal kratko genezo svojega literarnega ustvarjanja, ki je neločljivo povezano z zgodovino literarne revije Mladje. Handke, ki je poleg odlomka iz nemške knjige prebrat še nekaj Januševih pesmi, pa je naglasil, da brez pomoči naše rojakinje Helge Mračnikarjeve ne bi mogel prevesti Lipuševega teksta in da zato njej gre enako priznanje kot njemu. To priznanje je posebej izrekel tudi zvezni kancler Kreisky, ki se je Handkeju zahvalil, da s svojim prevodom „pomaga tistim, ki se zavzemajo za to, da bi bile manjšine deležne tistih pravic, ki jim jih na formalnem področju sicer ne odrekajo, ki pa jih tam, kjer pravica šele postane dejanska, vedno ne uresničujejo". Kancler je dodal, da je Avstrija sedaj na tem, da uresniči svoje tozadevne obveznosti, da pa s tem „še ni pri kraju". In je še poudaril, da ..manjšina nima pravice enakopravnosti, temveč ima pravico do posebnih pravic", pri čemer je dejal, da morajo načela, ki so veljala tedaj, ko je šlo za južnotirolsko vprašanje, veljati tudi danes v Avstriji. Prav v luči teh kanclerjevih besed je upati, da je bit nemški prevod Lipuševega „Tjaža" res samo začetek novega, bolj odprtega, razumevajočega in predvsem na enakopravnosti zgrajenega odnosa do koroških Slovencev in njihovega ustvarjanja. Izrednega odmeva, ki ga je imela knjiga — vsi večji avstrijski časopisi, revije in druga sredstva so o „Tjažu" in njegovem avtorju obširno poročali — se skupaj s pisateljem Lipušem veselimo vsi koroški Slovenci. Pri tem pa se zavedamo, da nas to upravičeno navdušenje ne sme zavesti v evforijo, da bi zgubili mero za stvarnost: kajti še tako „ve!ika ofenziva za manjšine", o kateri so pisali ob izidu knjige, reševanja naših življenjskih vprašanj ne bo premaknila niti za korak naprej, dokler lepim besedam ne bodo sledila dejanja. Tudi kanclerjevi laskavi komplimenti, da smo koroški Slovenci ..nadarjeno in ljubeznivo ljudstvo", tukaj niso izjema — saj nas vendar niso odkrili šele sedaj? — in zato pričakujemo, da bo dosledno in širokogrudno izpolnjevanje določil člena 7 dejansko ustvarilo take pogoje, ko bomo lahko s Cankarjem ugotovili, da je napočila „zarja tistega dne, ko naša kultura ne bo več krizantema siromakova, temveč bogastvo bogatega". .Gamsi na plazu' so doživeti v siovenščini že tretjo nakiado Uspeh, kakršnega doseže le redko katera slovenska knjiga, beležijo „Gamsi na plazu" Karla Prušnika-Gašperja: v teku po) ieta izdaje v treh jezikih. Lani oktobra je knjiga izšla v nemškem prevodu in je naietela na široko zanimanje v avstrijski javnosti. Sedaj so „Gamsi na plazu" doživeti že tretjo naklado v slovenščini. Kratko pred izidom pa je tudi še srbohrvaška izdaja. Tretjo slovensko naklado je izdala založba Borec v Ljubljani v sodeiovanju z založbo Drava v Celovcu oz. Borovljah. V glavnem gre za ponatis druge dopolnjene izdaje iz ieta 1974 (prvič so „Gamsi na plazu" izšli leta 1958 prav tako pri založbi Borec), ki pa je bila tokrat ponovno dopolnjena. Večinoma na novo napisane in bistveno razširjenje so bile opombe, Pavle Žaucer-Matjaž je prispevat oris Gašperjevega živijenja in dela, v priiogi pa je poieg seznama partizanskih grobišč, siovensko-nemškega seznama krajev ter novega, deloma še neobjavljenega slikovnega gradiva