Rokopisi se ne vračajo, sfefrankirana pisma se ne tu~ sprejemajo. Za odgovor znamka 15 vin. Izhaja vsako soboto. Naročnina: . na leto . . . w K 8'— | pol leta • • rt 4 — četrt leta ... » 2'— Posamezna Številka 20 v. Inserati po dogovoru. Štev. 13. V Ljubljani, v soboto 2. februarja. Leto 1918. Delo povsod. Na Slovenskem stojuno zopet v znamenju organizacije. Čas zanteva, ljudstvo zahteva, deklaracija zahteva : poiskati inzdiužiti vse naše sile pri ogromnem delu, da si rešimo in zagotovimo življenje —v zlato svobodo. Najprvo smo združili svoje politične zastopnike v enotnem klubu na Dunaju, ki je 30, maja postavil politični cilj vsemu našemu delu. Ta velika ideja naše svobode in lastne zvezne države j-: tako jasna, da jo je takoj razumel sleherni naš človek, ki je takoj začutil, da je tudi sam dolžan storiti zanjo vse, v pravi zavesti, da je zmaga te ideje odvisna največ ali samo od nas samih, od našega dela. Začelo se je organizirano delo med občinami in ljudstvom. Med prvimi se je oglasila duhovščina, naše |žene in dekleta pa so vzele v roke akcijo, katero more roditi samo največja politična zavednost, domovinska ljubezen, neust.ašenost in požrtvovalnost: ljudsko glasovanje za majniško deklaracijo. Prav ta maj-mska ideja pa je zahtevala tudi, da niso Samo na Dunaju naši zastopniki tesno organizirani v skupnem delu in v medsebojnem zaupanju, tudi doma mora politično življenje iti isto pot. Zato so oživele vse naše politične stianke, rušijo se pokrajinske meje, na eni strani se tesnejše organizna demokratična ljudska stranka, na drugi strani dem. napredna stranka, ki obe čutita potrebo SKupnega sodelovanja in zato iščeta še socialno demokrat.čno stiauko, da bomo v skupnem ,Narodnem svetu* imeli organ, ki bo enotno predstavljal in vodil slovensko ljudstvo. Ta poživljena organizacija političnega dela pa zahteva, da poživimo tudi organizacijo našega verskega, izobraževalnega, socialnega in gospodarskega del a. Mi kol pristaši katoliškega svetovnega prepričanja vemo, da je ravno živo versko prepričanje in življenje najčistejši vir, iz katerega izvirajo jasne misli, gotečnošt, vztrajnost, požitvovainost in plemenitost v vsem tem delu. Zato nioiamo zajemati moči za vse naše delo iz biezdanjih virov večne Kesnice, Pravice in Ljubezni. Z rojaki drugega svetovnega naznanja pa smo edini v tem, da je tum naiodna m sel nekaj tako vzvišenega, da nam tudi ona jasni pot, daje silo velike ljuoezni in nalaga dolžnost medsebojnega zaupanja in pomoči. Zato moramo skibeti, da tudi sedaj ločeno narodno obrambno delo .Družbe sv. Cirila in Metoda" in .Slovenske Straže* spiavimo v tak stik, da se bosta obe diužoi vzajemno dopolnjevali, vsem omogočali, da, nalagali dolžnost sodelovanja in vršili svo^o nalogo vzorno in uspešno. Z veseljem zapišemo, da je tudi narodno obrambna organizacija oživela in prav iz obmejnih ktajev prihaja klic: .Več dela I" Iz Štajerske, dežeie prej živahnega in vzornega izobraževalnega dela gie po vsem slovenskem resen poziv dejanja, da moramo na novo zbrati ljudstvo za izobrazbo. Znanje je velesila. Nikar ne mislimo preveč na to, da nam je toliko delavcev in poslušalcev pri izobraževalnem delu vzela vojska, pač pa nam oodi jasno, da potreba rodi pomoč, delo deiavca, siia moža, na drugi strani nam pa zmanjšano šitvilo moških m ogromno število naših žen in deklet z vso neizprosno rednostjo nalaga dolžnost, da nase ljudstvo izobrazimo in vzgojimo za velike naloge, ki čakajo zlasti naše ženstvo v novi demokra-hčni dobi. Na naši sirarn je nujna potreba in dolžnost, da začne delati naša osrednja izobraževalna organizacija »Slov. kršč. socialna zveza" z vsemi svojimi odseki, zvezami in društvi. Naše ljudstvo strada, čuti pa veliko lakoto tudi po duševni hrani, po kulturi. Število naročnikov našega Časopisja se je v zadnjih letih silno pomnožilo, tudi časopisi so v zadnjem času vsebinsko boljši. Skrbeti pa bomo moiali, da s primerno oiganizacijo časnikarjev našemu ljudstvu damo ies visoko stoječe, vsestransko duDio poucv.no in svetujoče časopisje. Kot pionirji svobode, kuiture in blagostanja zaslužijo nasi listi veliko moralno in gmotno skrb in pomoč. Piav tako je stdaj ljudstvo sprejemljivo in poliebno, da se še v večjem številu vpiše v „L)iuZbo sv. Mohorja". Pri nas bo število Mohorjanov še dolgo zunanje merilo kulture pieprostega naioda. In hvala Bogu to število raste, toda še vedno je prilike in potreoe za organizacijo Mohorjanov povsod dovolj. Dober dokaz za rast naše kulture je tudi poživljeuje kulturnega dela našega ra-zumn šiva. Kakor je Komu po mislih m srcu, tano se zgrinjajo novi čiam okoli naših književnih organizacij, njihovih listov in knjig. Na nasi strani moramo poseDuo Skrbeti za naša tiskovna društva, za .Leonovo družoo", za .Novo Založbo", vsi skupaj pa za skupili kulturni napravi, za ,5lov. Matico" in slovensko gledališče. In tudi tukaj se povsod pozna priduo in smotrno delo. Mojniška deklaiac ja pa te ja od nas tudi resnega dela v socialnih, stanovskih in gospodarskih organizacijah. Priprav.ti se moramo, da v svoje roKe prevzamemo vse javne potreDe in naprave in jih s svojimi uioCmt vodimo razumno v svojo korist. Razum velikanskega dtla za viačanje naših goriških bratov pregnancev, imejmo tudi veliko smis.a in skroi za preskrbo naših vdov m sirot, za naše siepce, za naše invalide. Za vse to imamo organizacije, samo ljUdi in delo vanje, z obojim pa med ljudstvo. Piav to kaiitativno dtlo, kakor tudi delo za streznenje našega ljudstva, je tisto polje, ki kliče na deio rojake vseh nazorov, je pa tudi polje, kjer nas bo ljubezen do najbolj potrebnih zoliZala tudi v medsebojni ijuuezm, ki bo razčistila in ogrela n»ša sica tudi za diugo delo. Kajti, kakor je naše ljudstvo obsodilo in zavrglo vsak poskus nove politične Cepitve po stanovskih strankah, piav tako zahteva tesno stanovsko organ.zaCijo naSih raznih stanov. V teh stanovskih organizacijah pa noče imeti organizacij, ki bi iskale novega medsebojnega hujskanja, sovraštva in vedno večjih nasprotij, ampak te organizacije naj skibijo za vse obsegajoCo poklicno organizacijo, obenem pa skiDijo za mcdacDOjno umevanje 111 pravičnost, za solidarnost vseh naših stanu v v težki borbi za obstanek, svobodo in blaginjo celega naroda. V tem pog.edu vidimo, da se prav pridno organizirajo slovenski delavci, obituiki m jugoslovanski železničarji. Na Štajerskem se je iz narodnih in gospodarskih ozirov začelo mogočno organizatorično gibanje slovenskih kmetov. Povsod bo neoa tako, pri nas na Kranjskem bo moralo kmetsko ljudstvo pazili, da politični Uskoki in razdirala ne bodo .Kmetijske družDe" in njene lepe oiga-nizacije izraDili v svoje osebne strankarske namene. Povsod moramo imeli pred očmi, da nobena naša organizacija ni ustanovljena e n i osebi v korist, ampak ljudstvu in v i š j i m ciljem. Pri gospodarskih organizacijah je gotovo na dnu namen in cilj, združili vse nase delovne in gmotne sile, da prirodno bogastvo in ugodnosti naše zemlje, naših gora, naših voda in našega morja izrabimo zase, da se gospodarsko osamosvojimo in ooogatimo. Toda koliko deia in denarja bo tieba, da zboljšama našo zemljo, obnovimo našo živinorejo, obnovimo razdejano našo (Jonsko, ustvarimo lastno industrijo, nove ceste, nove