Celje - skladišče D-Per III 19/1991 11199111 MERK VESTNIK Glasilo delavcev sestavljenega podjetja Merc Številka 2 - Leto XI - April 1991 podjetje, Ul. 29. novembra 16,63000 Celje - telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je Vestnik Merx oproščen plačevanja davka, sklep št. 421-1/72. Tiska tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana. V NASLEDNJI ŠTEVILKI: - V Topru ustanovili krizni štab - Pogovor z Andrejem Cvetkom o smernicah strateškega razvoja - Velika nagradna igra podjetja Mesarstvo Jurij iz Šentjurja - Vrednotenje podjetij Vedno smo za prvomajske praznike v naših podjetjih slavili delovne zmage, ko smo njihovemu namenu predajali tovarne, trgovine, skladišča, hotele, hleve in . . . Danes je tega vse manj. Kaj vse je pripomoglo k temu, ni treba posebej ponavljati. Pa vendar lahko 19. april zapišemo v knjigo Merxa kot delovno zmago. Na ta dan je namreč podjetje Jelša iz Šmarja v Podčetrtku odprlo lepo in okusno projektirano zgradbo. Market, ki prav gotovo v urbanističnem smislu pomeni pridobitev za razvijajoči se kraj. Z velikimi dilemami in težkimi vprašanji so se srečevali zaposleni v Jelši, ko so se odloča- li za gradnjo marketa v Podčetrtku. Težka gospodarska situacija, upadanje kupne moči, odliv kupcev v tujino, naraščajoča privatna konkurenca, so bile realnost v času, ko so se pogovarjali in preverjali upravičenost te naložbe. Kljub vsemu pa so zbrali pogum in se odločili za precej tvegan korak, katerega pravilnost se bo v celoti potrdila šele v prihodnosti. In prav zaradi tega bi danes morali pripeti delavcem iz Jelše rdeč nagelj zaradi njihove odločnosti in želje po napredku. Zato jim ob tej priložnosti čestitamo 1. maj praznik dela. Enako želimo tudi vsem ostalim delavcem v Merxu. Novost v programu Citroena - ZX Po predstavitvi novega aduta Citroena - ZX na Beograjskem avtomobilskem sejmu, so si ga lahko ogledali še slovenski ljubitelji železnih konjičkov. Svečana premiera je bila v Lipici. Po obliki sta oba nova tipa ZX Aura 1600 in Antage 1400 dokaj podobna dosedanjemu BX, le da imata malo bolj športno obliko, pa tudi oprema je še bolj izpopolnjena. Dragi naši bralci. Prav nič niste zamudili, če niste bili v Beogradu ali Lipici, kajti novi model Citroen ZX si lahko ogledate v naši Avtotehniki, pa tudi naročite ga lahko, če imate še kaj prihrankov. Cene niso visoke. Tovarniška cena ZX Aura 1600je 260 starih milijard in ZX Antage 1400 230 starih milijard. Za vse tiste ljubitelje lepih železnih konjičkov, ki niso doma v Celju, ali pa nimajo dovolj denarja, pa bo tudi tale slika v našem glasilu za začetek dovolj. Res je lep, ni kaj reči! .an > 2 P4 cd :§ 1 h Počasi zaključujemo koncept nove organiziranosti Merxa. Vse te naše aktivnosti potekajo v razmerah doslej najglobje gospodarske, razvojne in socialne krize. Ob tem pa vse kaže, da še nismo dosegli najnižje točke, saj nam grozijo trendi nadaljnjega slabšanja gospodarske in družbene situacije. Zasnovan koncept nove organiziranosti bo najkasneje že do konca leta povzročil med posameznimi deli Merxa bistvene spremembe. Lahko rečemo, da je to najobsežnejša in vsebinsko naj-globja organizacijska sprememba v zadnjem desetletju, zato vzbuja pri nekaterih posameznikih bolj ali manj prikrite odpore. Marsikdo, ki se je doslej izgovarjal, da pač čaka na navodila »vodstva«, oziroma da le izvaja njihova navodila, se bo moral preseliti iz »udobne sence« v neusmiljeno in odgovorno vsakdanjo borbo za poslovni uspeh. Za vse pa bo veljalo, vsakdo si bo moral svojo plačo zaslužiti z opravljenim delom. V manjših, zaključenih družbah bo možno zgraditi nove stimulativne sisteme plač, predvsem pa racionalizirati poslovanje, zniževati stroške, skrbeti za kvalitetno delo, prilagojeno zahtevam tržišča. Vsaka družba bo morala skrbeti za svoj obstoj in razvoj in za dobiček glede na angažiran kapital. Razvijati bomo morali predvsem podjetništvo, ki bo nadomestilo dosedanji poslovno in organizacijsko neučinkovit samoupravni sistem združenega dela. Z ukinjanjem družbene lastnine in njeno privatizacijo oziroma podržavljanjem, bomo uvedli kapitalski način upravljanja. V nastajajoči podjetniški družbi bo pomembna vloga pripadla sindikatom, ki bodo morali čimbolje izražati interese delavstva in sodelovati pri oblikovanju socialnih programov in programov razvoja. Pred nami so torej globoke in usodne odločitve. Povečale naj bi naše možnosti za preživetje, vendar pa same po sebi ne dajejo nobene garancije. Stopamo namreč v podjetništvo, polno rizikov. Doslej priljubljeno samoupravljanje, ki nam je dajalo varljiv občutek varnosti in utrjevalo prepričanje o pomembnem lastnem vplivu na svojo usodo, se je dokončno izkazalo kot neučinkovito. Angažirati moramo najboljše kadre, kar jih premoremo, da v novih okoliščinah dosežemo, kar je največ možnega doseči. Ustvarjalnost in iniciativnost ljudi je največja produktivna sila, od tega, v kolikšni meri bomo to zmogli izkoristiti za naše preživetje, pa je odvisna kratkoročna in dolgoročna usoda Merxa. Urednica Premalo sredstev za oživljanje in ozdravljanje gospodarstva ter financiranje socialnih programov Pogovor s Francem Banom, republiškim poslancem Na zadnjih zasedanjih republiške skupščine ste sprejeli nekaj zelo pomembnih odločitev. Med drugimi ste po dolgotrajnih razpravah sprejeli tudi proračun Republike Slovenije. Prosim, če kot predstavnik gospodarstva poveste svoje mnenje o razporeditvi sredstev proračuna. »Resje, da smo na zadnjih zasedanjih republiške skupščine obravnavali zelo pomembne zadeve iz programa dela skupščine; vse v ska-du s plebiscitno odločitvijo o suverenosti slovenske države. Največ razprav je bilo o vsebini proračuna, ki je prvič sestavljen kot »integralni« proračun Slovenije. Poslanci s področja gospodarstva smo odločno nasprotovali višini proračuna. Terjali smo, seveda z argumenti, vsaj 20-odstotno znižanje v prid razbremenitve gospodarstva. V okviru Gospodarske zbornice smo se močno prizadevali za uveljavitev našega stališča, vendar po mučnih in dolgotrajnih razpravah kljub temu nismo uspeli. Skupen proračun, ki vsebuje sredstva republike, občin in SPIZ-a, je po obremenitvi družbenega proizvoda še vedno med najvišjimi v Evropi.« In za kaj ste se vi osebno zavzemali? »Kar se mene tiče, sem imel posebej pripombe na premajhen obseg sredstev za ozdravitev in oživljanje gospodarstva ter na absolutno premalo sredstev za financiranje socialnih programov. Menim namreč, da so izdatki za »klasično državo« še zmeraj previsoki in bi iz tega naslova lahko brez večje škode dobršen del sredstev namenili za potrebe gospodarstva.« Gospodarstvu, še posebej v »celjskem bazenu«, se ne obeta nič dobrega. Številni gospodarstveniki nenehno opozarjajo nato in čakajo na pomoč republike. Kaj menite o tem? »Za tako trditev obstaja veliko argumentov, saj je slovensko gospodarstvo pred popolnim zlomom. Enako velja za celjsko območje. O razmerah v gospodarstvu tega območja smo poglobljeno razpravljali pred zasedanjem skupščine tudi na območni zbornici. Zahtevali smo nekaj konkretnih ukrepov za izboljšanje razmer: izvozne stimulacije, zmanjšanje obremenitev gospodarstva za celoten sklop javne porabe, iskanje virov svežega kapitala, ohranitev jugoslovanskega tržišča, pospešitev aktivnosti na področju lastninjenja, samostojnost pri sanaciji slovenskega bančništva in podobno.« Mogoče bi razmere malo bolj konkretizirali? »Posebej smo zaskrbljeni nad vse slabšim likvidnostnim položajem v podjetjih. Mnogim grozi stečaj. Popolnoma nenormalno je, da ob takšnem porastu cen delavci prejemajo zajamčene osebne dohodke, teh pa je vsak dan več.« Ali niso mogoče republiški organi in oblast premalo naredili za izboljšanje razmer? »Republika je sicer naredila nekaj korakov v smeri sprejemanja in oblikovanja socialnih programov, vendar to ne zadostuje.« O tej temi ste velikokrat spregovorili v skupščini . . . »V slovenskem parlamentu sem nekajkrat predlagal nekatere konkretne rešitve v tej smeri. Osebno namreč menim, da množično usmerjanje ljudi v predčasne upokojitve na eni strani in ugotavljanje vsemogočih presežkov in pošiljanje ljudi na čakanje na delo doma na drugi strani ni prava rešitev za nadaljnji razvoj bodoče slovenske države. Nimam prave pred- stave, kako bomo v Sloveniji obvladovali sto tisoč in več brezposelnih. Prepričan sem, da nas bo to stalo več, kot bi nas stalo vlaganje v nova delovna mesta.« Veliko ljudi je brez dela, živijo slabo. Z osebnimi dohodki komaj pokrivajo svoje najnujnejše življenjske stroške. Gospod Ban, prosim za vaš komentar! »Ja, res je. Dobršen del ljudi živi slabo. Kot kaže, se bodo stvari še zaostrovale. Sam imam zelo veliko stikov z ljudmi, z izobraženci, delavci, kmeti. Iz pogovorov z njimi sem trdno prepričan, da so vsi še pripravljeni 'zategniti’ pas, samo da bi živeli v miru.« Torej pomeni, da so ljudje pripravljeni živeti tudi slabše, samo da bi se razmere v Jugoslaviji umirile? »Vse skupaj nas skrbijo sedanje razmere in mednacionalna trenja, ki jih nikoli v vsej povojni zgodovini ni bilo v takem obsegu. Trdno sem prepričan, da mora k pomiritvi razmer v Jugoslaviji veliko več prispevati tudi Slovenija.