dodana še karta južne Koroške, kjer so vrisani pomembnejši dogodki iz narodnoosvobodilne borbe, kot so sedeži odborov OF, kraji bitk in grobišč ter kraji, iz katerih so nacisti izseliti slovenske družine. Podrobneje bomo o knjigi poročati, ko bo predstavijena koroškemu tisku. Že sedaj pa novo izdajo „Gamsov na plazu" v siovenščini lahko kupite v knjigarni „Naša knjiga" v Ceiovcu, kjer 400 strani obsežna, bogato iiustrirana in v celopiatno vezana knjiga stane samo 150 šiiingov. „Gamsi na plazu", ki se sedaj dobijo tako v siovenščini kot v nemščini, spadajo v vsako koroško družino! Bolgarija ..odpisala" manjšine Odbor OZN za preprečevanje vseh oblik diskriminacije, ki zaseda v Ženevi, je pred kratkim obravnaval tudi vprašanje makedonske manjšine v Bolgariji. Podlaga razpravi je bilo poročilo bolgarske vlade, ki ga je leta predložila odboru in v njem zavzela stališče k izvajanju načel konvencije o preprečevanju vseh oblik rasne diskriminacije. V zvezi s tem poročilom pa so izvedenci iz Jugoslavije, Indije, Zvezne republike Nemčije in Grčije zastavili bolgarskemu predstavniku še vrsto vprašanj. Na ta vprašanja je predstavnik Bolgarije izjavil, da Bolgariji že od ieta 1969 dalje v svojih uradnih statistikah ne navaja podatkov o narodnostni sestavi prebivalstva. Vendar pri tem ni pojasnil, zakaj bolgarska vlada teh podatkov ne objavlja več. Potrdil je samo ugotovitve v poročilu svoje vlade, da „Bol-garija v zgodovini ni bila domovina samo Bolgarom, temveč tudi bolgarskim Turkom, Ciganom, Armencem, Židom in drugim, ki so aktivno in na enakopravni osnovi sodelovali pri izgradnji razvite socialistične družbe". vprašanja v Ljubljani Silvo Devetak (ki je pred tem forumom Združenih narodov že kritično obravnaval tudi avstrijsko manjšinsko politiko — op. ured.), ugotovil, da so bolgarske sta- V razpravi je jugoslovanski izvede-c, direktor inštituta za narodnostna tistike do leta 1965 priznavale obstoj makedonskih in drugih manjšin v Bolgariji. Kasneje so ti podatki iz uradnih bolgarskih statistik izginili, „kar skupaj z drugimi elementi bolgarske politike o tem vprašanju navaja na sklep, da je Bolgarija odpisala vse narodnostne manjšine kot samostojne etnične skupine". Pri tem je Devetak navedel, da je makedonska manjšina v Bolgariji leta 1956 po uradnih podatkih štela približno 200 tisoč pripadnikov. „Nočem se spuščati v podrobno opisovanje pravic, ki jih je ta manjšina v Bolgariji uživala," je dejal Devetak. „Dovolj je, če povem, da ni bila samo statistično priznana, temveč je imela pravico tudi do izražanja v lastnem jeziku, razvijanja svoje kulture, imela je svoje umetniške ustanove itd." Čeprav so v odboru OZN o tem vprašanju že večkrat govorili, Bolgarija še vedno ni pojasnila položaja makedonske manjšine na svojih tleh. „Prepričan sem," je k temu dodal jugoslovanski izvedenec, „da mora imeti Bolgarija za to tehtne razloge." Ker bolgarski predstavnik tudi tokrat ni dal niti zadovoljivega odgovora niti pojasnila, so od bolgarske vlade zahtevali, naj pošlje odboru pismeno obrazložitev o usodi makedonske manjšine. Temu je nasprotoval samo predstavnik Sovjetske zveze, in sicer z obrazložitvijo, da iskanje takih podatkov predstavlja vmešavanje v notranje zadeve