železnice, lastno biodarstvo in pieaomorsko trgovino I Vse le potrebe silijo z ne v gnano silo na dan. Kako jih bomo zmogu drugače, kakor če se ne opri-memo gesla našega ljudstva: .Združitve, ne cepitve zdaj so ca sil Naš veliki organizator, nepozaoni dr. Krek nam je dal jasno politično idejo združ.tve vseh v svobodi šele lansko lelo na koncu svojega življenja, toda celo življenje je že neumorno delal zaujo v jugoslovanskem zadruzmstvu. In ravno zad^e mesece svojega življenja je z neznano vztrajnostjo, katero m^rc dati le jasno spoznanje edine rešilne poti, skusal zdiuziu doslej po oiiaiikah in deželah razbilo zadruzuistvo iu denarne zavode. Naše ljudstvo je sprejelo Krekov politični testament, sprejeti pa mora tudi njegov gospodarski testament in zato odstraniti razdua.Cc v zauiuzmslvu in napraviti najprvo red in edinost v eni plasti našega naioda, polein pa spraviti v siozno sodelovanje vse naše zadiuge in denarne zavode. Kajti, najtidnejša gmotna podlaga in zmago-vitost majinSke ueklaiacije je v tesni gospodarski oiganizaCiji. V delu je rešitev! LISTEK. Peter^Klemen: Invalid, r Svečano so žaiele žainice nad pogrnjenimi mizami, Krog miz so sedele, glasno govorne in pele vesele družbe. Mnogo miz je bilo, tudi več luči je goielo tam v zadnji in predzadnji sobi. Svetlobe, veselja in vina je bilo na mernike in sode. Samo v sobi tik za vhodom je bilo tiho, klavrno, mračno in mrzlo. Pred blagajno je stal mlad, zdrav fant in govoričil z gospodično blagajničaiko, ki je hudomušno in glasno odgovarjala lepo oblečenemu fantu na kdovekaj. Ljudje so prihajali, odhajali, se pozdravljali in poslavljali, kakor želi, ne žen, kruto zahteva naša nad vse potrebna, nam in našiin potomcem predpisana šabionska srčna izobrazba in plemenitost. .Klanjam se, miiostiva", je kokodajsal gospod z zlatim ščipalnikom. .Lahko n^č, gospod Drva', je odgovorila za vse telesno silno nadarjena gospa. .Kaj bomo imeli zopet izredno čast ? Me tako veseli, takorekoč zelo mi je drago, če se kaj pomenimo o onih groznih časih, ko ste biti za nas, zame m mojega moža, tako stčno dobri. Moj mož kar nc more pozabiti onih sto kilogramov moke, ki ste nam j.) bili preskrbeli za pust le.a 1918. Ali se spominjate, kako smo potem na to moko plesali? In šampanjec je tekel kar od miz. Oh, to so bili strahotni časi, nobene prave in fine močnate jedi nismo imeli, torta se mi je redko tako posrečila kot v mirnem časa. Lahko noč, gospod Drva, res, težki Časi so bili". .Da, nnlosliva, neverjetno hudo je bilo, poljubljam roko, lahko noč", Miiostiva je s svojm možem odšla, gospod Drva pa je premeril čez naočnike sobo, napravil par korakov proti kolu m sedel k mizi, ki je bila najbolj razposajena. Goriškim rojakom! Sam v pregnanstvu, je goriški nadškof, na/tišji cerkveni knez naše domovine, goriškim rojakom pisal pismo, ki odkriva vso njegovo ljubezen in bo ostalo zgodovinska priča, da nam je Bog v lasu najhujie sile tudi dal najboljših svetovalcev. Pismo se je prebiralo po vseh krajih, kjer bivajo naši goriški rojaki razkropljeni, mi objavljamo samo nekaj besed: Marsikdo je šel po osvoboditvi naše dežele brzo, bodisi iz radovednosti, bodisi za rešitev svojega blaga, pogledat svoj dom, vrniti pa se je moral ves razočaran, ker ni dobil več sledu svojega doma ali pa ga je našel razdrtega in — praznega. Marsikdo je prišel ob vse svoje premoženje in je sklenil ostati na tujem, ki mu nudi drugo, morda boljšo domovino. Preljubi moji verniki, zaklinjam vas pri ljubezni do svojega naroda in domovine, ne storite tega, ker drugače pridejo v našo deželo in med naš narod taki življi, ki bodo Škodovali Cerkvi in narodu. Pomislite, da ima vsak kot člen naroda tudi dolžnosti do ožje svoje domovine, za katero blaginjo in obstanek se mora boriti ne le na bojišču za časa vojne, ampak tudi v mirnem času. Ne samo iz političnih, narodnih in gospodarskih, ampak tudi iz dušno pastirskih ozirov je> bolje, da živijo skupaj sinovi iste narodnosti in vere. Saj je tudi naš Odrešenik sam skazoval posebno ljubezen Judom, svojim rojakom. Apostoli pa so oznanjevali sv. evangelij najprej Judom in potem šele, ko so bili od njih zavrnjeni poganom. Kristus je celo plakal nad razdejanjem jeruzalemskega mesta. »Glejte, kako dobro in lepo je, da prebivajo bratje skupaj! . . . Ker tam je postavil svoj blagoslov in življenje na veke. (Ps. 132, 1, 3). Kakor je nekdaj perzijski kralj Cir, navdihnjen od Boga, ukazal po celem svojem kraljestvu oznaniti Judom: Kdorkoli izmed vas spada k božjemu ljudstvu, naj gre v Jeruzalem in zida hišo Gospodovo" (I. Edzr. 1, 3), tako kličem tudi jaz svojim beguncem in jetnikom! Vrnite se v domovino, sezidajte hiše božje in svoje domove, kadar se vam bo to dovolilo." Naloge »Narodnega sveta za Trst". Narodni svet, ki se bo ustanovil v Ljubljani, bo vseslovenska narodna organ zacija in se bo v prvi vrsti bavil z vprašanji, ki zadevajo celokupni narod. Zato se bodo vršile redne seje v Ljubljani, kjer bo naravno zastopan le ta ali oni tržaški odposlanec. Tržaški Slovenci pa imamo toliko različnih potreb, s katerimi se ljubljanski svet ne bo mogel pečati, zato se mi zdi nujno potrebno, da se v Trstu samem v okviru celokupnega narodnega sveta ustanovi nekak podsvet. Ta podsvet naj bi imel pogosto redne seje, kjer bi se sestajali zastopniki vseh mestnih in okoličanskih okrajev, zastopniki vseh stanov, obeh spolov, vseh korporacj in sploh vseh oseb, ki se zanimajo za našo narodno obiambo. Naloga tržaškega Narodnega sveta so mnogoštevilne in težavne. Naj jih nekaj navedem I 1. Šola. Ali smo sestavili kedaj v Trstu enotno začrtan progra'm za ustanavljanje šol ? Kje so potrebne, kakšne, koliko? Kje imamo za tak program nujni predpogoj, ki je in ostane narodni katastar. 2. Napisi pri oblastvenih uradih. So le italijanski in nemški. Mi hočemo tudi slovenskih. Ali imamo enotno sestavljen in dosledno izvajan načrt za dosego našega cilja? Ne. Vsake kvatre se ta ali oni našinec spre s kakim uradnikom in objavi dogodek v »Edinosti". Tem polom ne pridemo daleč. 3. Istotako je z vprašanjem tiskovin upravnih, političnih, cerkvenih uradov. Namestništvo, pošta, fi-nanca, magistrat imajo skoraj same neslovenske tiskovine. Konstatuati pa moramo na žalost, da s«; tržaško Slovenstvo doslej ni borilo za svoj cilj dosledno in vztrajno, organizirano. Dr. Wnfan se je cela leta potegoval za slovensko domovmeo. No, in uspeh ? Po dveletnem boju so mu izročili slovensko domovnico, toda ne tiskano, ker takih še nimajo! Narodni svet za Trst bi motal ta boj organizirati kakor so ga Čehi; po tisoč strank je določenega dne zahtevalo to in to tiskovino. Tako bomo i mi delali in uspeh — ne bo izostal. 4. Narodni svet naj bi izdelal narodni kataster. 5. Narodni svet bi imel vevidenci vsa uradniška mesta, bi zasledoval imenovanja ter informiral poslance o potrebnem, zakaj poslanec navsezadnje ni vseveden in vsemogočen. Kako bi na ta način olajšali delo naši delegaciji l 6. Sestaviti je treoa seznam vseh trgovin, v katerih se govori slovenski. Ta seznam naj bi se popuiaziral in Slovenci bi gotovo slovenski govorili v teh trgovinah (doslej se splošno le laški občuje 1), kar bi vplivalo (Gorica uči.) tudi na laške trgovce, ki bi nameščali v svojih lokalih tudi Slovence. 