« Kaj pa odcepitev Slovenije? »Ne podpiram hitre in strokovno slabo pripravljene odcepitve Slovenije, temveč podpiram dialog in postopno osamosvajanje. Pri tem pa se moramo zavedati, da bomo tudi v prihodnje živeli v sosedstvu z drugimi republikami znotraj Jugoslavije in da predvsem vsi skupaj potrebujemo gospodarski prostor, tako na ozemlju sedanje Jugoslavije kot tudi širše. Pri tem se mi zdi pomembno še nekaj. Ljudem moramo celovito in zelo odkrito povedati, kaj pravzaprav predstavlja osamosvojitev in z argumenti navesti vse tisto, kar nas čaka v naslednjem obdobju. Tako so po mojem mnenju tudi ljudje mislili, ko so se s plebiscitom odločali za samostojno Slovenijo.« Da ne bova preveč črnogleda: gospod Ban, verjetno je potrebno obelodaniti tudi nekatere stvari, ki potekajo dobro. »Tu in tam se kažejo svetle točke. V velikem razmahu je razvoj podjetništva. V naših glavah se sicer počasi spreminja miselnost, ki terja več in boljše delo, popolnoma drugačno organiziranost gospodarstva in večji osebni delež vsakega posameznika.« Kaj pa bo na dnevnem redu skupščine v prihodnje? »Že v naslednjih dneh, predvsem v maju, bo v skupščini tekla razprava o sprejemu paketa zakonov s področja privatizacije gospodarstva in celoten paket s področja denarne politike. Saj je znano, da moramo do 26. junija sprejeti vse tiste pomembne akte, ki bodo tudi po tem datumu zagotavljali normalno delo in življenje, predvsem gospodarskih subjektov.« Hvala za pogovor. J. Mladenovič MEEX VESTNIK APRIL 1991 Čas ne čaka, kaj pa mi? Če hočemo ali ne, moramo priznati, da čas brezkompromisno teče, ne oziraje se na uspešno uresničevanje naših in družbenih ciljev. Družba (s tem mislim nastajajočo državo Slovenijo in državo Jugoslavijo pred stečajem) in gospodarstvo v tej družbi sta si določila roke za ekonomsko, organizacijsko, lastninsko in še prenekatero preobrazbo. Preobrazbe ni, uskaljena niso temeljna izhodišča, kako bi to preobrazbo izpeljali. Kljub temu se kot gobe po dežju pojavljajo inštituti, agencije, konzal-tingi in strokovnjaki, ki vedo vse, celo kako narediti tisto, kar sploh še ni uzakonjeno. Narobe svet torej. Skupščina Republike Slovenije hoče drugačno družbeno in ekonomsko ureditev Slovenije, kar naprej pa zakone s tega področja vrača na začetne razprave. Npr. osnutek zakona o privatizaciji. Obenem ta skupščina razveljavlja zvezne zakone s tega področja, npr. zakon o družbenem kapitalu. Monetarni sistem Jugoslavije razpada, tuje finančne institucije ne zaupajo več Jugoslaviji, ne verjamejo v Slovenijo. Slovensko javno mnenje je bilo, da je za padec industrijske proiz- vodnje v Sloveniji v veliki meri kriv precenjeni dinar. Devalvacija je tu, celo višja, kot smo pričakovali. Zopet smo hitro povedali, da to ni pravo. Kaj je res pravo? In v sredini vse te zmešnjave je gospodarstvo, ki mora kljub vsemu dati iz tekočega poslovanja »cesarju, kar je cesarjevega« in še razmišljati, kako se organizirati, da bi glede na osnutek zakona o privatizaciji ne šlo »cesarju« tudi tisto, kar smo v teh dolgih letih le prigospodarili. Tako smo se v tej izjemni nedorečenosti mi znašli z že izpeljanim programom reorganizcije Merx SP v Merx Holding, d.o.o. in Merx Finančna organizacija v Merx Hranilnico in posojilnico, d.d. Obe družbi sta v mešani lastnini, kar ni v nasprotju ne z zveznim zakonom o podjetjih, ne z republiškim osnutkom zakona o privatizaciji in nazadnje ne z razmišljanjem ameriškega svetovalca pri slovenski vladi Jeffreya Sachsa. Pomeni, da smo na pravi poti. Že večkrat sem izjavil, da v naših razmerah trenutno še ni pogojev za takšno delovanje Holdinga, kakršno je delovanje le-teh v ekonomsko razvitih družbah. To ve tudi zakonodajalec, zato je v prehodnem obdobju tudi predvidel holding, ki ima lahko dve vsebini delovanja: - holdinški princip delovanja do novoustanovljenih družb -hčera - v našem primeru: Merx Evrodan, Merx Trženje, Merx Razvojni inženiring, Merx Izobraževalni center, EMO - EKO (družba s proizvodnjo s področja ekologije) ter kot delničar v Merx HP, d.d.; - kot pogodbeni Holding do družbenikov pravnih oseb, kar pomeni, da družbeniki pravne osebe (to so bili dosedaj člani SP) soupravljajo v Holdingu glede na število glasov, ki izhajajo iz višine vloženega kapitala družbenika, pravne osebe. Holding lahko za te družbenike opravlja storitve, ki so predmet poslovanja holdinga ali hčera, skladno s pogodbami. Družbenikov pravnih oseb soustanoviteljev je 15. Že prej sem omenil, da je Merx Holding, d.o.o. v mešani lastnini, kar pomeni, da so družbeniki tudi fizične osebe. Tako se je za družbeništvo v holdingu odločilo tudi 25 fizičnih oseb. Družbene PO Mera Holding Fizične osebe Mera HP, d.d. Novo ustanovljena d.o.o. ustanovna vloga Pretok ustanovnega kapitala ustanovna vloga ustanovni delež odkup delnic Dejavnost družbe, ki je opisana v 5. členu sklepa - oziroma pogodbe o ustanovitvi Mera Holdinga, bo opravljal Holding, v veliki meri pa tudi pogodbeno novo ustavnovljene družbe. Holding sam se bo predvsem ukvarjal z ustanavljanjem novih podjetij, finančnim sodelovanjem, organizacijskim v lastninskih postopkih, v iskanju svežega kapitala itd. Izjemno pomembna bo v Holdingu združitev privatne in podjetniške iniciative za uspešno poslovanje, hitro poslovno odločanje in kvalitetno izvedbo dogovorjenega, saj bodo v kapitalski navezavi od uspešno dogovorjenega in izvedenega posla imeli korist izvajalci posla in družbeniki. Ne glede na uvodno razmišljanje sem optimist. Zaupam v družbenike, ki so Hol- ding ustanovili, zato sem prepričan, da bodo nove poteze Holdinga uspešne za družbenike in za sedanje hčere ter novo ustanovljene družbe. Sicer pa moramo počakati, da bo Holding formalno pravno registriran. To bo pa gotovo do 1.7. 1991, ko preneha Mera SP. Jože Gračnar Nekaj razmišljanj o delu in posojilnice Mera V razvitem kapitalističnem svetu obstaja med drugim tudi izredno razvit trg kapitala. Na tem trgu nastopajo s svojo ponudbo in tudi povpraševanjem banke različnih tipov in usmeritev, hranilnice in posojilnice, izredno razvite in mnogoštevilne zavarovalnice z izjemno velikimi bilančnimi vsotami, razne institucije za svetovanje, kam vlagati kapital, in nenazadnje so tu borze s svojim izredno izpopolnjenim delovanjem. V zadnjem času se pojavljajo tudi banke oziroma institucije, ki vlagajo svoj kapital v sicer visoko profitabilne ekološke projekte oziroma programe. Seveda v Jugoslaviji in tudi v Sloveniji še zdaleč ne moremo govoriti o razvitem trgu kapitala. Prav nasprotno. Razni svetovalci na zvezni ravni kot zadnje čase tudi tisti, ki prihajajo svetovat slovenski vladi, se ne morejo načuditi nerazvitosti našega trga kapitala. Predlagajo vrsto ukrepov za postopen razvoj in konkurenčnost bančnega in finančnega sistema. Nekaj več konkurenčnosti, vsaj v slovenski prostor, bodo prinesli porajajoči se zametki ekspozirut tujih bank, ki v Slovenijo prihajajo z dokajšnjim strahom in previdnostjo. V prvi vrsti skušajo na različne načine zbrati oziroma privabiti kapital, predvsem od prebivalstva. Ocenjuje se, da ima slovenska populacija izredno visoke vsote prihrankov v likvidni obliki, privarčevanih bodisi v dinarjih oziroma največji del v konvertibilnih tujih valutah. Precejšen del teh sredstev ni prav v nobeni funkciji, temveč so neproduktivno naložena. V Jugoslovanskem oziroma slovenskem finančnem prostoru so izredno pomembno vlogo, predvsem v večjih sistemih, odigrale interne banke, ki so se v večini sistemov ohranile v obliki finnančnih organizacij, kljub siceršnjemu razpadu oziroma krizi le-teh. Kaj pa Mera? V Merau smo se odločili za transformacijo sedanje finančne organizacije v Mera Hranilnico in posojilnico. Bistvena razlika med eno in drugo obliko organiziranosti je, da je prva (FO) pravna oseba, organizirana in tudi registrirana v okviru zakona o podjetjih, medtem ko bo druga (Hranilnica in posojilnica) organizirana in registrirana v okviru bančne zakonodaje (zakona o bankah). Druga kakovostna sprememba bo ta, da bo Hranilnica in posojilnica delniška družba in da jo bodo upravljali delničarji glede na število delnic, torej na osnovi vplačanega kapitala. Naj že v začetku omenim razmišljanja o Meraovih financah. Osnovna dejavnost bo vsaj v začetku, po mojem mnenju, temeljila na treh dokaj uspešno vkomponiranih sektorjih, in sicer: na sektorju za kratkoročno kreditiranje, na sektorju hranil-ništva in na Agenciji za klirinške posle. Prvi sektor je v Mer- MERK VESTNIK Poslovna skupnost za gostinstvo Potreba po enotnem delovanju V Merxu že nekaj mesecev uspešno deluje poslovna skupina za gostinsko-turistično dejavnost. Za razliko od ostalih oblik združevanja te vrste, je bila ta ustanovljena na drugačnih osnovah. Pobuda zanjo je prišla iz podjetij, od direktorjev, ki so čutili potrebo po enotnem delovanju. In kaj nudi poslovna skupina svojim članicam? Že iz prej povedanega je moč razbrati, da se v delu poslovne skupine kaže cehovski interes. Tako imajo članice v okviru skupine vsekakor večjo možnost komuniciranja, hitrejšega odločanja, prednost pred konkurenco, večje medsebojne delovne in poslovne povezanosti, uspešnejšega nastopa na trgu in skupnega poenotenega nastopa do vseh organov in institucij v