Bolgarije. Š K O F ) Č E Za teto 1980 presežek v višini 1,5 milijona šilingov Na seji 3. apriia 1981 je občinski svet odobri! obračun občine za iansko ieto in vze! na znanje poročiio kontroinega odbora, v katerem sodeiuje tudi zastopnik EL Škofiče občinski odbornik Herman Jager. Leto 1980 je občina zakijučiia s presežkom v višini 1,484.627 šiiingov, kar je razveseijiv podatek. Nastai je, ker je bito pri nekaterih postavkah manj izdatkov, oz. več dohodkov kot je to predvideva) proračun. Tako je občini prinese! davek na pijače za 500.000 šiiingov več kot pričakovano. Pripomniti je tudi treba, da v presežku obračuna še ni zajet tisti miiijon šiiingov, ki je kot rezerva namenjen gradnji mrtvašnice. Z gradnjo občina še ni mog!a začeti, ker so nekateri iastniki-mejaši viožiii priziv. Zaviačevanje reaiizacije pa bo ime!o za posiedico gotovo tudi podražitev projekta. !z obračuna je bilo nadalje razvidno, da je novo občinsko kopališče, čeprav šele 17. 7. 1980 otvor-jeno, občini prineslo lepo vsoto dohodkov iz vstopnine: 102.016 šiiingov. Občinski svet je na seji dotočil tudi vstopnine za kopališče v ietošnji sezoni. Turist bo moral plačati 15 šil. na dan (s kabino 25), domačini pa 10 šil. (s kabino 18 šil.); otroci tujih gostov bodo plačali 10 šil., domači pa 5 šilingov. Kdor plača vstopnino za celo sezo- ŠENTJAKOB: no vnaprej, dobi n. pr. kabini o za 4 osebe po ugodni pavšalni ceni 2.000 šilingov. Soglasno je občinski svet dal županu razrešnico, saj je tudi nadzorni odbor ugotovil, da je vse v redu. Tudi vse druge sklepe je občinski svet sprejel soglasno. Za nakup plemenskega merjasca (ki je posestnika stal 9.968 šil.) bo občina prispevala 6.000 šilingov. V zvezi s kopališčem' je občinski svet V načrtu nova tjudska šola Občinski svet je zadnji teden na svoji prvi seji v letošnjem letu obravnaval občinski obračun za leto 1980 in ga soglasno sklenit. Skupno je imela občina 23,6 milijonov dohodkov. Izdatkov je bilo v okviru rednega proračuna 16,2 milijona, izrednih izdatkov pa 5,3 milijonov šiiingov, občina je torej zaključila s pozitivno bilanco. Pomembnejši izdatki so npr.: 2,7 milijonov šilingov za vzdrževanje ljudske šole in 2 milijona za razne socialne zadeve. Ker je sedanja šola že v obupnem stanju je občinski svet sklenil zgraditi novo šolsko poslopje. Treba bo še poiskati ustrezno zemljišče, gradnje poslopja pa se bodo lotili verjetno leta 1983. V zadnjem obdobju je občina kupila bus za prevažanje šolarjev, da bi na ta način zmanjšala nevarnost, ki obstaja za šolarje na cesti. Vrhu tega je občinski svet sklenil nakup tovornjaka in traktorja za odstranjevanje snega. Do živahnih diskuzij je prišlo na tej seji v zvezi z obravnavo uvedbe javne lekarne v Šentjakobu. Časopis deželne vlade je razpisal javno apoteko lekarno, do problemov pa pride zaradi tega, ker imata sedaj dva šentjakobska zdravnika privatne hišne lekarne. Soglasno mnenje vseh frakcij je bilo, da v Šentjakobu ni potrebe po novi lekarni, ker je oskrba bolnikov preko zdravnikov in njihovih lekarn zadovoljivo urejena. Zato je občinski svet zastopniku deželne vlade tolmačil svoje stališče, ta pa je zagotovil, da bo stališče posredoval deželni vladi. Na občinski seji so prebrali tudi sklep deželne vlade