7. Ustanoviti slovensko posredovalnico za delo; posredovanje mej delodajalci in delojemalci. Slovenske trgovine, zavodi, banke, privatniki na| sprejemajo v službo izključno le Slovence, tembolj, ker znajo naši ljudje skoro vsi po tri jezike. *Ce bi stvar tako uredili, bi ne bil mogoče dejstvo, da inserira neko podjetje v .Edinost" pod geslom .Svoji k svojim", v lokalu podjetja pa ne moreš rabiti slovenščine, ker so uslužbenci Lahi. 8. Narodni svet naj bi posredoval pri naseljevanju Čehov, Hrvatov in Slovencev v Trstu, zlasti trgovcev, obrtnikov, podjetij. Slovenci nimamo mesarjev, brivcev, lekarnarjev, zdravnikov itd. Kako naj se n. pr. ljubljanski absolvirani medicinec preseli v Trst, kjer ne pozna ne kraja, ne razmer? Narodni svet bi tla pripravljal, naseljevanje organiziral in vodil. 9. .Edinost" neštetokrat toži, da slovenski in hrvatski časniki pačijo naša geografična imena. .Vojak je prišel z Občine", .Častnik je šel v Baikoio% .to se je zgodilo v Šmarjah pri Kopru", to so vsakdanje cvetke, ki rastejo na naši njivi. Le neuk človek bo dejal, da so to malenkosti; v posledicah pa silno velike važnosti. Sem spadajo tudi krstna imena „Naš zavedni Romeo Gulič", .naša mila M a f a 1 d a Klodič". Čiščenje je treba sistematizirati. 10. Narodni svet bi študiral vprašanje naše višje trgovske šole, monariške akademije in drugih prepo-trebnih strokovnih šol, brez katerih Slovenci ne bomo v trgovskem svetu nikdar dosti veljali. 11. Tržaški Slovenci radi prepevamo: .Buči, buči, morje adrijansko", toda kaj smo storili in kaj delamo, da bo morje zopet slovansko? Politika sama nas ne bo rešila. Kje je naše brodarstvo? Marsikatera krasna beseda je že tozadevno padla v privatnih pogovorih, tudi na zborovanjih, a uspeh ? Treba je s i« stematičuega študija, sistematičnega dela. Tržaški Slovani imamo še mnogo kapitala, ki pa je mrtev. Te kroge treba zainteresirati. Narodni svet za Trst, vstani in krepko na delo 1 Virgilij Ščeh. Izjavite se za deklaracijo! Jaz pa sem sedel tam v prvi, nerazsvetljeni sobi, pred menoj je stala posodica vina na nejogmjeni mizi. Natakarice so letale semintja, v kokošjem ritmu so zibale svoje, s tujimi lasmi našopirjene glave, govorile so nemško in slovensko. Velika natakaričina oseba se je oojavila prfd vratmi in me ošvrknila s pogledom, ki je molče govoril, naj grem domov, saj invalid ni za ljudi. Ravno pred vratmi diuge sobe sta se srečali ona in druga, manjša, debela in izzivajoče plava. »Je kdo v prvi sobi ?" je vprašala večja. .N.kogar ni, en invalid je", je odgovorila manjša, Od t.daj dalje mene piavzaprav nič več, saj so natakarice rekle, da ni m kogar, da torej tudi mene ni, da sploh ne živim, da kratkomalo nisem. Slutil sem to že prej, a zavedel se nisem te resnice, tako neumno lepo sem sodil sebe in ljudi, ki niso invalidi. Tudi natakar.ee imajo včasih prav. Popil sem svojo mero, mešano z obupom, žolčem in gnjevom, Plačal sem. dal napitnine, kolikor je pač mogoče invalidu, natakarica je odšla, veličastna, brez besede, pustivši v mojem ozračju vonj neke toaletne dišave, ki je dišala po bedastoči, surovosti in grehu. Pritisnil sera v kolenu gumb na svoji levi protezi, zaškripalo je, kakor zaškripije železo, ž,ca, zinet, in noga se mi je zravnala. t Naslonil sem se na desno nogo, prijel sem »e mize z desno, stola z levo roko in sem vstal, ne vstal, dvignil sem se, kajti z rokami ne vstajamo. Odšel sem. N hče me ni pogledal, nihče mi ni rekel lahko noč, še pes ni zalajal za menoj. Prišel sem na ulico. Noč je bila temna, ulica ledena. Tupatam je gorela kaka plinovka, tam v vogalu pred ulico m cerkvijo se je zasvetil policijski polumesec. Ljudi nisem videl na cesti, le sempatje se je v daljavi na križišču ulic pokazala človeška podoba in izginila v noč. Sam sem šel proti domu. Počival sem vsakih pet minut. In stene cb cestnih h.šah so s smehom odgovarjale tričetrt nekemu taktu moje palice in mojih stopinj: in-va-Iid . . . in-va-lid ... pa če mu? pa če mu ? Groza me je bilo teh glasov, mrtvega stenskega odmeva me je bilo s:rah, in če bi bil mogel, bi bil zbežal sam pred seboj in bi bil gledal, kaj bo z menoj. A spomnil sem se, da me ni, in bilo mi je bolje. Vedno lažje mi je postajalo, gorko v glavo tn srce. Nisem več čutil bolečin v protezi. M>ja noga, ki je segnda izguoljena nekja v Italiji, se mi pač vrne še kdaj, s šilom me zbada v peto, v koleno, povsodi od pistov do stegna. Tedaj se mi zdi, da imam še meso v kolenu, v gležnju in stopalu. V časih stegnem roko, da se prepričani, a ko otipijem usnje, les m železo, se mi stori, kakor bi ne Oil več Človek. Zdi se mi, da sem mthanizem za katerokoli panoramo, kjer podobe govore, dvigajo v umirjenem taktu svoje roke in noge, celo govore in gledajo po svoje, le ljudje niso. Ta večer pa moje noge ni bilo od nikjer. Moja nova noga je hodila tako gibčno in skočno, kakor uiti zdrava včasih ne zna hoditi. Zmeti so se piegibale z veselim ropotom, a prožno, brez. nepotrebnega škripanja, les je dobil mišičje, usnje je bilo skoraj kot pristna človečka koža. Meni pa je lila toplota v stce, v glavo mi je silila vročina in nerodnost. Moji koraki so prišli polagoma ob vsako taktuo mero, vse teto pa je govo- rilo, da proteza laže, da sem vsaj silno truden, če že ne pijan. Tako sem hodil v težkih mislih že skoraj pol ure proti domu. Bil sem na Samaritanskem trgu, ko je bila ura enajst. Posta! sem trenutek, obrisal si pot s čela in hotel nadaljevati pot. Stopil sem, proteza mi je zdrsnila po ledenem tlaku, noga se mi je ustrašila in se uklonila, kot bi me kdo sunil pod koleno — ležal sem na tleh, na cesti in v mrazu. Prvi hip se niti zavedel nisem svoje nesreče, a ko sem se sklonil in hotel dvigniti svoje nebogljeno telo, sem z grozo zapazil, da se mi je bila nova noga skrivila v stran in da je pri vsakem najmanjšem premiku zahreščalo po njej. Moja strašna sodba je bila podpisana s posebnim povdarkom, da sam ne morem vstati in naj čakam usmiljenih ljudi, ki me dvignejo. Od daleč so se oglašali koraki. Prišel je mimo mlad gospod. Obstal je, me pogledal, skomignil z rameni in hotel iti dalje. Izpregovoril sem proseče: .Vi človek, ki imate srce in dobro voljo, pomagajte !" .Kaj pravite, da imam srce, jaz, pa srce, se Vam blede ali kaj ? Ali me ne poznate, da mi prisojate to slabost, ki sem jo, da odkrito povem, svoječasno tudi imel. Prišla pa je vojska, postal sem dobavatelj, moje srce pa, ki je bilo že prej precej šibko, je spričo mojega bogastva hiralo in nekega dne sem spoznal, da ga sploh nimam več. Modernemu človeku je lahko, ceio treba izhajati brez srca. Vaše prošnje ne razumem, lahko noč, pa dobro spite! Nato je odšel. Mimo je prišel mlad fant, velik in močan. Povzdignil sem glas in prosil: „Vi, če ste človek in imate srce, pomagajte I* Med Hrvati. Zagreb, 28. prosinca, Istrski deželni poslanci so v svoji izjavi za deklaracijo poudarili, da so skoro vse istrske občine razpusčene. Prav to velja več ali manj za Dalmacijo. Povsod pašujejo občinski komisarji, zato ni čudno, da od strani občin ni toliko izjav za deklaracijo, kakor bi pričakovali. Med ženami in dekleti so se prve oglasile zadrske Hrvatice, ki se zbirajo pod praporom mladega katoliškega gibanja. Vsak dan bolj narašča ogorčenje proti hrvatsko-srbski