občinah in republiki. Do sedaj je y okviru poslovne skupine povezanih sedem podjetij - osmo pa je Merx, sestavljeno podjetje. Med njimi so tudi takšna, ki so v preteklosti delovala izven sistema Mera. Iz dneva v dan, ko so pogoji gospodarjenja vse bolj zapleteni in ko je še vrsto neznank okrog preoblikovanja podjetij v skladu z zakonom o privatizaciji, pa se interes za povezovanje v poslovno skupino veča. Poslovno skupino za gostin- sko turistično dejavnost vodi Žare Frančeškin. Zastopa interese skupine navzven v skladu z njihovimi dogovori in pooblastili. Ti se nanašajo predvsem na pridobivanje ugodnejših pogojev za doseganje večjega dobička, hitrejšo izvedbo razvojnih ciljev, boljšo in racionalnejšo organiziranost, pripravo programov za celovito ponudbo, politiko zakupa, leasinga, ustanavljanje mešanih in delniških družb ter strokovni pripravi elaboratov, analiz in programov. Kljub vsem pogojem, da tako organiziran kot je poslovna skupina, lahko že danes ustanovi svoj holding, so ocenili in se odločili, da zaenkrat koristijo Gospodarska zbornica Slovenije, sekcija za gostinstvo in turizem je 16. aprila na svoji seji obravnavala finančne rezultate gostinstva in turističnega posredovanja za leto 1990. Ponovno je v pretres vzela panožno kolektivno pogodbo dejavnosti in obravnavala predlog priznanj za 38. gostin-sko-turistični zbor, ki se bo tokrat odvijal v Portorožu. Prvo mešano trgovsko podjetje v Celju Prodajali bodo italijanske čevlje in torbice Moda Celje ustanavlja skupaj z italijanskim partnerjem Da Ugo Pordenone prvo mešano trgovsko podjetje v Celju. Gre za preureditev prodajalne Čipka, blizu tržnice, v kateri boste lahko odslej kupovali italijanske čevlje za moške, ženske in otroke, športno obutev in ženske torbice. Ker gre za skupno podjetje, blaga ne bo potrebno uvažati. Kupovalo se bo po inozemskih tovarniških cenah, zato bodo cene v tej novi prodajalni Da Ugo zelo konkurenčne. Lahko bi rekli da bodo bistveno ce- nejše kot v ostalih prodajalnah, kjer prav tako prodajajo blago iz uvoza. Prodajalna bo odprta non-stop. Prav tako bo imela najmodernejšo tehnologijo, ki jo bo zagotovil italijanski partner. Tu mislimo predvsem na računalniško vodene blagajne s čital-cem in na vso ostalo opremo, ki sodi zraven. Prav zaradi tega bodo morale vse prodajalke trgovine Da Ugo na krajše usposabljanje v Italijo v podobno trgovino. -an usluge novoustanovljenih podjetij trženja, naložb in izobraževanja znotraj obstoječega Mera holdinga. Seveda pa so pogoj za to konkurenčne cene in kvalitetno opravljeno delo. Kako pa bo gostinsko turistična dejavnost organizirana v bodoče, pa je v danem trenutku težko reči. Veliko je odvisno od izvedbe zakona o privatizaciji v praksi in od izvedbe ponujene vsebine delovanja Mera, holdinga. Slednje je zlasti pomem- bno zaradi čvrstih povezav predstavnika holdinga v poslovni skupini s skupino in interesi holdinga in obratno. Naj bo organiziranost takšna ali drugačna, praksa je ponovno potrdila, da so take in podobne oblike, ki temeljijo na timskem delu, medsebojni pomoči, strokovnem in argumentiranem nastopu in poslovnih interesih več kot potrebne in upravičene. Žare Frančeškin Na vrsti so razgovori z delničarji Nazarje: komisija za izvedbo privatizacije je na svoji drugi seji že opredelila nadaljnje naloge za potrebe preoblikovanja podjetja. Poleg ugotovljenih vrednosti po objektih, opremi in zemljiščih, so pripravljeni tudi podatki o kategorizaciji objektov in ocena stanja ter položaja gostinskega podjetja Turist in posameznih objektov. Na zadnjem sestanku, pri predsedniku IS občine, so skupaj s predstavnikom poslovne skupine za to dejavnost in vodjo agencije Meraa, pregledali vse dosedaj opravljene naloge in se dogovorili za razgovore z vsemi potencialnimi delničarji, med katerimi bo tudi Izvršni svet občine Mozirje. J.M. Demografsko ogrožena področja Objavljen razpis za sofinanciranje programov V Uradnem listu RS št. 15/91 je bil objavljen razpis za sofinanciranje programov in naložb za demografsko ogrožena podjetja. Ker je rok za prijavo sorazmerno kratek, bi bilo prav, da bi vsa Meraova podjetja, ki imajo začrtane programe na teh demografsko ogroženih področjih, takoj pristopila k pripravam. Meraov razvojni inženiring je pri tem pripravljen sodelovati. Zato sporoča vsem potencialnim investitorjem, da jim je pripravljen pomagati pri izdelavi potrebne dokumentacije in jih tudi zastopati pri pridobivanju republiških sredstev. Seveda za ustrezno plačilo. Torej, vsi ki imate programe za demografsko ogrožena področja, pa nimate lastnih ka- drov za izpeljavo, sporočite svoje potrebe na razvojni inženiring Meraa. Privatizacija lt A • • m Dokončno jasno je, da bodo morala podjetja v okviru bodočega zakona o privatizaciji izvesti potrebno vrednotenje podjetij. To je cenitev gradbenih nepremičnin, opreme, zemljišč in splošnega vrednotenja podjetij. Ker je Meraov razvojni inženiring usposobljen za opravljanje teh del, vabi vsa zainteresirana Meraova podjetja za sodelovanje na področju vrednotenja podjetij. organiziranosti nove Hranilnice in xu vse od začetka obstoja interne banke, medtem ko sta se druga dva dokaj uspešno in hitro razvijala v zadnjih dveh letih in sta sedaj nenadomestljiv del finančne organizacije. Kar zadeva Mera Hranilnico in posojilnico, bo poslovala samostojno po načelih likvidnosti, rentabilnosti in varnosti naložb sredstev, s ciljem, da bi ustvarila dobiček. Seveda bo pa odločitev prepuščena delničarjem, katerih dejavnosti bo Mera Hranilnica in posojilnica opravljala. Naj na kratko opredelim glavne točke sedanje dejavnosti in nakažem njihov možni razvoj: Sektor kratkoročnega kreditiranja se ukvaija s tako imenovanimi aktivnimi kot tudi pasivnimi bančnimi posli. S temi se bo ukvarjal tudi odslej. Na tem področju z internim računom v Merau bistveno vplivamo na racionalno oziroma optimalno obračanje prostih likvidnih sredstev pozitivnih članic. Negativnim pa zagotavljamo, da po načelu tekočega računa pokrivajo samo negativni saldo na žiro računu, in s tem izdatke za obresti precej zmanjšamo. Menimo, da bo (ne)likvidnost še nekaj časa osrednje vprašanje, ki bo narekovalo celotno delovanje določenega gospodarskega subjekta. Tako bo tisti, ki se bo deajvno vključeval v Mera Hranilnico in posojilnico, imel nekatere prednosti pred drugimi subjekti. Z njegovo likvidnostjo se bo v skladu s sprejetimi načeli ukvarjala Mera Hranilnica in posojilnica, tako da bo članica lahko vse svoje potenciale usmerjala v druge aktivnosti. Mera Hranilnica in posojilnica bo seveda delovala po načelih varnosti plasmajev, kar pomeni, da bo vodila politiko disperzije plasmajev, ki pomenijo manjše tveganje v tem sicer izredno negotovem gospodarskem pooležaju, ko se stečaji vrstijo kot na tekočem traku. S prehodom na privatno lastnino se bo tudi razmerje med lastninami glede sodelovanja pri plasmajih Mera Hranilnice in posojilnice spremenilo v korist privatne lastnine. Seveda bo tu potrebno tudi drugačno zavarovanje plasmajev, za kar bo potrebna tildi ustrezna zakonodaja. Kar zadeva sektor hranilni-štva, bomo na osnovi pridobljene republiške licence skušali zagotoviti ustrezno širšo garancijo za tako zbrana sredstva. Prihajajoča slovenska zakonodaja bo to področje še zakonsko dopolnila, po drugi strani pa nam določila okvirje za naše poslovanje. Vsekakor bomo mrežo ekspozitur morali še širiti v okviru celjske regije. V tem konceptu bomo morali prebivalstvu ponuditi tudi za razne oblike namenskega varčevanja, nakupa vrednostnih papirjev, po drugi strani pa vključiti tudi možnost plasmajev prebivalstvu. Agencija za klirinške posle ima pri današnji vsesplošni nelikvidnosti z vidika različnih oblik izterjave tako za FO kot tudi za članice FO in še druge interesente pomembno vlogo. Ker bodo problemi, povezani z likvidnostjo oziroma nelikvid-nosjo, trajali še dlje časa, menimo, da bo Agencija še naprej iz- redno pomemben dejavnik pri zasledovanju ažurne izterjave in profitabilnosti. Seveda tudi na tem področju še nismo izčrpali celotnega repertoarja vseh možnosti in bomo najbrž tudi tu predlagali določeno širitev glede na interes in razmere. Predvsem razmere in politika, tako gospodarska, finančna, bančna, fiskalna, socialna, bodo narekovale naš razvoj oziroma prilagajanje tem spremembam. Nedvomno bo potrebnih mnogo novih naporov, svežega znanja in iznajdljivosti, da bomo kos novim izzivom in razmeram. Marsikaj bo odvisno tuid od pripravljenosti za naše medsebojno sodelovanje. Od le-teh bo v dobršni meri odvisen tudi nadaljnji razvoj oziroma delovanje v Mera Hranilnici in posojilnici: izredno aktualno področje postaja nakup menic in čekov ter nakup in prodaja ter emisija vrednostnih papirjev; več pozornosti in ustrezna specializacija bo potrebna za borzne posle; najbrž bomo razmišljali tudi o broker-ju. Anton Guzej Komentar Kako oživeti turizem v Savinjski dolini Spet je bila organizirana okrogla miza o razvoju turizma v Zgornjesavinjski dolini. Ena izmed mnogih, bi rekL poznavalci razmer. Pa vendar se je ta nekoliko razlikovala od prejšnjih. Opaziti je bilo premik na bolje. Nova občinska vlada ima veliko posluha za kopico problemov, ki jih vsa