Občanom in delovnim Ijudem ob novem letu 1987!
Čas neusmiljeno hiti. Ne dopušča nikakrš-nega oklevanja, vračanja nazaj. Njegov motto je in zato mora biti tudi naš usmerjen vprihod-nost, v takšne dogovore o r.aših skupnih nalo-gah in ciljih, ki jih bomo v 1987. letu lahko uspešno uresničili. Seveda pa taki dogovori zahtevajo tudi obračun z opravljenim, dose-ženim v letu 1986, da bi spoznali osnove in materialne okvire in se realno, skupaj odločali o družbenem in ekonomskem razvoju naše občine v 1987. letu.
Fizični kazalci materialne proizvodnje so v letošnjem letu zadovoljivi, ne pa v kvalitativ-nem, vrednostnem pogledu. Načrtovane re-zultate je v dobršni meri izničilainflacija, njena višina in hitrost naraščanja pa sta vplivali tudi na nekatere primere našega povsem nera-cionalnega ravnanja. V politiki delitve do-hodka smo npr. popuščali predzastrašujočim vplivom življenjskih stroškov in se največkrat preveč opredeljevali v koristrasti osebnih do-hodkov in manj v korist akumulacije kot osnove za razširjeno reprodukcijo material-nih, proizvodnih virov. Ekonomisti pravijo — ves čas smo predvsem delili, premalo ali nič pa se nismo dogovarjah o višji kakovosti go-spodarstva, rasti produktivnosti — o vseh ti-stih kakovostnih elementih gospodarjenja, ki pogojujejo večjo rast dohodka. Tudi naš družbeni razvojje bilpreveč delitveno usmer-jen, zato je bil od časa do časa nestrpen, kampanjski. Nujni so slcer bili popravki do-
hodkovnih odnosov med gospodarsko in ne-gospodarsko sfero, vendarbizvečjo doreče-nostjo in strpnostjo tudi rezultati bili večji. Tako pa nas zaradi nerešenosti v letu 1987 čakajo naloge na področju družbenih dejavnosti, zlasti na področju zdravstvenega, socialnega in pokojninskega varstva. Bolj stvarno se mo-ramo dogovoriti o nadaljnjem razvoju komu-nalnih dejavnosti, stanovanjskega gospodar-stva, kjer že vrsto let zaostajamo oziroma si obetamo rešitve problemov zgolj z organiza-cijskimi posegi. V letu 1987, to že lahko reče-mo, bomo zopet, ali pa še vedno, morali krepko poprijeti, če hočemo dogovorjene go-spodarske in družbeno razvojne naloge ure-sničiti. Načrti so ambiciozni, ne predvsem zato, ker bi nam to godilo, pač pa zato, ker bomo edino na ta način ustvarili dovolj do-hodka.
Morda je to razmišljanje preveč ekonomi-stično ali celo egoistično, toda za tako ra-zvojno politiko v letu 1987 smo se dogovorili skupno in se bomo tudi skupno trudili pri nje-nem uresničevanju.
To je moja želja, ki jo ponujam vam, obča-nom, delavcem vzdruženem delu in delovnim Ijudem, istočasnopa vsemželim tudizdravja, zadovoljstva, uspehov in osebne sreče v novem letu 1987!
PREDSEDNIK SKUPŠČINE Rado Roter