koaliciji. Vršijo se sestanki volivcev, ki se zbirajo na sodbo nad svojimi koalicijonaškimi politiki radi njihovega omalovaževanja našega jugoslovanskega gibanja. Eni trdijo, da se zastopniki koalicije nočejo odreči svojim izdatnim dohodkom, kajti nekteri poslanci dobivajo peštanske in zagrebške saborske dijete in so člani več odborov v enem in drugem taboru. Drugi pravijo: koalicija se boji, da pridejo Frankovci do oblasti. Pa tudi to je le pesek v oči. Dejstvo je, da koalicija danes vzdržuje madžaronstvo v Hrvatski, dejstvo je, da preko svojih finančnih »strokovnjakov" (Kriškovic et comp.) meče hrvatske milijone v madžarsko žrelo. Že raditega jo bo narod moral soditi, kajti minili so časi etapne politike, oportunitete. Češka uči 1 Zanimiv je razvoj razmer v kulturni skupini katoliških delavcev okoli »Novin". Katoliški srednješolci in visokošolci so se takoj v prvem začetku v veliki večini izjavili za narodno edinstvo. Znani so njihovi boji proti Frankovcem in mladohrvatom. Nekaj stare duhovščine, ki je podpirala delo tega dijaštva, fe je eficijelno prištevalo med pravaše. Okoli »Novin" pa se zbirajo danes samostojni, neodvisni jugoslovanski katoliški delavci, ki so se s svojo resnostjo in realnim presojanjem hrvatskih razmer silno oddaljili od znanega hrvatskega frazerstva. Proti tem delavcem besni danes frankovska „Hrvatska" in »einundfiinfzigarski" »Hrvatski Dnevnik". Poudariti moramo, da „Novine" nimajo nobenega posebnega stika z nadškofom dr. Bauerjem kot politično osebo. Dr. Bauer je skupno s škofom dr.Mahničem na nekem sestanku katoliških starešin podpisal jugoslovansko deklaracijo in dovolil, da se »Novine" tiskajo v nadškofijski tiskarni. Vse ostale kombinacije hrvatskih in slovenskih listov o nadškofu dr. Bauerju in „No-vinah" so izmišljotine nepoučenih časnikarjev. Težko je napovedati politično proijnozo na Hrvatskem. Morda se pa zopet ne bomo varali, če trdimo, da se hodo v bodoče Starčevičeva stranka, katoliški starešine, Srbi, mladi člani koalicije in se-Ijačka stranka znašli v enotnem jugoslovanskem bloku proti veliki manjšini fiankovcev in madžaronov. Vsaka stranka bo posebno na kulturnem socialnem polju ohranila svoj delovni delokrog, toda v saboru bodo nastopale enotno. Hrvatski katoliški starešine želijo, da se popolnoma združijo s pomlajeno »Slovensko ljudsko stranko" ki bi imela postati »Jugoslovanska ljudska stranka". V teh nadah, lahko rečem, živi danes Hrvatska, nepotvorjena čista Hrvatska. Šibenik, Zader, Pazin, Krk, Reka, S u s a k , to so mesta, iz katerih so zadnje čase prišle vesele vesti o navdušenju ža politiko »Jugoslovanskega kluba" na Dunaju. prvi vrsti pa je treba omeniti moško besedo jugoslovanskega dijaštva na hrvatski univerzi v Zagrebu. J. Vukasovin. Jugoslovani in Italija. S. — Iz italijanskih listov izvemo, da je Italija primorana revidirati svoj aneksionistični program napram Avstoogrski. Ker bi bile v slučaju laške zmage prizadete predvsem pokrajine Jugoslovanov, je dobro iti vzroku do dna. Zelo je Italijane razočaral govor Lloyda Georgeja in pa poročilo Wilsonovo. Iz obeh je zvenelo, naj se Italija odreče svojim namenom priklopiti si dežele druge narodnosti. Razočaranju je sledilo spoznanje; česar prej niso hoteli videti, so sedaj morali. Spomnili so se, da obstojajo med Jugoslovani in Italijo velika naspotstva, preje pa v časopisih še misliti niso hoteli nanje in so jih kar zamolčali. Teh nasprotstev v Londonu in Washingtonu niso mogli tako lahko prezreti kakor jih je Italija, ki je hotela izvesti pod vtisom javnega mnenja svoj veliki program priklopljenja, akoravno so tem namenom nasprotovali, politični in vojaški neuspehi in je bila sloga med entento čimdalje bolj ogrožena. Italijanom popolnoma ugoditi se pravi Jugoslovanom biti v obraz, tako sta računala Anglež in Amerikanec. Anglija je :>a itak že od nekdaj bolj gledala na Jugoslovane takor so si to želeli italijanski imperialisti; Anglija ma Gibraltar, Ma to in Sues in ji ni treba skrbeti za okrepitev Italije v Adriji. Ko so Angleži in ž njimi Amerikanci javno proglasili pravico narodov do samoodločbe, brez ozira na vojaške in zgodovinske razloge, so» morale tudi v taboru entente pasti nade Italijan v v vodo, brez ozira na to, da so se vsi skupaj prepirali še za medvedovo kožo. Ko so italijanski aneksijonisti razvili svoj veliki program, so rekli: Kar eden lahko stori, to seveda tudi drugi — to se pravi, če priklopljajo Angleži, Nemci in Francozi tujerodna ljudstva, zakaj bi jih pa mi ne? Javno mnenje je bilo na njihovi str ni. Sedaj seje pa obrnilo in se podredilo višjim zahtevam. »Corriere della Sera" razn otriva to ta ole: Tekom vojske sta se pri ententi kazali vedno bolj dve struji, ena, ki je hotela najhujši boj proti Nemčiji, druga, ki je hotela razbiti avstroogrsko monarhijo. Prvi struji so pripadale Anglija, Fr ncija in v zadnjem času Unija, drugi pa Rusija, Srbija. Rumunija in Italija. Dočim se je pa prva slruja tekom vojske okrepila, je od druge ostala samo še Italija in še ta vojaško zelo oslabljena. Od vseh proti-avstrijskih držav se samo še Italija bori proti monarhiji. Ona bi najraje izbojevala boj proti Avstriji do konca, s tem pa pride navzkriž z Anglijo in Francijo, ki bi radi monarhijo napravili še močnejšo nego je bila prej. Italijanska diplomacija, pravi »Corriere" nadalje, mora zato prepričati zaveznike da je rešitev vprašanja v Adriji v smislu Italije tudi koristno za entento sploh, češ Avstrija je predstraža Nemčije in če ententa pobija Nemčijo in ji hoče zapreti pot na vzhod, mora nastopiti tudi proti Avstriji in torej v svojem lastnem interesu pomagati Italijanom do uresničenja njihovih nad, ne pa samo v interesu Italije same. Italija se je tekom vojske prilagodila ciljem drugih držav in sme torej sedaj zahtevati tudi svoje pravice. Kakor je italijansko ljudstvo spoznalo, da je boj proti Nemčiji tudi boj proti Avstriji, tako naj bodo tudi drugi člani entente prepričani, da ni nobene razlike med protiavstrijsko in proti-nemško politiko. Sedaj je Italija na razpotju : če postanejo Jugoslovani njeni sovražniki, bi jo Avstri|a z njihovo pomoeio v prvi prihodnji vojski porazila; če pa hoče videti Italija v Jugoslovanih prijatelje, se pa mora odreči vsaj deloma svojemu velikemu aneksionistič-nemu programu. „Corriere" je za drugo pot. Iz tega, kar zahteva Italija tudi v drugem slučaju zase, vidimo, da bi bila v prvem slučaju hotela res celo Adrijo. Kajti tudi »če se sprijaznimo z Jugoslovani", zahteva Trst, Istro, Pulj, vojaške in trgovske varnosti v Adriji. Za odškodnino n»j bi dobili Jugoslovani Dalmacijo, a še te ne cele, vojaško važne točke bi zasedla Italija. Načrt je za Italijo dober, ostane pa le načrt; zato pravi »Corriere", ml smo začeli govoriti, sedaj naj pa še drugi. Vini se, da je to sedanji italijanski maksimalni program. Za nas Jugoslovane je razmotrivanje italijanskega lista važno. Priznati mora, da bi se tudi v slučaju siopr nedogledne zmage entente Italija morala mar-sit-pmuodreči in bili zlasti pri tipanju po jugoslovanskem^ ozemlju zelo previdna. Iz »protekcije" Angležev in Francezov do Jugoslovanov pa seveda ne gleda nobena simpatija do nas, temveč želja, da se Italija v Sredozemskem morju ne okrepi