ta leta ni bilo možno rešiti. Sedaj pa so postali rešljivi čez noč. Res je, ni vse tako lepo, kot je slišati. Vlada je sicer nova, toda ljudje so ostali zvesti svojim starim načelom in pogledom, ki ne kažejo izgledov za boljši jutri v razvoju turizma. Pa vendar »sila kola lomi« pravi star pregovor in vse slabši gospodarski položaj v industriji občine, ter zmanjšan obseg poseke lesa sili ljudi v razmišljanje, kako živeti od turizma, ki se sam po sebi ponuja. Le organizirati ga je treba. Študija o razvoju turizma, ki je bila predstavljena na tej zadnji okrogli mizi, je bila med vsemi dobro sprejeta, tako kot ničkolikokrat do sedaj. Le v življenje jo je treba spraviti. Kako? Pa smo spet spet na začetku: krajinski park, zaprta ali odprta Logarska dolina, mehki ali trdi turizem, pa zopet ekologi, zeleni, javno mnenje, nosilci in podobno. Luče ob Savinji Merxova stališča, povedana tudi na tej okrogli mizi, so znana in lahko bi rekli že kar »stara«. Za nas je pomemben poenoten dogovor in od tu dalje podjetniški interes. Ne želimo privatizacije do te mere, da bo razbit še poslednji interes razvoja, v katerem naj bi sodelovali vsi, ki lahko kakorkoli prispevajo k oblikovanju skupne ponudbe. In ker je mnogo tistih, ki kažejo s prstom na občino kaj vse bi morala postoriti, velja povedati da občina v bodoče ne more biti nosilec razvoja dejavnosti, temveč se pojavlja v vlogi pobudnika, investitorja spremljajoče turistične infrastrukture (ceste, telefon) in kreatorja politike, ki bo stimulirala kapital in posameznike v vlaganja, da bo Mozirje nekoč postalo res turistična vas, kot jih poznamo v sosednji Avstriji. ■ In če že primerjamo Avstrijo in smo na pragu privatizacije, potem je najbolje formirati delniško družbo v mešani lastnini. Za dokapitalizacijo te družbe pa bodo poskrbeli vsi tisti, ki želijo svoj interes in vpliv zastaviti tudi v konja, ki se mu reče turizem. In ker Savinjčani ne bi bili Savinjčani in ker se vedno najde nekdo, ki želi reči zadnjo besedo naj bo v upravnem odboru delniške družbe zadnji vsaj tisti, ki je skozi vloženi kapital upravičen do zadnje besede. Da ne bo mišljeno, da je za oživitev turizma potreben le kapital, kaže pogledati v stare knjige in ugotoviti, kako je uspelo gornje Savinjcem že v stari Jugoslaviji doseči tako število nočitev, kot je v vsej moderni povojni Jugoslaviji ni bilo več možno. Morda se bomo naučili, da so poleg denarja potrebni za turizem tudi ljudje, kajti turizem nas bogati. EMO - EKO Prisoten delež Merxa Na pobudo Marjana Dreva se je pred nedavnim organizirala nova mešana družba Emo-Eko, kateri družbeniki so Marjan Drev, Emo in pa Mera holding s svojim 20-odstotnim deležem. Za kaj gre? Že sama beseda Eko nam pove, da gre za ekološke programe, za delovanje varstva okolja in človekovega zdravja. Na tem področju smo v preteklosti zelo malo naredili, z močno aktivnostjo »zel n ih« v Sloveniji, pa se je prižgala tudi rdeča luč za program zdravega načina življenja. Prav zaradi tega so v Mera holdingu ocenili, da je ideja Marjana Dreva zanimiva in dobra osnova za organiziranje nove družbe. Ta se bo ukvarjala s proizvodnjo raznih naprav za ekološke programe, kot je na primer čistilec nitratov za pitno vodo. Ta se bo že prav kmalu pojavil na tržišču. -an MIERX VIESTNIK APRIL 1991 Ekonomsko finančna revizija kot pomemben element tržnega gospodarstva Naša računovodska in finančna stroka sta skoraj vsa povojna leta delovali brez tesnega sodelovanja z revizijo poslovanja, ki ima v svetu večstoletno tradicijo. Razviti svet je že pri svojih prvih razvojnih korakih trgovinske, bančne in kasneje industrijske dejavnosti spoznal, da za učinkovito in uspešno poslovno življenje potrebuje tudi notranjo in zunanjo revizijo poslovanja. Ta je vseskozi nepogrešljiva služba za vodstvo podjetij in lastnike kapitala, saj jim mora nuditi nepristranske informacije o ekonomskem položaju celotnega podjetja ali njegovega dela. Še posebej izstopa obvezna revizija letnih računovodskih izkazov delniških in drugih podjetij ter bank, tako da zaključne račune preverijo nepristranski in strokovno usposobljeni revizorji. Revizijski poklic oziroma dejavnost so v svetu hitro in dobro organizirali v poklicne organizacije (inštitute in/ali zbornice), ki skrbijo za razvoj te stroke, za oblikovanje in sprejemanje lastnih strokovnih pravil, kot so načela in standardi, ter za izdelovanje, sprejemanje in spoštovanje poklicno-etičnih pravil. Gre torej za izredno dobro organizirano stroko, ki jo moramo pri nas šele razviti. Posebna delovna skupina pripravlja dva posebna zakona o uvajanju in delovanju tako imenovane poslovne (komercialne) in državne revizije. To bo pripomoglo k postopnemu in dolgotrajnemu odpravljanju zaostalosti naše družbe in tovrstne dejavnosti v Jugoslaviji. Revizija je povsod v razvitem svetu neodvisna od državnih ali političnih institucij, kajti glavni namen njenega obstoja in delo- vanja je dajanje neodvisnih in strokovnih mnenj o realnosti in objektivnosti finančnih izkazov gospodarskih in negospodarskih subjektov. Vsi dosedanji poizkusi osamosvajanja revizije v neodvisno in samostojno institucijo so bili pri nas neuspešni vse do začetka letošnjega leta. Z začetki gospodarskih reform se je ponovno odprlo vprašanje delovanja take institucije, za katero je dal pobudo Mednarodni denarni sklad. Te zahteve so prisilile zvezno vlado, da se je odločila korenito spremeniti status revizije in je tako začela pripravljati nov pravni okvir, ki naj bi določal funkcijo revizije v tržnem sistemu. V projekt razvoja revizije so se vključili vsi subjekti, ki bi lahko veliko prispevali k njemu - zvezni sekretariat za finance, Zveza računovodskih in finančnih delavcev Jugoslavije, SDK Jugoslavije in posamezniki, predvsem ugledni univerzitetni profesorji te stroke. Zakaj je revizija sploh potrebna? Odgovor na to vprašanje je lahko zelo enostaven, če si po-bliže ogledamo obrazložitev, kaj je revidiranje. Splošno lahko revidiranje imenujemo zbiranje dokazov za podporo mnenja o realnosti in objektivnosti oziroma skladnosti trditev revidiranega subjekta z opredeljenimi kriteriji. Če se omejimo na revidiranje računovodstva oziroma računovodskih izkazov, to pomeni, da z revidiranjem zberemo dovolj dokazov za trditev, da računovodski izkazi prikazujejo realno in objektivno stanje subjekta oziroma skladnost z vnaprej določenimi kriteriji, to je z zakonskimi, pogodbenimi ali drugimi določili. Kaj storiti danes, da bo jutri boljše Nova tržišča na Nizozemskem Povsem normalno je, da je za revizorsko mnenje zainteresiranih več subjektov v tržnem gospodarskem sistemu. V poslovnem življenju so potrebne presoje verodostojnosti računovodskih izkazov, ko se odločamo za nakup podjetja, pa tudi tedaj ko ga že imamo. Med ponudniki in povpraševale! so torej različni interesi, od različne vrednosti podjetja do različne obrestne mere. Če želi na primer prodajalec ustvariti pri kupcu trdnejše prepričanje o verodostojnosti izkazanih stanj ali procesov, se odloči za zunanjega revizorja, ki bo s svojo izjavo prispeval k večji verodostojnosti ponudnikovih izkazov. Naloga revizorja je, da ugotovi, ali so trditve v bilanci stanja skladne s strokovnimi pravili (kriteriji). Svojo trditev poda v obliki revizijskega poročila in s tem se zmanjša negotovost pri kupcu. Taje pripravljen plačati tuid višjo ceno ali pa znižati zahtevane obresti zaradi manjšega tveganja. Pri uporabi revizijskih storitev ne bi smeli razumeti, da gre za spor med partnerjema. Potrebno je le revizijsko poročilo, ki ga želi ena ali obe strani za potrditev resničnosti slike o podjetju ali njegovem delu, ki se kupuje oziroma prodaja. Pri tem se postavlja vprašanje, zakaj lahko uporabnik sploh verjame revizorjevim trditvam. To je posledica strogih kriterijev, ki jih mora revizor spoštovati pri dajanju svojih mnenj. Gre za kakovostne ocene, ki jih revizor lahko da le tedaj, če izpolnjuje dva pogoja, to je strokovnost in zaupanje. Za managerja lahko pomeni revizijsko poročilo o rezultatih poslovanja njegovega podjetja predvsem izkaznico za okolje oziroma še konkretneje za lastnika podjetja, da je poslova- nje v preteklem obdobju potekalo v skladu s predpisi in načeli dobrega gospodarja. Kot zunanji (nepristranski) opazovalec revizija torej objektivno presoja uspešnost ali neuspešnost dela managerjev v pregledanem preteklem obdobju. Ne glede na povedano pa zunanja revizija koristi manager-ju, saj objektivno in strokovno revizijsko poročilo omogoča preverjanje lastnega kontrolnega sistema ter meril in korektnosti prikazovanja tekočega obdobja. Predvsem se to nanaša na stopnjo rezervacij pri terjatvah, odpis nekurantnih zalog, upravičenost knjiženja stroškov v obračunskem obdobju in podobno. Tovrstna »moč« revizijskega poročila je obratno sorazmerna s časovno odmaknjenostjo poročila od konca poslovnega leta. Čim krajše je to obdobje, tem večja je koristnost revizijskega poročila. Manager zato pričakuje od revizorjev, da bodo ustrezno kadrovsko močni ter da bodo revizijski pregledi in poročila pripravljeni v zelo kratkem obdobju. Pomembnost uvedbe revizije rezultatov poslovanja za mana-gerje pa vidimo v njegovih sit-kih z