od 18. decembra 1980 s katerim so razglasili Šentjakob za tržno občino. DOBRLA VAS: sklenil razpis dveh delovnih mest (1 moški in 1 ženska) in razpis bifeja. Prošnje domačinov imajo prednost. Zastopnik EL Herman Jager je opozoril na zmešnjavo, ki jo povzroča kažipot ob križišču pri Va-Iosu v Škofičah, saj zavaja voznike, da od tod uberejo pot v Klopce ali Podjerberk, pa se prav kmalu znajdejo v slepi ulici, kot se je zgodilo tudi že vozniku Rdečega križa. Kažipotu bo torej treba dodati še določila, da je pot samo za pešce. PLiBERK: Požar v tovarni Stefitz V torek 7. aprila popoldne je požar v tovarni Stefitz opustošil pisarne in 4 produkcijske dvorane. Vzrok za požar je bilo pokvarjeno stikalo, plameni pa so se razširili z ogromno hitrostjo, saj je veliko produktov, ki jih uporabljajo za izdelavo posteljnine iz lahko gorljivih umetnih snovi. Najprej so skušali uslužbenci sami pogasiti požar, kar jim pa ni uspelo. Požarnim brambam iz Pliberka, Rinko!, Doba, Bistrice, Li-buč, Dobrle vasi in Velikovca je končno uspelo ugasiti plamene ter rešiti del poslopij. Vsi uslužbenci so se rešili pred plameni, uničenih pa je bilo nad 50 ton surovin in veliko strojev. Škodo, ki znaša okoli 20 milijonov šilingov, krijejo večinoma zavarovalnice. Produkcija se bo provizorično nadaljevala v glavni dvorani. Posestnik tovarne meni, da bo v nekaj mesecih škoda popravljena in da ne bo treba odpuščati delavcev, ker je povpraševanje po izdelkih veliko. Odločitev glede podjetja v Dobrovi ponovno preložena Tudi občinska seja v Dobrli vasi (31. 3. 1981) je bila kratkotrajna. Ponovno se je občinski svet dotaknil kočljivega vprašanja okoli naprave za pridobivanje drobirja v Dobrovi, proti kateri ljudska iniciativa pobira podpise. Ponovno je bila odločitev preložena na poznejši termin. Občinski svet še čaka na stališče (odlok) urada za deželno načrtovanje. Soglasno je bil sprejet obračun za leto 1980, kritika pa je bila izrečena zaradi izostanka 2,15 milijonov šilingov. Župan Hafner je razložil ta visok znesek z dolgoletnim izostajanjem davkov s strani maloštevilnih podjetnikov. Glede opuščene železniške proge iz Sinče vasi v Železno Kaplo je bilo mogoče zvedeti, da je zemljišče proge najprej kupila občina, da ga pa sedaj prodaja privatnikom. pRatdp Aktivnost celovške univerze Ceiovška univerza za izobraževaine vede se od prvih začetkov naprej trudi za dobre zveze z okoijem, ki jo obdaja. V zadnjem času je napravita spet nekaj korakov v to smer. Pod naslovom „UNIVERZA GRE NA DEŽELO" prireja v aprilu, maju in juniju vsak teden po eno prireditev na dan v Spittalu, Beljaku in v *Wolfsbergu. S temi predavanji skuša nuditi širšemu krogu prebivalstva vpogled v snov, ki jo obravnavajo na univerzi. Direkcija univerze sporoča, da se je celovška univerza od začetka letošnjega leta vključila v priprave za uvedbo DOPISNIŠKEGA ŠTUDIJA. Kot prvi korak je v začetku leta bil ustanovljen Raziskovalni inštitut za dopisniški študij (Forschungsinsti-tut ftir Fernstudien), ki ima nalogo raziskati možnosti in pogoje takšnega študija, poleg tega naj izdeluje študijske programe ter študijski material za ta novi način študija. Dopisniški študij (Fernstudien) naj bi vsem tistim, ki iz katerihkoli vzrokov ne