preveč. »Corrierov" članek je dragocen donesek k umevanju sedanjega političnega položaja. Narodno gospodarstvo. Narodnogospodarske drobtine IV. M. H. — Industrija velja danes splošno za predpogoj vsestranskega napredka, za vir blagostanja, velja za končni cilj vseh narodnogospodarskih stremljenj, za najvišjo stopinjo kulture narodov in držav. Pravijo, da narod brez industrije nima živ-Ijenske sile. Industriji se poje slava povsod. Nekatere države proslavljajo tudi v tej svetovni vojski industrijo kot rešiljico .. . Jeli industrija res vse to in je li premore industrija res vse to, kar se govori? Gotovo se industriji ne more odrekati velikega narodnogospodarskega pomena, kakor kapitalu ne. Baš tako gotovo ima pa tudi industrija vse one slabe lastnosti kakor kapital. Blagodejno delujeta obadva v prid človeštva le tedaj, če je njiju. delokrog postavno določen in omejen. Gorje pa narodu in državi kjer ta dva gospodarita prosto in neomejeno. Dobro nam je še v spominu velika revščina, ki jo je pred desetimi leti povzročila v Ameriki vseh vezi prosta »Sicer me nič ne briga", mi je odgovoril, .kdo Ste, kaj ste in čemu ležite tu na tleh v snegu in mrazu vendar vam lahko povem, da sem že tri leta brez srca. Tam za gričem nekje je bilo, čigavim, to [e stran>ka Stvar, za gričem pa je bilo prav gotovo. K> so ležali kot klavna žival v krvi pred menoj, mi je zadnjič rekla vest, da sem ul ijalec potem pa je utihnila, srce pa se mi je stopilo v grozoti in surovosti. Šel je in mi ni pomagal. B 1 sem zopet nekaj časa sam in razmišljal o besedah prvega in drugega. Pa je prišel prileten kmetič Govoril je sam s seboj in dajal nekaterim besedam poseben povdarek. Razločno sem slišal, da je mož nekaj izgubil, da so mu rekvirirali, kaj in kako, nisem mogel razločiti. Ogovoril sem ga, vprašal po njegovem zdravju in ko je odgovoril, da se, hvala Bogu dobro p čuti, sem mislil, da imam res človeka pred seboj. Pa sem mu rekel, če bi mi hotel pomagati na noge, sklicujoč se na njegovo blago srce. .Kaj Sice?" je rekel, »saj ga nimam, rekvirirali so mi ga z vso prosto voljo, z dušo in čuvstvom vred. Prišel je nekega dne mož pravice, vzel mi ie srce in mi dal potrdilo. Tu je, gospod, saj znate brati. Pa do danes niti vinarja nisem dobil zanj. Konje so mi plačali, srca pa ne; no, saj nič ne de, brez srca še lažje živim, že par let ne vem, kaj so solze in usmiljenje". »Adijo", je še pristavil in šel dalje svojim potom. Med tem sta se mi bili približali dve po?tavi. Že po hoji sem ju spoznal. Bila sta politika, iz njiju glasne govorice sem slišai, da se prerekata o vnovče-vanju ne vem katere domače živali. .Kaj pa ta dela tukaj ?* je rekel prvi. ,1, kaj ? Pil je", je pristavil drugi .N sem pil", je bil moj odgovor. Padci sem, zlomil sem protezo in ne morem vstati. Ali bi mi hotela pomagati ? „Ah si naš ?" me je vprašal eden s posebnim povdarkom zad i je besede. .Ne, ni vaš", je oporekal drugi, .naš je, z nami je volil, z nami agitiral". Jaz pa sem molčal. Sram me je bilo nečloveškega pogovora. Odgovoril nisem ne prvemu ne drugemu. .Pustiva ga, saj niti ne ve, čigav je!" Začela sta zopet p> govor, ki sta ga bila prekinila, in sta. oputekaje se, odšla. Še mnogo ljudi je hodilo iste noč po Samari-tanskem nabrežju Prišli so. a vsi šo šli mimo. Proti jutru se je ntkdo ustavil polrgmtne in me motril žalostnih oči . . . Stal je in moičai, kakor sei.ca z onega sveta Z^lnjič sem izpregovoril, zadnjič prosil: .Č ovek ali senca, kaikoli s', če imaš srce, stegni svoje roke v pomoč č oveku, ki čaka usmiljenja v bolesti in samoti" In senca je odgovorila tiho, umirjeno, brez jeze in sovrašta, skoraj brez glasu: .Prijatelj, tudi mene je udarilo kot tebe, imam srce, a nim<>m rok". Stopil je dalje in ob stranth sta mu zamabala dva prazna rokava. V Samoti dne 22 prosinca 1920. Spomnite se invalidov! industrija v zvezi % kapitalom. Danes skušamo vsi gorje svetovne vojske. Zavedamo se pa vse premalo, da sta povzročila to morje nesreč v prvi vrsti industrija in kapital. Industrija in kapital namreč vzbujata poleg blagostanja vedno tudi neko nezdravo državno ali narodno ekspanzivnost, ki povzroča na zunaj izkoriščanje ali zatiranje drugih narodov in vsled tega večkrat vojsko, na znolraj pa izkoriščanje posameznih stanov, zanikanje osebnosti, omejitev prostosti, Premoč industrije in kapitala pomeni vlado stanovske ali denarne aristokracije, torej posameznikov, premoč dela in zemlje pa pomeni vlado najširših plasti, celega nnroda : demokratizem. Splošni^ položaj industrije v demokratični državi bi bil označen sledeče: Vsa večja Industrija bodi last celote, naj služi le celoti in nikdar ne posameznikom ali posameznim stanovom. Industrija manjšega obsega je lehko v zasebnih rokah, ampak pod zakonito kontrolo celote. Namen industrije je, da krije vse redne kulturne potrebščine. Vseh kulturnih potrebščin dandanes noben narod ne more sam kriti. Tozadevno so vezani narodi drug na drugega. Že radi tega ni opravičljivo stremljenje po najširši industriji. Industrija je opravičena le tam, kjer najde doma potrebne surovine. Uvažati surovin ne kaže, ker bi bila tedaj industrija odvisna od tujine. Še mani narodnogospodarsko bi bilo izvažati surovine, uvažaii pa industrijske izdelke iz dotičnih surov n. Tam kjer imamo že hišno industrijo, kakor v Stražišču sitarijo, v Kropi žebljarstvo itd., tam so na mesti industrijska podjetja na družbeni podlagi, p»d kontrolo celote. Pogoj obstanka posameznega naroda ali države je, da se ohrani ravnotežje v narodnem gospodarstvu. Za to ravnotežje med dohodki in izdatki, med izvozom in uvozom pa industrija nikakor ni predpogoj, ker se to ravnotežje lehko obdrži tudi v pristno agrarni državi. Zboljšanje pridelkov. V. Š. Ker se je to vprašanje že načelo in bo igralo v našem gospodarstvu eno glavnih vlog, mu moramo posvetiti vso pozornost. Kako je to, da je pridelal 1. 1913 Nemec na enem hektaru 24 centov pšenice, 19 centov rži, nad 22 ječmena, 22 ovsa in pa skoro 190 centov krompirja, Oger in Hrvatpa samo 13, 12, 14 in pol, 12 in 75, Slovenec pa še manj? Seveda tudi danes na Nemškem ni tako kakor je bilo pred vojsk ), vsled pomanjkanja gnojil in krmil ter vsled nezadostnih delavnih moči. Vidimo pa, da so imenovane visoke števike le posledica in sad umnega gospodarstva, primerjati jih je namreč treba z onimi iz prejšnjih let. V letih 1885—89 so pridelali tudi Nemci na en hektar samo 15 centov pšenice, 12 rži, 15 ječmena, 14 ovsa in 102 centa krompirja. Ta velikanski napredek ima svoj vzrok v tem, da so gojili samo one vrste, ki najbolj uspevajo — za to je seveda treba preštudirati zemljo in žito —, da so zemljo obdelovali z največjo skrbjo in pazili na posamezne vrste tudi med rastjo Prvi pogoj za veliko pridelka je pravočasno in pravilno obdelovanje zemlje in pa vrsta, po kteri sej^mo, v zvezi z najboljšim semeni, Zrno navadnega dobrega klasu tehta dva do tri grame; če vzamemo le 100 klasov na kvadratni meter in računamo dalje, pride na hektar 2000 do 3000 kg, to se pravi 20 do 30 centov. Treba je torej bolj gledati na življenske pogoje rastlin kakor se je to godilo do sedaj. Ne množina rastlinje merodajna, tamveč zmožnost posameznega klasu oziroma rastline. Treba je torej skrbeti za to, da ima vsaka posamezna