okoljem. Vsak podjeten manager bo namreč revizijsko poročilo, ki potijuje uspešno poslovanje njegovega podjetja, znal uporabiti za utrditev ugleda svojega podjetja in njegovo uspešnejšo uveljavitev v okolju. Še pomembnejše pa bodo zanj informacije iz revizijskih poročil podjetij v njegovem okolju - poslovnih partnerjev. Te informacije lahko manageiju pomagajo pri prihodnjih odločitvah in še nekoliko zmanjšajo tveganje pri njih. Priredila: Boža Dakič-Ivančič s špik # TGP Košenjak Možnosti in želje Golte: Nove destinacije, novi obrazi, nov denar in nove izkušnje, bi lahko na kratko poimenovali razloge, ki vedno znova silijo vodstvo Golt k razmišljanju, kaj še postoriti danes, da bo jutri boljše. Da bi zagotovili nova tržišča turistom željnih lepih gora, narave, tišine, pohodništva in iz-letništva, smo se v začetku tega leta odpravili na Nizozemsko, kjer živijo ljudje, ki vsega tega nimajo. Prostrane ravnice, ubijajoči tempo življenja, pa vendar prijazni ljudje, so nam vzbudili up, da le nismo prišli zaman. Poslovni razgovori, spoznavanje navad in njihove sugestije, kaj moramo postoriti, da se utrdimo na njihovem tržišču, so nam pomagali, da smo realno ocenili naše monosti. Nismo se ustrašili, povabili smo jih v Slovenijo, jih navdušili in ponudba za konkretno sodelovanje iz Holandije je že prišla. Video kasete, propagandni material, predlagani obiski v podjetjih, predstavitev športno rekreativnega programa, ceniki, promocija v nekaterih hotelih, organiziranje slovenske kuhinje, vikend promocije v shooping centrih s prodajo slovenskih specialitet in spominkov. Zdaj smo na vrsti mi, da upravičimo stari pregovor, ki pravi, da je utrujenemu popotniku postelja in dobra hrana ugodje, ki mu po lepi naravi in dolgem izletu najbolj prija. Več ne želijo, zato izkoristimo to. Upamo samo lahko, da bodo interesi širši in da bodo ostali, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom, uvideli svoj poslovni interes. Delavci Golt ga prav gotovo bodo, samo žal jim je, da že danes ne razpolagajo z ustreznimi prenočitvenimi kapacitetami, ki bi jih lahko ponudili urejenemu tržišču. Žal je tako, da se brez nuje še čevelj ne obuje in da brez nekaj stroškov tudi promocija in prodaja centra in Savinjske doline ne bo možna. Pa vendar nekaj tržne spretnosti, pa bi se kar dobro vnovčila na promociji tudi prodaja Savinjskega želodca, spominkov, razglednic, vina in podobno, kar bi gotovo pokrilo tudi te stroške. Zato vsi zainteresirani, vrata so odprta, pokličite nas. Dravograd, dne 18. 4.: razvoj podjetja se mora posebej še sedaj, ko so pogoji gospodarjenja vsak dan težji in bolj negotovi in ko je na vseh področjih prisotna močna konkurenca, nadaljevati v smeri prilagajanja trgu in iskanja novih rešitev. Če temu ni tako, je podjetje brez bodočnosti. Tega se dobro zaveda nekaj več kot petdesetčlanski kolektiv Turistično-gostinskega podjetja KOŠENJAK, ki obsega šest gostinskih delovnih enot, dve trgovini in menjalnici ter salon galanterije za intimno nego - sex shop. Dobršen del dohodka pa pridobiva tudi iz dobička pro-stocarinskih prodajaln. Predvsem v zadnjih letih je KOŠENJAK uspešno zaključil vrsto naložb, precej ambiciozno pa ima začrtano pot tudi v bodočnost. Tako z izgradnjo motela v Dravogradu z vrsto spremljajočimi objekti (butiki, di- skoteko, igralnico ...), preureditvijo carinskih prostorov na mednarodnem mejnem prehodu Vič, v katerih bi opravljali vrsto dejavnosti... Vendar pa so načrti zaenkrat odvisni od večih dejavnikov in kaj kmalu bo jasno, ali jih bo mogoče uresničiti. Predvsem zaradi vrste dejavnosti, od katerih podjetje poleg gostinstva tudi pridobiva dohodek, še ni bilo težav v zvezi z rednimi izplačili osebnih dohodkov, kar je na Koroškem že skoraj redkost, od januarja 1991 dalje pa zaposleni prejemajo osebne dohodke v skladu s kolektivno pogodbo. T udi Košenjak je tik pred veliko nalogo - privatizacijo podjetja, ki naj bi bila izvedena z izdajo delnic. Velika želja zaposlenih je, da bi bili sposobni kupiti kar največ delnic. M.J. Gostinstvo bo ali ne bo preživelo Delavci ne bodo ostali praznih rok O visokih davčnih osnovah za gostinstvo smo že pisali v prejšnji številki. Obremenitev se do danes ni bistveno zmanjšala, čeprav je bilo rečeno, da bo davčna politika enaka kot v trgovini. Toda v celjskem gostinstvu so kljub temu optimisti. Delajo naprej in se trudijo za čimboljše rešitve v zvezi z zakonom o privatizaciji. Trenutno vidijo rešitev v tem, da bi vse obrate, ki so na meji rentabilnosti, oddali v zakup svojim delavcem. Misli- jo, da bi s tem vsekakor izboljšali ponudbo in zagotovili, da objekti ne bi propadali. Kajti z zbrano najemnino in iz interesa po vlaganju, bi jim to vsekakor uspelo. Razmišljajo tuid o sovlaganju tujih oseb in počasnem prehajanju podjetja v mešano družbeno lastnino. Seveda pa pri tem ne bodo pozabili na delež delavcev, ki so to firmo dolga leta ustvarjali. ja Kaj je novega v Potrošniku V Potrošniku nadaljujejo z obnovami dotrajanih prodajaln. Prav sedaj je »v delu« market Vojnik. Prizidek za skladišče so že zgradili. Prav tako so že obnovili dotrajani bife. Z deli nadaljujejo v notranjosti trgovine, kjer bodo v celoti zamenjali in posodobili opremo, uredili mesni in delikatesni oddelek in prostor za zelenjavo ter sadje. Kljub temu, da bo trgovina v celoti prenovljena, pa zaenkrat že ne nameravajo vpeljati blagajne s kodnim sistemom. Ta naložba je namreč precej draga, še posebej sedaj, ko bi morali vso blago sami kodirati. Kajti večina proizvajalcev pri nas še vedno nima blago označeno s kodami. J.M. Stari grad dobiva novo »obleko« Odprt pred prazniki Gostišče Stari grad, objekt, ki je bil v preteklosti povezan tudi z Merxom, v teh dneh dobiva novo »obleko«. Po zaslugi turističnega društva m treh podjetnikov: Bezenška, Čretnika in Mlinariča, ki so vložili znatna finančna sredstva v obnovo gostišča Stari grad, bomo lahko obiskali priljubljeno izletniško točko že pred prvomajskimi prazniki. In kakšna bo nova »obleka«? Povsem na novo bo v celoti urejena kuhinja. Zato bo posebna pozornost dana ponudbi hrane. Svojo novo »obleko« bo imela tudi restavracija. Opremljena bo v stilu celjskih grofov, na katere smo Celjani še vedno zelo ponosni. Torej prvomajski prazniki ne bodo dolgočasni. Po tradicionalnem izletu na Petriček, boste lahko naslednji dan obiskali gostišče Stari grad. Nov avto salo n Povezava salona s prodajo vozil Celje, 19. 4. 1991: V dneh pred prvomajskimi prazniki bo pred poslovno stavbo Avtoteh-nike na Bežigrajski 13 predan svojemu namenu nov avtosa-lon. Služil bo za razstavo Renaultovih in Citroenovih vozil, ki so predmet poslovanja podjetja. Vsakokrat bo v razstavnem prostoru, v salonu s 100 kvadratnimi metri, na ogled pet vozil iz prej omenjenega programa. Temu avtosalonu, ki bo najlepši salon v Celju in okolici, pa se bo verjetno prav kmalu pridružil še eden. Avtotehnika ima namreč v načrtu, da bo s širitvijo ceste, ki vodi mimo njihovega podjetja, na samem vhodu v podjetje odprla še en salon, ki bo služil samo za razstavo Renaultovih vozil. MERX VESTNIK APRIL 1991 TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE • AVTO CELJE p o 63001 CELJE, LJUBLJANSKA C. 11 Najnovejše iz Avto Celja: PRODAJA ORIGINALNIH ITALIJANSKIH VOZIL FIAT - NAMENJENIH JUGOSLOVANSKEMU TRŽUŠČU - ZA DINARSKA SREDSTVA, možnost menjave po sistemu »staro za novo«! - prodaja vozil ZASTAVA - prodaja vozil FIAT, FORD in VW iz Avstrije za dinarje, možnost menjave po sistemu »staro za novo« - prodaja vozil TAM in IVECO - posredovanje nakupa vozil iz uvoza za devize - prodaja vseh vrst nadomestnih delov in opreme za osebna in tovorna vozila - servisne storitve in vzdrževanje vozil: ZASTAVA, FIAT, TAM in IVECO OGLASITE SE V NAŠIH SERVISIH v Celju ter PRODAJALNAH. IN SALONIH AVTOMOBILOV v: Celju, Velenju, Žalcu, Slovenskih Konjicah in Šentjurju! MIERX STANOVANJSKA ZADRUGA GRADITELJ 63000 CELJE, ulica 29. novembra 16 telefon 063 21-352 telex 33513 yu merxce telefax: 063/24-202 vam nudi: Oprostitev plačila prometnega davka na kupljen material za stanovanjsko izgradnjo Minimalno provizijo - 2,5 % in pristopni delež -200 din Brezplačno svetovanje in strokovno pomoč v vseh fazah izgradnje Brezplačno pridobitev dovoljenja za izvedbo manjših gradbenih del in rekonstrukcijskih del Blagajniška vplačila brez provizije Kompletni inženiring: priprava, projektiranje, izvedba in gradbeni nadzor Prizadeti ob poplavi so oproščeni plačila pristopnega deleža Mesečno obveščanje vseh članov o ugodnostih nakupa v večjih trgovinah regije Možnost obročnega odplačevanja gradbenega materiala pri: Lesnini v Levcu Savinjskem magazinu v Žalcu Eri Velenje, PO Celje Agrini Žalec Kovinotehni Celje Potrošniku Celje Izbiri Laško Dravinjskemu domu Slovenske Konjice Slovenijalesu Celje Jelovici, PO Celje POHITITE, VČLANITE SE V STANOVANJSKO ZADRUGO GRADITELJ, DA BOSTE TUDI VI LAHKO KORISTILI NAJUGODNEJŠE POGOJE PRI GRADNJI VAŠEGA DOMA. POKLIČITE NAS NA NASLOV: Merx, stanovanjska zadruga Graditelj. Celje, Ul. 29. novembra 16, telefon 063/21 -352 Prenehanje delovnega razmerja in pravice za čas brezposelnosti V tem mesecu smo v uredništvo glasila prejeli zelo veliko pisem in telefonskih klicev naših delavcev. V novih pogojih gospodarjenja in vsesplošni krizi, so se tudi v Merxovih podjetjih v posameznih sredinah pojavili tehnološki viški. Ljudje so zaskrbljeni, iščejo rešitve, obračajo se na razne institucije in tako so se obrnili tudi na nas. Mislim, da smo z odgovorom Bojanu in Sonji odgovorili tudi vsem ostalim, ki ste nam zastavili vprašanja. Prav zaradi tega smo se v uredništvu tudi odločili, da v tej številki tej temi namenimo nekoliko več prostora in skušamo odgovoriti na bistvena vprašanja v primeru prenehanja delovnega razmerja in pravicah za čas brezposelnosti. Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in Novela Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih sta bila objavljena v Ur. 1. RS, št. 5 in sta začela veljati dne 17. 2. 1991. Novela Zakona o delovnih razmerjih odpravlja pravice, ki jih je delavcem omogočil Zvezni zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja v njegovem 21. členu (Ur. 1. SFRJ, št. 60/89 in 42/90). Prav tako odpravlja celotno III. poglavje Zakona o VPRAŠANJA IN ODGOVORI Bojan iz Šentjurja: Prosim, če mi lahko v Vestniku odgovorite na vprašanje, katere kriterije lahko v podjetju uporabijo za to, da ugotovijo, da je moje delo postalo trajno nepotrebno. Odgovor: Kriteriji, kijih uporabimo pri določitvi delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno, so: strokovna izobrazba delavca oziroma usposobljenost za delo in potrebna dodatna znanja in zmožnosti, delovne izkušnje, delovna uspešnost, delovna doba, zdravstveno stanje, socialno stanje (število nepreskrbljenih družinskih članov, opravljanje obrtne dejavnosti kot postranski poklic, opravljanje kmetijske dejavnosti, družabništvo v zasebnih in mešanih podjetjih). Začasna odsotnost z dela zaradi bolezni ali izrabe porodniškega dopusta oziroma dopusta nego in varstvo otroka in težje prizadetega invalida ter nosečnost, ne smemo upoštevati kot kriterij za ugotavljanje nepotrebnih delavcev. Sonja iz Celja nas sprašuje, katere delavce je zaščitil zakon pred prenehanjem delovnega razmerja? V njenem podjetju se je namreč pojavilo kar čez noč veliko tehnoloških viškov, med njimi tudi ona sama. Do upokojitve ima še samo slaba štiri leta zato jo skrbi, kako bo z njo? Odgovor: Zakon je zaščitil določeno populacijo delavcev, katerim delovno razmerje zaradi nujnih operativnih razlogov ne more prenehati: - delavcu v času služenja vojaškega roka, - delavcu v času, ko je odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni, - nosečnici in delavki oz. delavcu v času odsotnosti z dela zaradi porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka, - delavcu, članu organa upravljanja, delavskega sveta ali drugega organa, ki predstavlja delavce in voljnemu ali imenovanemu sindikalnemu poverjeniku v času opravljanja njegove funkcije in dve leti po prenehanju opravljanja funkcije, - delavcu, izvoljenemu za delegata skupščine družbenopolitične skupnosti. Zaščiteni so tudi invalidi, ki ne izpolnjujejo pogojev za invalidsko upokojitev. Tem lahko preneha delovno razmerje le z njihovim soglasjem. V podobnem položaju so tudi starejši delavci, ki jim do izpolnitve pogojev za upokojitev manjka do 5 let zavarovalne dobe. Tem delavcem lahko preneha delovno razmerje le, če se jim zagotovi dokup zavarovalne dobe, ali če jim je zagotovljeno denarno nadomestilo iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za upokojitev ali, z njihovim soglasjem, pravica do ustrezne odpravnine. Prav tako je potrebno soglasje delavcev za prenehanje delovnega razmerja z manj kot enim letom delovne dobe ali kadar sta oba zakonca zaposlena pri istem delodajalcu ali kadar je eden od njiju že prijavljen na Zavodu za zaposlovanje in delavki ali delavcu samohranilcu z otrokom do 2 let starosti. Market Podčetrtek Nova delovna mesta Podčetrtek, 19. 4.: ob pomoči vseh delavcev Jelše, ki so pomagali pripraviti market za začetek poslovanja, je ta objekt po devetih mesecih dela bil predan svojemu namenu. Bruto površina marketa je 500 kvadratnih metrov in vsebuje prodajo hlajenih proizvodov od mesa do sadja in zelenjave, kruha, slaščic itd.; nadalje prodajo vseh ostalih vrst živil in pijač ter neživila vseh vrst. V tekstilno tehničnem delu trgovine bo na voljo tekstilno blago, spominki, igrače in akustika. Možen bo tudi nakup bele tehnike in drugega tehničnega blaga. Po ugodnem nakupu v trgovini pa se bo vsakemu kupcu prileglo hladno ali toplo okrep- čilo v prijetnem vzdušju novega bifeja. Z odprtjem marketa so v podjetju Jelša realizirali svojo razvojno strategijo zadnjih let, ki se je nanašala predvsem na razvoj trgovske mreže v tako imenovanih vodilnih naseljih občine, ki imajo večjo gravitacijsko sposobnost kupne moči. Še posebej to velja za oba turistična centra v Rogaški Slatini in Podčetrtku. Istočasno pa so tudi dali možnost zaposlitve mladim ljudem. To je za podjetje še posebej veliko zadovoljstvo, ko je danes vsako novo delovno mesto dragocenost, ki v končni fazi koristi tudi podjetju, ki se odloči za naložbo. delovnih razmerjih (Ur. 1. RS, št. 14/90) z dopolnitvijo, da se pravice, ki so jih delavci pridobili do uveljavitve te novele, ohranijo v skladu z dosedanjimi predpisi. Novela daje proste roke vodstvu in delodajalcu. Vodstvo oziroma delodajalec med ostalim ugotavlja trajni obstoj potreb po prenehanju delovnega razmerja delavcev. Novelirano III. poglavje že v svojem naslovu bistveno spreminja vsebino odnosov znotraj podjetja. Tako se srečamo z novim pojmom prenehanja delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov v organizaciji oziroma pri delodajalcu. To pomeni, da se po tem zakonu štejejo za nujne operativne razloge tehnološki, organizacijski ali strukturni razlogi, ki prispevajo k večji učinkovitosti organizacije oz. delodajalca, ekonomski razlogi in ukrepi družbenopolitične skupnosti. Če takšni pogoji nastopijo in trajajo šest mesecev ali manj, lahko delovno razmerje delavcu preneha. V tem času pa lahko delodajalec razporedi delavca na drugo delovno mesto, za katero se zahteva eno stopnjo nižja strokovna izobrazba. Gre še za druge možnosti, da se takšnega delavca razporedi v drugo organizacijo, ali k drugemu delodajalcu, ga napoti na prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo, lahko uvede delo s skrajšanim delovnim časom. V navedenih primerih ima delavec pravico do osebnega dohodka po dejanskem delu, ki pa mora biti najmanj 20 % višji od nadomestila osebnega dohodka za čas čakanja na delo v skladu s kolektivno pogodbo oz. splošnim aktom. Poslovodni organ oz. delodajalec, če gre za večje število delavcev, pa organ upravljanja, odloči, katerim delavcem začasno ni mogoče zagotoviti dela in klateri ukrep bo uporabil. Novost je arbitražna komisija, ki se vključi v morebitni spor med delavcem, organom upravljanja oziroma delodajalcem. PRAVICE, ki gredo delavcu iz zavarovanja za primer brezposelnosti Te pravice so: denarno nadomestilo, denarna pomoč, priprava za zaposlitev, povračilo prevoznih in selitvenih storškov, pravic delavcev, katerih delo postane nepotrebno, pravica do zdravstvenega varstva in pravica do pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Za delavce, ki jim preneha delovno razmerje, bo najpomembnejša pravica do denarnega nadomestila in čas trajanja take pravice. Pri pridobitvi tega denarnega nadomestila je zlasti pomemben čas, v katerem je bil zavarovanec zavarovan za primer brezposelnosti. Takšno denarno nadomestilo dobijo delavci izplačano za: - 3 mesece, če je bil zavarovanec zavarovan najmanj 9 mesecev nepretrgoma, ali 12 mesecev s presledki v zadnjih 18 mesecih, - 6 mesecev, če je bil zavarovanec zavarovan najmanj 30 mesecev nepretrgoma, ali 50 mesecev v zadnjih 5 letih, - 9 mesecev, če je bil zavarovanec zavarovan 5 let ali več in manj kot 10 let, - 12 mesecev, če je bil zavarovanec zavarovan 10 let ali več in manj kot 15 let, - 18 mesecev, če je bil zavarovanec zavarovan 15 let ali več in manj kot 20 let, - 24 mesecev, če je bil zavarovanec zavarovan 20 let ali več. Ne glede na prejšnje kriterije se zavarovancu, kateremu ob izteku roka za izplačevanje denarnega nadomestila do izpolnitve pogojev za upokojitev manjka največ 3 leta, izplačevanje denarnega nadomestila podaljša do izpolnitve tega pogoja, če mu zavod ne more zagotoviti zaposlitve. MERK BANKA NOVE, VIŠJE OBRESTNE MERE VELJAVNE OD 15. 4. 