morejo zapustiti svojega domačega kraja, omogočil vključevanje v univerzitetni študij. Vrhu tega naj bi omogočil vsem tistim akademsko izpopolnjevanje na področju svojega poklica, ki nimajo srednješolske kvalifikacije. V ta namen sta bila v Bre-genzu in na Dunaju ustanovljena dva študijska centra, ki naj omogočita takšen študij ob delu. „TRETJI SVET V POUKU" je bil naslov celotedenske prireditve (od 6. do 10. aprila) na celovški univerzi za študente in srednješolske učitelje ter dijake koroških srednjih šol. Venec predavanj, ki osvetljuje širok spekter vprašanj tretjega sveta ter njegov prikaz v šoli, je bil prvi tega značaja v Avstriji. Na predavanjih, ki so bila v glavnem popoldne od 15. ure naprej, so govorili številni znanstveniki dunajskega inštituta za mednarodno sodelovanje, Avstrijske informacijske službe za pomoč deželam v razvoju, sodelavci urada zveznega kanclerja ter univerzitetni profesorji celovške in drugih avstrijskih univerz. Predavali so o gospodarski ekspanziji, kot podlagi za gospodarsko pod-jarmljanje tretjega sveta, pri tem pa so opisali tudi stoletno kolonialistično politiko evropskih in drugih razvitih držav, ki so vzrok za zaostalost številnih držav v razvoju. S podatki so utemeljili kakšen je prepad med razvitimi industrijskimi državami na severu in nerazvitimi na jugu. Obravnavali so problematiko izvažanja tehnologije ter pomoč na področju izobraževanja v deželah razvoja. Vsekakor tematika, ki zasluži večjo pozornost v okviru avstrijskih šol, poseb- no še, ker je Avstrija v zgodovini imela posredno dosti dobička od kolonializma in je sama bila kolonialna velesila znotraj Evrope, kakor je to v svojih izvajanjih orisal dipl. trg. Ulrich Stacher, sodelavec urada zveznega kanclerja. Ena od izpovedi v okviru teh predavanj je bila: vse človeške kulture — četudi so imele zelo različno razvojno stopnjo — so poznale sredstva in poti, da so preživljale vse člane svoje družbe. Nobena od njih ni poznala npr. problema lakote v tej obliki, kot ga poznamo danes v deželah razvoja. Lakota v tej strašni obliki je pretežno posledica posega razvitih industrijskih kolonialnih sil v življenje narodov na južnem predelu sveta, in sicer posega, ki pozna samo koristi podjetja oz. dežele, ki investira, ne pa koristi prebivalstva, ki v teh deželah na polju ali v tovarnah dela za tuje gospodarje. Kot primer kako so kolonialne sile tudi z nasiljem preusmerjale cele dežele je služil na predavanju v ponedeljek npr. poseg Velike Britanije v današnji Sri Lanki (kolonialno ime Ceylon) — od koder dobivamo cenjeni cejlonski čaj. Sri Lanka je bila prej država, ki je živela v prvi vrsti od riža, da bi Angleži prisilili tamkajšnje prebivalstvo za pridobivanje čaja, so morali z vojaškim nasiljem uničiti vsa riževa polja. Šele s tem nasiljem jim je uselo pognati prebivalstvo v pobočja v katerih so jih prisilili, da za Anglijo pridobivajo čaj. ZVEZA KOROŠKiH PARTiZANOV VAB! NA DESETDNEVNO POTOVANJE Z AVTOBUSOM PO JUGOSLAVU!, MADŽARSK!, ROMUNU! !N BOLGARU! V ČASU OD 8. DO VKLJUČNO 17. MAJA 1981 izredno ugodna cena potovanja je 4.780 šiiingov na bazi poi-penziona; dodatno so vkijučena dva aii tri kosiia. Prenočevanje v dvoposteijnih hoteiskih sobah z WC in tušem, dopiačiio