rastlina možnost razvijati se kolikor mogoče zdravo in krepko; zato pa potrebuje dosti prostora, svetlobe in zraka. Če teh pogojev ni, tudi najsKrb-nejše gnojenje ne bo nič izdalo. Tudi pri nas so posestva, ki z umnim in pametnim gospodarstvom dosežejo gori imenovane števike. Če eden lahko, zakaj pa drugi ne? Treba j* le pouka in pa vzornih gospodarskih oziroma kmečkih šol. Taka gospodarstva bi sicer zahtevala veliko de narja, a bi denar vsled bogatih pridelkov prišel takoj zopet nazaj, in bila bi vzorna šola za celo okolico, če bi bila v službi javnosti. Ljudem se mora le praktično pokazati, kako se doseže večji pridelek, sicer bomo pridigovali vedno le gluhim ušesom. Večja posestva so za to seveda bolj sposobna in pripravna kakor majhna in lahko pomagajo malim tudi s tem, da jim preskrbijo dobro sortirana semena itd. Veliki posestniki oziroma kmetijske šole si tudi lahko preskrbijo znanstveno in praktično temeljito izobražene uradnike, navajene gospodarstva ki bi pri primerni prostosti lahko vodili do velikan skega napredka. Napredovali bomo le tedaj, če bomo dobro poznali zakone narave. Poznati moramo kemijo, fiziko, zoologijo, predvsem pa življenske po-go;e rastlin in živali, drugače vse skupaj ni nič. Naravne moči moramo podpirati, ne jim pa nasprotovati. Kmetijstvo je najtežja obrt, ki zahteva- vsestransko znanje. Pa pride zraven še vreme, ki ni zmiraj najbolj ugodno. Proti suši se lahko vsaj de loma zavarujemo s pravilnim obdelovanjem zemlje' pomnožimo in ohranimo njeno vlago ter jo ščitimo pred nepotrebnim izhlapevanjem. Predvsam pa, poudarjamo še enkrat temeljito poznanje narave, njenih moči in sposobnosti, poznanje življenskih pogojev rastlin in živali. Pa bo šlo kar hitro kvišku. Jugoslovanska trgovska In obrtna zbornica. »Hrvaški ekonomista" predlaga, da naj se v Zagrebu osnuie trgovska in obrtna zbornica za vse jugoslovanske zemlje — Pozdravljamo to zdravo misel, kot vsako drugo, ki nas gospodarsko druži, krepi in tako uresničuje naše zedinjenje v politični in gospodarski svobodi. Naše zadružništvu. Štajerski pododbor naše Zadružne Zveze ima svojo glavn » skupščino prihodnji ponedeljek v Celju. Na dnevnem redu sta važni predavanji: »Položaj naše zadružne organizacije in naloge bodočnosti" in »Blagodni promet" v vojnem Času in po vojski". B iiiko> ci —P — Avstro-ogrska banka poroča, da je krožilo 31. decembra 1917 18.439 milijonov bankovcev Istega dne 1. 1916 je bilo v prometu 10 889 milijonov, 1. 1915 7.162 milijonov, 1. 1914 5.137 milijonov in 1. 1913 2.494 milijonov bankovcev. Zlata in srebra je imela banka v letu 1913 1,562 milijonov. v 1. 1914. za 1.195 milijonov, v 1. 1915 za 811 milijonov, vi. 1916 354 milijonov, v 1. 1917 za 381 milijonov. Torej je znašalo kritje bankovcev v zlatu in srebru koncem leta 1913 62 6, 1. 1914 23 4, 1. 1915 115, 1. 191« 3 2 in 1. 1917 2 odstotka. Ostalih 98 odstotkov krijejo večinoma državni dolgovi (okroglo 14 milijard). Kje bi našli boljši dokaz, da vojska uničuje, mir pa vstvarja vrednosti. Nova bremena. Finančni minister zahtev* nove kredite v znesku 1649 milijonov kron in novo posojilo v znesku 6 miljard. Denar za naše kraje V Celovcu je vlada ustanovila »Vojnokreditni zavod za južno vojno okrožje", ki bo z dovoljevanjem kreditov skušal popraviti vojno škodo v južnih krajih. V glavnico da vlada 30 milijonov in višje ali nižje vloge ban k in zarovalnic, ki poslujejo na tem ozemlju. Zatrjujejo, da bo zavod v narodnem oziru nepristranski. Za slovenske invalide. Prošnja in poziv slovenski javnosti. Vojska seka in kolje brez usmiljenja. Žrtve njene so silne in neštete. Ali moremo mi, ki smo doma na varnem in mirnem, biti njim nasproti brezbrižni? Ne! Mrtvim stavimo spomenike. Ali bomo pa pri tem živih čisto pozabili ?! Mrtvim slava in večni pokoj, a živim — pomoč! Ravno ti siromaki, ki so izgubili v krvavem metežu oči, roke ali noge, posluh, pamet... in bodo nosili te sledove vojske do svoje smrti, so vredni našega najglobljega sočutja, a potrebni tudi dejan ske pomoči. Seveda je dolžna skrbeti zanje država, za za katero so se žrtvovali. Država bo tudi svoj del storila; a država vendar nima — živega srca. Zato so se poleg državne c skrbe in v stiku z njo stvo-rile pri vseh narodih organizacije (društva, odbori, naprave), ki so prevzele nalogo, za svoje ro-jake-invalide skrbeti in jim breme življenja, ki jim ostane itak dovolj težko, kar najbolj mogoče o-lajšati. Ali naj samo mi Slovenci svojih nesrečnih rojakov pozabimo? Del našega naroda so, branilci našega domovja, udje našega telesa, kri naše krvi. Kako bi jih mogli mi, ki smo zdravi in celih udov, gledati v njih bedi, pa ne jim pomagati, kolikor moremo? Iz tega vzroka se je — dovolj pozno — sestavil slovenski odbor za preskrbo invalidov, ki ima svoj glavni sedež v Ljnbljani, a želi, da se mu slični odbori pridružijo po vseh slovenskih pokrajinah. Naloga tega odbora je jasna in bo njegove namene odobraval in z veseljem pozdravil vsak človeško in krščansko čuteč Slovenec. Odbor se torej obrača do vseh rojakov in apelira na njih človekoljubnost, rodoljubnost in krščanstvo: Pomagajte ubogim žrtvam vojske, našim roja-kom-invalidoin kar največ mogoče, da bodo mogli ložje prenašati svojo nemilo usodo! Vsak zdrav človek naj bi čutil v sebi dolžnost, prispevati svoj del k oskrbi in preskrbi teh betežnikov, ki jih je zadela kruta usoda. Hvaležnost za to, da smo sami živi in zdravi, naj na? priganja k temu! Prosimo zanje materijalne in moralne pomoči. Materialne. Ako hočemo invalidom pomagati k boljšemu življenju, potrebujemo predvsem denarnih sredstev. Odbor ne misli odvzemati državi njenih obveznosti do invalidov; skrbel bo le, da bodo invalidi prišli vselej do svojih pravic, ki jih smejo zahtevati od države. A v mnogih slučajih je državna pomoč nezadostna. Ako se hoče invalidom pomagati, je potreba znatnih vsot. Odbor se obrača zlasti do onih, ki so bolje založeni, in še po-sebe do onih, ki jim je bila gmotna sreča v vojni mila, da se izkažejo s primerno podporo žrtvam iste vojne. Darovi naj se pošiljajo »Dobrodelni pisarni" v Ljubljani, Kolodvorska ulica 35. Invalidom pa se ne pomaga samo z denarno podporo, ampak tudi in zlasti s tem, da se jim preskrbi primerno d e 1 o in s 1 u ž b a. In v tem oziru apelira odbor na vsake vrste delodajalce in gospodarje, da naj blagohotno sprejmejo invalide v delo in službo s primernim plačilom. Odbor pa prosi občinstvo, naj uboge invalide tudi moralno podpira s tem, da je do njih sočutno in p r i j a z n o , da jih t o 1 a ž i, pa tudi o s r -čuje in bodri. Mnogi invalidi so potrti in malo-srčni, kar zopet slabo nazaj vpliva na njih duševno in telesno življenje. Takim je treba tolažbe in bodrila, posebno še bodrila k veselju za delo. Brez-delnost, lenoba je največji soražnik invalidov, je njih poguba. Delo daje veselje doživlje-n j a. Zato naj se vsi invalidi navajajo k temu, pa naj se jim tudi daje priložnost, da dobe svojim zmožnostim primerno delo. Najprej se mora vsak izvež-b a t i v kakem poklicu, k čemur je večkrat treba nekoliko ali še precej moralne sile, in potem naj tisti poklic res izvršuje, Po!eg brezdelnosti so invalidje izpostavljeni tudi drugim moralnim nevarnostim, med katerimi je v prvi vrsti pijančevanje. Slavno