1991 Vrsta vloge letna obrestna mera VLOGE NA VPOGLED 40 % VEZANE VLOGE nad 1 mesec 47 % nad 3 mesece 50 % nad 6 mesecev 55 % nad 12 mesecev 60 % Če pa imate na vpogledni vlogi vsaj 30.000,00 din več kot 6 mesecev, vam za celotno vlogo pripadajo 55 % letne obresti. Obresti vam bomo obračunali in pripisali ob koncu meseca, v katerem je poteklo 6 mesecev. KDOR VARČUJE, Sl SREČO KUJE! • MERK VESTNIK STRAN 6 APRIL 1991 N NASVI v_ ETI, ZANIMIVOSTI, NOV OSTI / Sezona je tu! Pri spomladanski pripravi vrtne zemlje morate najprej pomisliti na gnojenje. Dober, zrel hlevski gnoj zelo priporočamo. Toda takšnega težko dobimo. Zelo dobra zamenjava zanj je biopost, ki v tleh odigra popolnoma enako vlogo kot hlevski gnoj. Biopost vnese v zemljo zadostno količino drobnoživk, ki ustvarjajo humus in tako napravijo prst rahlo in zračno. Tega potrosimo po navodilih, ki so na vrečki. Nato tla prelopata-mo. Niti hlevski gnoj, niti Biopost nimata dovolj čistih hranil, zato po prelopatani površini potrosimo še novo organsko mineralno gnojilo organo. Nato še le površino na fino poravnamo z grabljami. Vse okrasne rastline na balkonih in oknih sadimo oziroma presajamo v R-substrat, ki ga pomešamo z dobro vrtno zemljo v razmerju 1 : 1. Ko se rastline primejo, jih pričnemo gnojiti s cvetalom. Vinogradniki naj letos poskušajo svojo trto pognojiti z organom. V Zahodni Evropi so dosegli čudovite rezultate s tem gnojilom, saj seje vsebnost sladkorja zvišala za 2-3 stopnje na parcelah, ki sojih gnojili z organom. Za sadno drevje si prav tako nabavimo organo, v kolikor pa želimo na novo posaditi sadne sadike, pa v sadilne jamice polnimo mešanico bioposta in prsti. To so samo osnovni napotki za gnojenje rastlin pri vrtičkasti proizvodnji. Smisel tega prispevka je v tem, da si pravočasno priskrbimo navedene kemične pripravke in da po nepotrebnem ne bi nabavljali dragih stvari, ki jih potem ne rabimo. Kako pa bomo vse te rastline zaščitili pred raznimi škodljivci, pa vas bomo seznanili v naslednji številki glasila. Minuta za slovenščino Petkrat cenejši ali za petino cene Pri govorjenju sli pisanju nam ne gre samo za to, da govorimo ali pišemo v skladu s slovničnimi pravili, ampak predvsem za to, da povemo tisto, kar hočemo povedati. Pa ni vedno tako. Kar poglejmo knjige, časopise ali pa naše raznorazne samoupravne in nesamoupravne akte, govorance in poročila. Pogosto bomo naleteli na izraze, kot so »trikrat manjši«, »petkrat cenejši«, »dvakrat nižji« itd. Hoteli smo najbrž povedati, da je npr. administrativni tisti aparat v Avstriji samo eno tretjino tako velik kot pri nas, da je na Češkoslovaškem sir samo eno petino tako drag kot v Jugoslaviji, daje dobiček samo pol tako velik, kot je bil lani itd. Povedali pa smo, ne samo nekaj čisto drugega, kot smo hoteli, ampak tudi nekaj čisto nemogočega. Poglejmo si primer s sirom. Rekli smo, da je »petkrat cenejši kot pri nas«. Kaj to pomeni - izračunajmo! Pri nas je sir recimo po 100,00 din/kg. Na Češkoslovaškem pa je petkrat cenejši, to je po 5 x 100,00 din/kg = 500,00 din/kg nižji ceni kot pri nas. To pa je 100,00 din/kg - 500,00 din/kg = - 400,00 din/kg. Hoteli smo povedati, daje sir po 20,00 din/kg, rakli pa smo, da Čeho-slovaki za vsak, pri njih kupljen kilogram sira, dajo še 400,00 din nagrade ali ne vem česa. Seveda tega, kar smo povedali, ne delajo Čehoslovaki, ne nihče drug. Namesto »petkrat bolj poceni«, moram torej reči: - »za petino naše cene« ali pa - »sir je pri nas petkrat bolj drag kot na Češkoslovaškem«. Pa tudi administrativni aparat v Avstriji je samo tretjino tako velik kot pri nas (oz. je pri nas trikrat večji kot v Avstriji); in dobiček je letos samo pol tako velik kot lani (oziroma je bil lani dvakrat večji, kot je letos), itd. A.P. Praktični nasveti 5 Če pečete klobaso ali krvavico v alufoliji in v pekaču, vam ni treba dodati masti, ampak jo samo malo polij te z vodo. Naravnemu usnju boste vrnili prvotni sjaj, če ga boste premazali s snegom beljakov 7 Ali ste vedeli, da voda, v kateri ste kuhali olupljen krompir izvrstno čisti srebrnino? Zadosti je, če jo za nekaj minut potopite v to vodo, potem pa jo operete s praškom za pomivanje posode in iz-plaknete s hladno vodo. 8 Da boste lažje sparali star pulover, ga prej posujte z otroškim pudrom. V**** Madžarski rogljički Potrebujete: zavitek kvasa, 2 jajci, 1/2 kg moke, 1/2 1 mleka, 1 žlico soli, 2 žlici sladkoija. Kvas raztopite v malo mleka ali vode. Raztopljeni kvas stresite v 1/2 1 mlačnega mleka in pustite, da vzhaja. Čez deset minut dodajte rumenjaka, sladkor, sol, olje in moko. Dobro premešajte in pustite na toplem, da vzhaja. Čez petnajst minut testo razvaljajte in oblikujte rogljiče. Pekač dobro namažite, vanj položite rogljiče in jih postavite na toplo za 30 minut. Premažite jih z beljakom in pecite pri 250 "C. Mogoče imate tudi vi recept jedi, ki jih pripravljate najboljše na svetu. Pišite nam. V vsaki številki Vestnika bomo najboljši recept nagradili s 100 dinarji. Naš naslov poznate. Na kuverto samo pripišite Nagradni natečaj - recepti. MERK TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, p o. CELJE AVTOTEHNIKA IZBERITE PRI NAS Pri Avtotehniki Celje ugoden nakup - vodni skuterji z motorjem 20-40 % ceneje cena brez davka od 15.000 do 27.000 din - motorno kolo MERI cena brez davka 15.255 din Kupujete lahko v poslovalnicah Avtotehnike v Celju, tel.: 25-433 Rog. Slatini 813-064 Mozirju 831-020 na Ptuju 062/772-020 Merx Avtotehnika Celje e SP Merx Turistično gostinsko podjetje, p.o. 62370 DRAVOGRAD, Meža 3 KOŠENJAK vas vabi, da obiščete Salon galanterije za intimno nego - SEX SHOP v hotelu Košenjak v Dravogradu. Z nakupom boste zadovoljni, izbirate pa lahko med: - raznimi intimnimi pripomočki in spodbujevali, - izbranim erotičnim perilom in kozmetiko, - časopisi in revijami, - porno kasetami, ki si jih pred nakupom lahko ogledate tudi na videu, - zanimivimi spominki in še marsičem drugim ... Ne oklevajte več - odločite se in nas obiščite! Pričakujemo vas vsak dan, razen ob nedeljah, od 14.30 do 21.30. Pokličete nas lahko tudi po telefonu na številko 0602/83-189 in želeno vam bomo v diskretni embalaži poslali tudi na dom. Vsem kupcem in poslovnim prijateljem čestitamo za 1. maj, praznik dela MERX - MESARSTVO JURIJ Vzdrževanje ekspres lonca Ekspres lonec, ki ga poznamo tudi kot ekonom lonec, je dobrodošel v vsakem gospodinjstvu. Pripravili smo vam nekaj napotkov, ki jih morate upoštevati pri njegovi uporabi. Nikdar ne puščajte hrane v ZANIMIVOSTI OD TU IN TAM. • • Upamo, dragi naši najmlajši prijatelji, da boste z zanimanjem in resničnim navdušenjem prebirali našo in vašo novo rubriko. Z njo bomo poizkušali narediti prve korake v vabljivi svet znanja. Kaj je to bumerang Bumerang je lučalno orožje iz lesa. Izumili so ga lovci v Avstraliji. Njegova dobra Stranje v tem, da sam prileti nazaj, če ne zadene cilja, in ga lahko znova uporabimo, ne da bi nam bilo treba hoditi ponj. Slaba stran pa je v tem, da nam lahko prileti nazaj v glavo. loncu, še posebej, če je iz aluminija; lahko bi počrnel. Lonec pomivajte pazljivo. Ne drgnite ga z žico, ampak z gobo. Hrano, ki se je prijela dna, ne odstranjujte z nožem ali žico. V lonec nalijte vode, dodajte detergent in pustite, da hrana sama odstopi. Dobro in natančno očistite robove lonca. Pokrova nikdar ne namakajte v vodi, če ni popolnoma čista. Maščoba in ostanki hrane lahko zaidejo v izpušni sistem in ga zaprejo. Prav tako se lahko uniči gumijasti obroč. Pokrov operite s čisto vročo vodo in tekočim detergentom. Ventil morate natančno očistiti. Odprtine in kanale očistite s tanko žico, da se prepričate, da niso zamašeni. To je še posebej važno, če ste kuhali mastne jedi. r MERK VESTNIK STRAN 7 APRIL 1991 OGLASNI BOUTIOUE v industrijski prodajalni TOPER: CELJE ZREČE s Najnovejša kolekcija oblačil pomlad-poletje po tovarniški ceni (majice,jogging,trenirke) • oblačila iz programa jesen-zima 25% popust na lanskoletne cene Plačilni pogoji: - 3-mesečni kredit, brez obresti in pologa - plačilo na 3 čeke TOPER - VSE ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS Od petka, 12. aprila 1991 tudi v novi industrijski prodajalni »SAVINJA« na Mariborski 116 v Celju. Odprto od 12. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. BLAGOVNI CENTER CEUE p o________ PRODAJNI CENTER GALA 0414 CENTER CBJi - 0414 CENTIH CEUE - GALA Vaš priljubljeni Diskont na Mariborski cesti v CELJU smo razširili, nadeli novo ime GALA CENTER in izbrali nov sodoben način poslovanja. GALA CENTER CEUE PRILOŽNOST ZA KUPCE IN ZA ZASEBNIKE. PRODAJA NA OBROKE NA 6 OBROKOV, 1. OBROK JE POLOG - 25% - belo tehniko - drobne gospodinjske aparate - akustiko IN KOLESA IZ UVOZA - ZELO UGODNO PRIČAKUJEMO VAŠ OBISK - PRIHODNOST BOMO ZAZNAMOVALI LE NEKATERI! GALA CENTER CEUE -GALA CENTER CEUE - GALA MALI OGLASI -ZASTONJ ŠTEDILNIK ZA CENTRALNO KURJAVO, nov, nerabljen, tip FEMA CENTRAL (levi) ugodno prodam. Možna je tudi menjava za ostrešje. Vengust Tatjana, Proseniško 15, 63230 Šentjur pri Celju. Morda so vaše stene stanovanja prazne. Razmišljate, kako bi jih dekorirali. Morda se navdušujete nad naravo, ki vam v sivini betonskih stanovanj manjka. Ustrezna rešitev za vas je lahko lepa filmska povečava. Za vse informacije se oglasite na tel. št.: 063/27-352. Prepričali se boste enkrat in za vselej! Vsi prejemniki glasila imate oglaševanje v Vestniku zastonj, tudi direktorji, to ne velja samo za podjetja in obrtnike! Male oglase nam pošljite na naslov: Merx Vestnik, Ul. 29. novembra 16, s pripisom Mali oglasi. P.S.: Oglase sprejemamo do vsakega 18. v mesecu Graditi dom je prijetna, a težka naloga, zato poiščite pomoč pri STANOVANJSKI ZADRUGI SV. JURIJ, ŠENTJUR Cesta L. Dobrotinška 3 tel. 741-257 Nudimo vam: - nabavo gradbenega materiala brez prometnega davka - pri nabavi večjih količin blaga - po veleprodajnih cenah - možnost nakupa materiala na obroke - kompletne ponudbe projektiranja, izvajanja in gradbeni nadzor Pristopni delež je 300,00 din, provizija samo 