za enoposteijno sobo 80 šiiingov na dan. Ker moramo pravočasno naročiti stanovanja, Vas prosimo, da se čim prej prijavite, najpozneje do 15. apriia 1981 pismeno na na-siov: Zveza koroških partizanov, 9020 Ceiovec/Kiagenfurt, Gaso-metergasse 10, aii po teiefonu (0 42 22) 32 5 50 aii (0 42 22) 72 4 35. Vabimo vse, posebno še sopotnike naših vsakoietnih potovanj. Siovensko prosvetno društvo „Herman Veiik" Seie-Kot vabi na dramsko pred' stavo iz Moiierovih odiomkov ..TARTUFE", „NAMtŠUEMi BOLMtK" in JZSiUEMA ŽEMtTEV" v petek 10. apriia 1981 ob 20. uri v ijudski šoii v Kotu. Gostuje igraiska skupina SPD „Šentjanž" Prisrčno vabijeti' RAVNE NA KOROŠKEM: Srečanje mladine obmejnih OK ZSMS in slovenske mladine iz Koroške in Trsta Konec zadnjega, tedna je bilo v Ravnah na Koroškem drugo srečanj predstavnikov občinkih konferenc mladih iz obmejnih občin Slovenije z zastopniki krajevnih združenj slovenske mladine iz Koroške, Trsta '1 Gorice. Srečanje je služilo posvetu o dosedanjem sodelovanju in iskanju ppu za nadaljnje sodelovanje. Govor je bil tudi o vzrokih zastoja v sodelovanju-v zadnjih mesecih pa so le nekateri vidni koraki, kot predavanja o pol°' žaju manjšine, obiski občinskih konferenc pri krajevnih združenjih na juz* nem Koroškem ipd. znak za ponovno poživitev sodelovanja. Več kot 50 mladih je v okviru srečanja obiskalo nekatere kulturne H zgodovinske objekte, kot je to Kefrov mlin, v katerem je bil II. in IH' kongres SKOJ, Prežihovo bajto, ogledali pa so si tudi delavski muzej. Krajevno združenje Slovenske mladine iz Pliberka je zastopala 6-člaD' ska delegacija. Vabljena so bila tudi druga krajevna združenja, žal pa ^ srečanja niso udeležili. Posveta o oceni dosedanjega sodelovanja in doge* vorov o nadaljnjem sodelovanju se je udeležil tudi predsednik ŽSM K°' roške tov. Teodor Domej, ki je v uvodnem referatu poudaril nujnost ob' mejnega sodelovanja, še posebej na mladinskem področju. Med drugim s° se domenili, da bo po občnih zborih krajevnih združenj v Podjuni izveden regijski posvet, katere se udeležijo zastopniki podjunske kot tudi koroški regije iz Slovenije, kjer bo govora tudi o skupnem akcijskem programu. Tretje tovrstno srečanje bo letos oktobra meseca na južnem KoroškeP*' ŽiHPOLJE: Nepraviinost v finančnem posiovanjn V občinskem svetu na Žihpoljah je prišlo v zadnjem tednu do večjih konfrontacij zaradi nejasnosti in nekorektnosti v zvezi z občinskim finančnim poslovanjem. Pod vodstvom župana Lippitza (OVP) sta frakciji OVP in FPO preprečili začetek aprila drugim mandatarjem in javnosti vpogled v poročilo pregled- nikov deželne vlade, ki so v obči^ skem poslovanju ugotovili več ^ pravilnosti. Menda so nepravilno^ tako velike, da je državni toži!^ zahteval sodnijsko preiskavo vodji urada in občinskemu sekf^ tarju. Socialistična frakcija je P? leg tega predlagala preiskavo o leta 1976 nazaj, kar je občins svet soglasno sprejel. ŽiTARA VAS: Letni obračun sog!asno sprejet V ponedeljek 30. marca je bila v Žitari vasi ena najkrajših obciO' skih sej, trajala je komaj 35 minut. Obravnavali so 5 točk in vse za' ključili soglasno. Glavna pozornost je veljala letnemu obračunu 1989' ki ga je občina zaključila glede izdatkov in dohodkov izenačeno okO' li 