občinstvo se nujno prosi, da naj ne bo preradodarno s to vrsto tolažbe, ki jim utegne biti pogubna. Odbor se je obrnil tudi do deželnega šolskega sveta, naj se po šolah opozore otroci, da ne bodo ubogih pohabljencev zaničevali in žalili, marveč jim zaradi velikih žrtev, prinesenih domovini, skazovali primerno spoštovanje. Odbor se trdno nadeja, da bo naša javnost i-mela in pokazala popolno umevanje velike in lepe naloge, ki je nam vsem s tem dana, in bo po svojih najboljših močeh podpirala to človekoljubno, rodoljubno in bogoljubno započetje. V Ljubljani, 29. januarja 1918. Odbor: Dr. Lovro Pogačnik, predsednik; dr. Vladimir Ravnihar, 1. podpredsednik; Jan. Kalan, 2. podpredsednik; Dr. Fran Jež, tajnik; A. Mrkun, blagajnik; Ign. Nadrah, zastopnik knezoškofijstva; Fr. Govekar, zastopnik m. magistrata; dr. V. Alurnik, zastopnik trgovske zbornice; poslanec Jos. Gostinčar: sodni svetnik Fr. Milčinski; inž. Vladimir Remec; vlad. svetni k Ivan Subic; Viktor Zore. Fran Škrbec, in Vaclv Vdovec, zastopnika invalidov. Namen odbora je vsestranska skrb za vojne invalide. V ta namen preskrbuje vse, kar služi v dobrobit invalidom, posebno pa: 1.) dela na to, da se po deželah, v katerih prebivajo Slovenci, ustanove slovenske invalidne šole in da se pr reja jo razni tečaji za invalide, 2.) dela na to, da se v Ljubljani napravi izdelovalnica protez, ki bo oskrbovala popravo protez vojnih invalidov, oziroma izdelovala nove proteze, 3.) skrbi, da 6e sestavi statistika vseh slovenskih invalidov, 4.) dela na to, da se invalidom skazuje potrebno spoštovanje. Zato vpliva na šolske oblasti, da se pri pouku v šolah mladina o- Stev. 12. .jugoslovan Stran 3. jozarja na zasluge in žrtve invalidov, 5.) zbira da-•ove in jih deli med pomoči potrebne invalide, daje im posojila da si morejo ustanoviti lastno podjetje, josreduje jim nakup domačij, preskrbuje jim službe j sporazumu s c. kr posredovalnico za vojne inva-ide, preskrbi invalidom pravno varstvo v slučajih, ci so v zvezi z invalidnostjo, skrbi, da dobe inva-idi, ki bolehajo in hirajo, zdravniško pomoč in zdramila; posebno skrbi za vojne slepce, nadzira, kako nvalidi uporabljajo podpore in vodijo podjetja, katera so pričeli s pomočjo odbora. Boj za demokratizacijo. j. — Mnogo se je pisalo o delavskem Štrajku za mir, kruh in demokratizacijo političnega življenja. Nekateri so se zelo spodtikali nud njegovim koncem. Miti miru, niti kruha ni mogla vlaoa gotovo oblju-yti, samo tolažila je, pač pa je lahko obljubila demokratizacijo. In že to je delavstvo pomirilo. Delav stvo je jasno povedalo, koliko ceni demokratizacijo, kakor mir in kruh v četrtem vojnem letu. To je najlepša poteza celega štrajka. Kolikokrat so v začetku delavskim voditeljem očitali, da delavstvo kot politični činitelj ne bo imelo zmisla za idealne in nravne vrednote, da bo težilo samo za materijalnimi vrednotami. In danes ne potolaži delavstva samo kruh ali mir, tako zažcljeni mir, tudi demokratizacija, politična samoodločba je dovolj, da zaenkrat pomiri delavstvo. Tudi načelnik Vseslovenske Ljudske Stranke d r. K o r o š e c se je odločno zavzet za demokratizacijo političnega živ^enja, ki jo danes terja ves politično zreli svet. Nehote se je v teh dneh vsakdo vprašal, kje pa je kranjski deželni odbor. S kakim ognjem smo se zavzemali za demokratizem v boju, iz katerega je izšla sedanja dežel-noodborska večina. Kot voditelji 60 zastavo derno-kratima visoko dvigali sedanji deželni odborniki. Kam so jo skrili sedaj? Ali so jo mogoče zavili v zastavo deželnih stanov in spravili v deželni muzej med vojne spomine? Ali pa morebiti mislijo, da je njihova sedanja vlada po vzorcu srednjeveških stanov že demokratična samouprava? Nemara so tako politično nežnočutni, da v lastui zadevi nečejo sami prvi dvigniti glasu, da pa komaj čakajo, da se dvigne ves narod, ki je pravkar dokazal politično zrelost, ter enoglasno in odločno izjavi zahtevo po sklicanju deželnega zbora. Od te strani gospodov še nismo poznali. Kako lepo bi se slišalo, da je tudi naša na demokratičnem temelju izvoljena večina deželnega odbora takoj ujela duh časa in prva dvignila glas po demokratizaciji deželne samouprave, po sklicanju deželnega zbora. Koliko vere v iskrenost svojega demokratizma bi bila lahko vzbudila! Kako lepo bi se n. pr. podalo dr. Lampetu, če bi bil kot ljudski tribun takoj junaško nastopil. Toda deželni odbor molči in čaka. Zaenkrat molči in čaka tudi narod, toda ta molk in to čakanje vzbuja grozo. Kultura. Etbln Kristan; Pertinčarjevo pomiajenje. Sanjska povest. V Ljubljani, 1914. Založila »Slovenska Matica". Jernej Pertincar, mož stroge stvarnosti in nasprotnik vsake faniastičnosti, se je baš zaCel poglabljat, v sknv-lostne tajne zagonetne narave, ko je opazil, da mu toji smrt za peiami. Tako dolga znanstvena pot se je e razgrinjala pred njim, a strogi naravni zakon ga neusmiljeno opozarja: »Umreti moraš 1" — »Da bi bil človek še enkrat mlad' , privre bolestno iz Peitinčar-jevih prsi in s to že jo zaspi ob bregu jezera, kjer sta se kopala s prijateljem Miho Strmacem, upokojenim inancmm komisarjem. In od sedaj naprej se vsa povest vrši v sanjah in ker se nam včas h v sanjah mdi kaj neverjetnega, nemožnega javlja kot čisia resnica, zaiu >omo tudr posamezne take scene, ko je pisaieij Sem-intja povest za lase tiral napiej določeno pot, stavili-na rovaš sanj. Sanja Se nam lahho marsikaj pametnega in neumnega, mogočega in nemogočega, pričakovanega in nepričakovanega, bučno se je godno tudi našemu Peitiucarju. Naenkrat se namreč pojavi v jezeru pred Peitin-arjem upa povodna dekuCa, ki ga začne vabiu k ebi; za njo Se pojavi druga zlatolasa ln nato še tretja rnoiasa deklica. Naenkiat pripleza po srebrni lestvi na vodno povišino bajno bilje, poglavar tega jezera Jezerko Praplavač in vsem se naposled le posreči, da zvabijo dokaj trdovratnega Peituicarja k sebi v vodo. Po srtbim itstvi ga peijcjo globoko doli v vodo, da ga bodo na njegovo lsureno željo pomladili. Položili so ga na cvemo posteljo, puškropili z drobnim dežjem, OkOpali v solncnin žaikih in posuli z drobno prstjo. O Pertinčarju ni duna ne sluha, pač pa stoji pred nami mladi f.lozof Zorko Jezerski, ki mu je Jezerko Pra^lavaC na njegovo izrecno prošnjo ohranil še staro spoznanje in izkušnje, ki si jih je nabral v svojem prejšnjem življenju. b.Cer so mu odsvetovali vsi, Praplavač in tri povodne cuklce, looa Jezerski je hotel in imel je; za posiedice pa naj sam odgovarja . . . Zorko Jezerski, hladni junak razuma brez vseh topih cuvstev, vzbuja na Dunaju s svojo brezprimeruo adarjenoStjo velikansko pozornost med profesorji. Med tovariše sploh ne zahaja, ker ves prosti Čas po-ftveca znanosti, edini tovariš Zdenko Povodnik, J e-Zerko Praplavač v prvi obliki, mu je bil ljuo tovariš, pa samo toliko Časa, dokler ga ni začel Spravljati v gostimo in kavarno. Čim je Zorko to Opazil, ga je v imenu svojtga hiaduega treznega razuma ods.ovil.