3%. Obiščite nas! PODJETJE ZA INŽENIRING, PROIZVODNJO, TRGOVINO IN ZUNANJO TRGOVINO d.o.o. TITOV TRG 2, ŠENTJUR 63230 NOVO! NOVO! NOVO! V našem skladišču - BREZJE SLOM 19 smo začeli 10. aprila s prodajo vseh vrst KRMIL in MINERALNO VITAMINSKIH DODATKOV proizvajalca: EMONA - TOVARNA MOČNIH KRMIL LJUBLJANA - IZREDNO UGODNE CENE - OBRATOVALNI ČAS: od ponedeljka do petka med 15. in 19. uro, v soboto med 8. in 13. uro INFORMACIJE TEL: (063) 741-133 748-034 PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE! Cenjene stranke obveščamo, da bodo v kratkem prenovljene tri prodajalne T. P. MODA CELJE Program prodajalne Čipka bo prestavljen v Zidanškovo ulico 30 - ob prodajalni Mladost. V prodajalni Mladost bo spremenjen program prodaje - v tej prodajalni bodo gospodinje lahko kupovale živila in ostale potrebe za gospodinjstvo. V dosedanji prodajalni Čipka na Savinovi 2 pa bomo ustanovili mešano podjetje z italijanskim partnerjem za prodajo vseh vrst modnih čevljev in ženskih torbic italijanske proizvodnje. Prodajalna bo predvidoma odprta sredi maja. MERK VESTNIK APRIL 1991 Dlaka na jeziku P * it#/#/#«/###//########/###/###############//######/##//####/##/« Pisma bralcev w Zenske, moški in kuhinja Kaj se dogaja z razumom v Sloveniji? Iz vrhov političnega odločanja nam prihajajo dokazi, da je z njim resnično nekaj zelo, zelo narobe. Človek bi od teh ljudi pričakoval tehtne odločitve v korist prebivalstva, gospodarstva, preudarnost odločitev itd., itd. Žal smo priča ravno nasprotnemu. Ne znam si razložiti, v čigavem imenu so lahko sprejeli novo davčno politiko, ki na tako grob in nehuman način tlači k tlom mlade družine. Mar ni družina vrednota, kateri bi družba morala pomagati in nas Slovence še posebej spodbujati za družinsko življenje. Vsiljuje se mi ugotovitev, da upadanje natalitete poteka prepočasi, zato jo je potrebno pospešiti z davčno politiko. Kot izgleda je družina zlo, kateremu mora Republika že tako majhna sredstva odtujiti ter jih nameniti drugam, kjer so po-rebnejša. Žalostna je ugotovitev, da otrokom odtujujemo od ust. Že pred ukrepom niso mnogi bili deležni ustrezne hrane. S tem dejanjem se jim bodo pridružili še mnogi otroci. Veliko otrok je že lačnih. Da jih ni, pravite? Da vam odprem oči, bom navedla par ugotovitev iz vrtcev. Vzgojiteljice opažajo da si otroci domov v žepih že odnašajo kruh. Poprosijo za jogurt za sestrico, saj mama nima denarja, da bi ga kupila tudi njej. V ponedeljek pa goltajo hrano, da jih ne morejo zaustaviti in povedo, da so včeraj pojedli samo juho. V kolikor vlada Republike Slovenije skriva celovit socialni program, ki je podoben davčnemu, bi ji svetovala, naj ga več ne skriva, temveč brž vrže v smeti, kajti državljani Slovenije ga takšnega ne potrebujemo. P.S. Bralka, ki nam je poslala prispevek Dlaka na jeziku, je žele- Kegljaška sekcija AVTO CELJE, ki tekmuje v II. občinski ligi, je zaključila izjemno uspešno tekmovalno sezono 90/91. Osvojila je odlično drugo mesto v zelo močni konkurenci, za kar se ima zahvaliti veliki aktivnosti in požrtvovalnosti tekmovalcev. Veliko pomoč in spodbudo je k temu uspehu prispevalo podjetje »AVTO CELJE« CELJE, ki je s pokroviteljstvom in velikim razumevanjem za aktivnost svojih delavcev prispevalo sredstva za delovanje sekcije in udeležbe tekmovanja v občinski ligi. Za odlično uvrstitev so zaslužni vsi člani kegljaške sekcije, predvsem pa tekmovalci, ki so nastopali v ligi. Ti so: NEŽMAH RAJKO la, da bi ostala anonimna. Pravi, da je v preteklosti prav zaradi svoje odkritosti imela veliko težav. Mi smo ji ugodili. Naj še enkrat povemo, da si želimo še več takšnih pisem, razmišljanj. Kajti Merxov Vestnik je odprt za vse naše delavce in njihove težave, ne glede na to, kateri stranki pripadajo. Zakaj? Mislimo, da je prav časopis za marsikaterega Mehovega delavca edina »oseba«, kateri se lahko zaupa v svojih težavah. Torej, pišite nam! HAJNŠEK IVAN TRATNIK MARJAN KOŠAR JANKO KUDER DARKO ŠANTELJ JOŽA TURNŠEKJOŽA IVANOVIČ IVICA SRDIČ STEVO Ob zaključku tekmovalne sezone, bi se v imenu kegljaške sekcije AVTO CELJE zahvalil vsem, ki ste karkoli prispevali k temu uspehu, ter vas še v bodoče povabil, da aktivno sodelujete z nami. Saj nam s tem omogočate, da lažje premagujemo vse tegobe, ki nas pestijo v tem času, v sebi pa krepite zdrav duh in prijateljstvo med sodelavci. Marjan Tratnik Ženske se ne damo, dragi moji, kar tako pregnati iz kuhinj. Pa čeprav smo v mladosti bežale pred njo in njenim prekletstvom. V naprej ovržimo misel, da bi zato lahko bila kriva neka podzavestna ženska podložniška priroda. Želimo le osvetliti neke zablode glede kuhinje in oseb, ki kraljujejo v njej. Vojna med žensko in moškim se v veliki meri odigra prav v kuhinji. Kuhinjaj e frontno področje za pripravo hrane. To so posledice skupnega življenja, požegnanega ali ne. Od ljubezni se ne da živeti. Eni jedo, zato da bi živeli, drugi žive zato, da bi jedli. Kuhinja je prostor za žene že od obdobja lovcev na hrano. Civilizacija je v vsem tem času spremenila le kuhinjsko tehniko in tehnologijo. Vsa zgodovina se je odvrtela okrog posode iz gline, pa do današnje najsodobnejše posode Zepter. V naši socialistični deželi je okrušeno emajlirano posodo za- Nagradni razpis za križanko 1. nagrada 800 din 2. nagrada 500 din 3. nagrada 300 din menjal expres lonec in pa seveda vse uvožene novitete. Kuhinjski aparati so tako praktični in vsestranski, da si za pripravljanje jedi ne predstavljamo več kuhalnico, lonec in pa utrujeno ženo, ki stalno gleda v lonec in komaj diha v sobi, polni pare. Razume se, da so vsi ostali pobegnili na sveži zrak. Predelovanje hrane danes, na vsesplošno zadovoljstvo žena, ne predstavlja več takšnega napora pri kuhanju. In če je še kuhinja dobro in funkcionalno opremljena, je priprava jedi zabava. In tako so se na to področje vmešali tudi moški. Pri tem jim v veliki meri pomaga tehnika in živilska industrija. Ženskam želijo dokazati, da to ni opravilo, ki zahteva veliko truda in ljubezni ter ga z lahkoto lahko opravijo sami. In če sedaj nejeverno zmajujete z glavo in čakate, da zavre voda v džezvi, vam svetujem, da si nabavite še aparat za kavo. Takšnega z vgrajeno uro, da vas bo zjutraj čakala skuhana kava (MERX-ova je seveda najboljša) - in bo odpadlo vsako prepiranje okoli tega. Če pa se bo slučajno pokvaril stroj za pomivanje posode ali mikrovalovna pečica, bo moški to prvi opazil, ker brez njiju ne more uspešno delovati v kuhinji. Moderna kuhinja je vsa dišeča. Napa je vsesala vse vonjave. Posoda vsa blesti. Človek ima občutek, da je prišel v oddelek bolnišnice. Če pa se slučajno zgodi, da katera gospodinja celo dopoldne pripravlja tradicionalno kosilo, katerega glavna sestavina je trud, ne bodite presenečeni. Ker, dragi moji, popolni užitek daje samo z ljubeznijo in trudom pripravljena jed. Upajmo, da tudi novi kuhinji ne bo manjkalo volje in ljubezni. ap ZAHVALA Zaradi krute bolezni sem mnogo prezgodaj ostal brez moje zlate mamice Marije Mesarič. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujem vsem njenim sodelavcem in celotnemu kolektivu AVTO CELJE - Celje za denarno pomoč, darovano cvetje, izrečeno sožalje. Lepa hvala govorniku za poslovilne besede in pevskemu zboru za zapete ialostinke. Hvala tudi vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti in se od nje poslovili. Vsem še enkrat iskrena hvala! Sin Luka Resnikovi in Povalejevi Kegljaška sekcija Avto Celje Zdrav duh in prijateljstvo med delavci ČRKA GR. 'ABECEDE IRSKO OTOČJE STRAHOVI- T0ST RBJESANSA RUDARSKO MESTO V JUŽNI ŠPANIJI EUGENE 0NELL PISATELJ LEVSTK STALNO PREBIVALIŠČE, DOM PODPORNIK V MOŠKI PODOBI KRAJ V BANATU, NAHAJALIŠČE NAFTE ANGLEŠKI PISATB.J (1713-1768 LAURENCE) POLJSKI PISATELJ (STANI- SLAVO SLIKARSKI ČOPIČ JAPON. NABIRAL-KA BISEROV OBROK OD-PLAČ LA POSOJILA NAŠ ALPSKI SMUČAR (ROBERT) JEK, EH0 FRANC. SLIKAR N PISATELJ IAMEDEI ANDREJ HIENG ♦ D0BAVME2- Z0Z0KU ZEMZGOO. OSKAR NEDBAL KRAJVSR-BUI.0B ČRNI REKI JAVNI NASAD SREŽNA DREVJU Tine DEBELJAK JANEŽ (LATIN.) POSUŠENA TRAVA IT. RBtA. LEVI PRITOK TIBERE NEMŠKO MESTO V PFALZUS ČEVU. N OUSTRUO IT. REKA PRITOK TIBERE ANDREJ KURENT SL. REVUA ZA RADIO MTV GORA V SOSEŠČINI TRIGLAVA OBŽA- LOVANJE SADNA PUAČA INTRIGA NORDU. BOGINJA MORJA SE^EFNH MORU, NJ0RKA KOTNA FUNKCIJA (GE0METR.) GRŠKE B0-GNJE MAŠČEVANJA IZSTRELI EVALEC RAKET VRSTA PESMI, IZ 0SMH VRSTIC SMUČARKA ZAVADLAV ŠPANSKO ŽEN. ME VRSTA POKRIVALA (MN0Ž.) VELKO fTNSKO JEZERO ANO PSA TEU (-POTOVANJE VNOUO-) EVROPSKI VELETOK FR.FIM IGRALEC DEL0N IGRALKA SOMMER IT. MESTO V PADSKI NIŽNI DELTELE- SAZD0L0Č. FUNKCIJO TALISOVA 0RANŽADA AVSTRU. TISKOVNA AGENCUA GL. MESTO BANGLADEŠA LUSTRA- TORKA STEG0VE6 SLOVNIČAR BOHORIČ N0VNAR VALA 202 (ČRT) NIZOZBA. MESTO, ZNANO PO SIRU DFHAL, TOLPA IZNAJ- DITH.J TELEFONA BARVA PRI KARTAH PREPROST LESEN PLUG BALETOM PAVLCNA PEVKA PR0DNK TOVARIŠ, SOIGRALEC N0CN0 ZA-BAVIŠČE NCLDE BAL ČEBEUI PROIZVOD GORSKA NMFAV GR.MTOL ŠVEDSKA KALEČ VVIŠN0 (PATRKI ANCONA £a»tVEc, 60LOT6 KARLI ARHAR POKRAJNA V SREDNJI ITALUI (FIRENCE) PISATE- LJICA KARLU SO DNK VHADU (MIT0L.) DREVORED ANTON DERMOTA a.MESTO JORDANIJE AVTOR KRIŽANKE R NOČ GERMANSKI OREL NATRU SOD. SLOV. PREVAJA LEC N PUBLICIST (JANKO)