18 milijonov šilingov. V primerjavi s prvotnim proračunom je to cer za nekaj stotisoč več, vendar je povišanje bilo potrebno v zvez z gradnjo šolskega poslopja v Žitari vasi. Proračun za leto 1981 I pravtako izenačen in obsega 8,9 milijonov šilingov. Soglasno so sklenili tudi povišanje pristojbine za naravno os^j menjevanje, lovski svet je bil potrjen, župana pa je občinski sv poveril, da ob potrebi lahko izda prometne odredbe. SUHA: Društvo v Žvabeku ne sme vaditi v šo 187.000 šilingov presežka je imela občina Suha v zadnjem letu. Na zadnji seji 3. aprila je občinski svet obravnaval obračun zadnjega leta in ga po temeljitem pregledu soglasno sprejel. Redni in izredni proračun sta skupno obsegala 5,3 milijona šil. Na dnevnem redu je bila tudi prošnja Katoliškega prosvetnega društva Žvabek, ki je že pred leti zaprosilo za dovoljenje uporabe prostora v eno-razredni ljudski šoli v Žvabeku za pevske in igralske vaje ter prireditve. Občinski svet je z 14 glasovi proti enemu glasu EL-mandatarja Janeza Kolterja glasoval proti vajam in prireditvam društva v šolskih prostorih. Že več kot tri leta so pristojni šolski organi in občina porivali odgovornost eden na drugega, na zadnji seji pa je padla končna odločitev. Sedanji prostori v farni dvorani so za vaje pretesni, zato je društvo zaprosilo za uporabo šolskih prostorov. Žal je občina sedaj to prošnjo zavr- nila in sicer z utemeljitvijo, da v ni zadovoljivih sanitarnih naprej ^ slučaj prireditve. A tudi za vaje^ uporabo prostorov odklonili, čep, j, vsak dan šolarji v tem poslopju skujejo šolski pouk. Ob takem panju večine občinskega sveta se s vprašanje ali je šola neuporabna ^ di za šolarje ali pa nekateri ho*' ^ preprečiti uporabo prostorov, kef zanje zanimajo Slovenci. Pečnica Pred kratkim je na graški zi zakijučiia visokošoiski štu<*'i dosegom dipiomskega nasiova gister naravosiovnih ved dična Monika Petschnig, p. d- % tinčeva na Pečnici in nastal službo kot profesorica na graški srednji šoii. Čestital Tovariško srečanje planincev s pevci SPD „Zarja" pod Ojstro V nedeljo je Slovensko planinsko društvo Celovec vabilo na prvi vi-gredni izlet na Ojstro (1577 m), go-H3, ki se vabljivo dviga iznad Podjune in kapelskih grabnov. Ojstra je lahko dosegljiva, poleg tega pa ima še eno veliko prednost pred drugimi vrhovi, da ima čudovit razgled. Naše planince, ki so se zbrali v ki pa se je stopnjeval še z vsakim nadaljnjim korakom. Od Mikeja proti Prevrnikovem sedlu se je vila dolga kolona planincev med katerimi je bil tudi jugoslovanski konzul v Celovcu Alfonz Naberžnik z družino. Po prijetni hoji skozi pomladni gozd poln belih telohov, je čas hitro mini) in že smo bili na vrhu Ojstre, ki ga krasi lesen križ. °telu Obir v Železni Kapli, je po ratkem postanku vodila pot (z av-°mobili) v dolino Lobnika, od tem da proti gostišču in kmetiji Mikej, se nahaja na 1044 m višine. Že od Mikeja se je nudil lep razgled, S tega vrha, ki je vsekakor konkurenca koroškemu Rigiju — Obirju, ki velja za najlepšo razgledno goro Koroške, se je nudil prelep razgled na še popolnoma zasnežene Kamniške Alpe, na Peco, Olševo, Žamanje - Koiičevega očeta ni več je ^r/z^Pe/^ vest, P% je Kmr/ TGtre/ pP. oče /z Ž%??MMj%. /?;/ je na ^drav/jenja na 3t