— Lorka, hčenva Zorkove gospodinje, prva povodna vila v novi človeški osebi, mu je nud la jgodkritosrcno Ijuoezen; Zorko jo je v imenu svojega " hiadnega treznega razuma odn.oinl in se preae ii na diugo stanovanje. Nekoč kusi v gostilni, stieže mu med diugimi tudi natakarica Mci; le maice je Zorko popustil svojemu lazumu vajeti, pa ga je že prehvapilo dostdaj zatuano čuvstvo in ga zapeljalo v ljubavno razmerje z zapeljivo nalakanco M.c, z drugo povodno deklico —, kt je dobila tudi sinCka Pavla, ne da bi 'bu Zorko kaj vedel o tem, ker je potom svojega prijatelja Milana R.barja dobil ugodno mesto pri knezu Pioreschi na gradu Miramonte. Knegmja Pioiesctu je bila nesrečna; čepiav iz visoke aristokratske h^e, je vendar cuina popomoma demokratsko, knez P.oresChi },je bu pa an tOi.rat m absolusticni a.zetski se je klanjal svojemu razumu in kroi:! in uničeval sproti vsa čuvstva, vse človeške mehke tre-notke, ki so z neodoljivo silo bruhali na dan. Naredil je juridični in filozofski izpit in se pa-svetil advokaturi. Slučaj je hotel, da je nesrečno Lorka, n^gova prva ljubezen b a š pri Zorku vložila tožbo Za ločitev zakona, ki ga je živela z neijubljemm stalim surovim možem. Slučaj je hotel, da je moral baš on zagovarjati lastnega sina Pavla, ki je ubil svojo lastno mater, Zorkovo drugo ljubezen M c i, Slučaj je hotel, da je Zorko v razburjenosti odpotoval v Parjz in v slovitem Montmartru Zadel b a š na kne-ginjo Pioreschi, svojo tretjo ljubezen, s katero je potem skupno precenil svoje zgrešeno življenje m se nato ves uničen napotil domov. Zadnji del sanj je preživel Zorko zopet v podvodnem gradu pri Jeztiku Piapia-vaču, ki mu slovesno dopoveduje, da sam hladni razum Človeka nikakor še ne more p r e-tvoriti v Boga Človek ostane človek in človek je zato tu, da živi . , . v tej povesti imamo opravka s slovenskim Faustom. G( eihe je v svojem Fausiu, ki se nanj pri čitaniu Kristanove knjige živahno spominjamo, vs*j deloma naznačil, kako je treba živeti, Kristanov Jezerko Praplavač pa ve samo; »Živil — ta zakon obsega vse. Več ne vem ..." — Z napetostjo čitamo to zammivo, predvsem inteligentom namenjeno knjigo, toda na koncu spoinamo, da je E, Kristan v negativnem oziru, ko je podrl izključno vlado hladnega razuma, imel uspeh, ko bi bil pa moral začeti zidati, so mu omahnile roke . . . S.cer pa Kristan ni prvi, ne zadnji v tej smeri. 1. M. Nlova češka deklaracija. Na praznik sv. Treh kraljev so vsi češki državni in deželni poslanci brez razlike strank v posebni izjavi označili stališče češkega naroda glede nove uredbe mednarodnih razmer. Jasno so povedali, da je češko vprašanje tudi mednarodno vprašanje. Cenzura je izjavo zaplenila. Ministrski predsednik je na nemško zahtevo ves češki narod obdolžil, da ni pa-trijotičen, da je proti državi in da svojo zadevo izroča celemu svetu. Zadnjih štirinajst dni pa je premišljeval in končno spoznal, da je premodra cenzura napravila veliko neumnost. Saj ni v tej deklaraciji nič drugega, kar so ponavljali češki poslanci v državnem zboru neštetokrat. Cenzura in vlada sta z zaplenitvijo spletli le celo legendo okoli te deklaracije^ Tako se pa ne more zadušiti enotnega izraza več milijonskega naroda. Prišlo pa bo tudi spoznanje, da je še manj mogoče zadušiti voljo takega naroda po svobodi. Podčrtali smo najbolj značilna, po vladni sodbi nevarna mesta: V četrtem letu strašne svetovne vojne, ki je zahtevala že neizmernih žrtev na življenjih in im tju narodov, se vrše prvi pogovori za mir. Mi češki poslanci državnega zbora, ki nam je bila vsled razsodb nepristojnih vojaških sodišč odvzeta cela vrsta članov, dalje tudi mi češki poslanci razpuščenega in dosedaj neobnovljenega deželnega zbora kraljevine Češke, kakor tudi poslanci ves čas vojne nesklicanega deželnega zbora mejne grofije Moravske in neobnovljenega deželnega zbora vojvodine Šleške, povdarjajoč vse izjave čeških poslancev v državuem zboru, smo dolžni, da za češko ljudstvo ter za zatirano in politično usmrčeno slovaško pleme na Ogrskem jasno označimo svoje stališče nasproti novi uredbi mednarodnih razmer. Ko so izpregovorili češki zastopniki našega pre-porojenega naroda začasa francosko - nemške vojne o evropskih mednarodnih vprašanjih, so v svoji spomenici z dne 8. decembra 1870 slovesno izjavili: Vsi narodi, veliki in mali, imajo pravico do samoodločbe in njihova enakost se mora enako varovati. Samo iz priznanja enakopravnosti in vzajemnega uvaževanja svobodne samoodločbe vseh narodov se more razviti njihova prava svoboda in bratstvo, vseobči m i r i n č 1 o v e čanstvo. Zastopniki češkega naroda, tudi danes zvesti tem načelom svojih prednikov, z radostjo pozdravljamo, da danes vse tiste države, ki temelje na načelih demokracije, vojujoče in nevtralne, priznavajo tudi nam enak pravico do svobodne samoodločbe narodov kot jamstvo trajnega splošnega miru Nova Rusija je ob svojem poizkusu za splošni mir stavila med mirovne pogoje tudi samoodločbo narodov v tem smislu, da naj bi narodi s svobodnim glasovanjem odločili o svojem življenju ter sklenili, ali hočejo Ustanoviti samostojno državo ali pa tvoriti državno celoto skupaj z drugimi narodi. Proti temu je izjavil zastopnik Avatro-Ogrske v imenu četverozveze, da se mora vprašanje o samoodločbi tistih narodov, ki dosedaj nimajo državne samostojnosti, rešiti v vsaki posamezni državi ustavnim potom. Z ozirom na to smo dolžni proglasiti v imenu češkega naroda, da to stališče Avstro-Ogrske ni naše stališče Mi smo se v vseh svojih izjavah in predlogih protivili taki rešitvi, ki po naših neštetih br tkih izkušnjah ne pomeni nič drugega, nego popolno zameta vanje načela o samoodločbi narodov. Vroče obžalujemo, da je bila našemu narodu odvzeta dr-iavnopravna samostojnost in pravica samoodločbe ter da je bil z umetnimi volilnimi redi izročen go* spodstvu nemških manjšin in nemške centralistične birokracije. Naše slov ško pleme pa je žrtev mad-jarske brutalnosti in nečuvenega nasilja v državi, ki navzlic vsem ustavnim oblikam ostane najtemnejši k"t Evrope in v kateri so nemadjarski narodi, ki tvorijo večino, zatirani po gospodujoči manjšini, raz-narodovani od zibeljke in ki so takorekoč brez zastopstva v državnem zboru in v uradih, brez javnih šol in brez svobode v zasebnih šolah Ustava na katero se sklicuje zastopnik Avstro-Ogrske, je istotako potvorila pravičnost splošne volilne pravice in v avstrijskem državnem zboru na umeten način pomnožila število mandatov nemške manjšine. Da ta ustava za svobodo narodov nič ne velja, se je najjasneje pokazalo v krutem vojaškem absolutizmu za časa vojne. Vsako sklicevanj e na to ustavo torej ne pomeni nič drugega, nego zametavanje p r a-vicedo samoodločbe zavsenenem-ške narode v Avstriji, ki so izročeni na milost in nemilost, in posmeh nemadjarskim narodom na Odrskem, kjer ustava ni nič drugega nego sredstvo bizantinskega gospodstva oligarhije nekaterih ma-djarskih plemiških družin, kar je ravnokar predložena volilna reforma znova potrdila. Naš narod stremi z vsemi demokracijami sveta po splošnem in trajnem miru. Zaveda se pa, da more biti trajen samo tak mir, ki bo odstranil stare krivice, brutalno silo orožja, kakor tudi nadvlado držav in narodov nad drugimi narodi, tak mir, ki bo zajamčil samostojni razvoj velikim in malim narodom ter osvobodil posebno tiste narode, ki sedaj ječe pod tujo nadvlado Zaraditegamora biti ta pravica do svobodnega narodnega življenja in samoodločbe malih in velikih narodov tudi glede državne pripadnosti temelj bodočega mednarodnega prava, jamstvo miru iti prijateljskega sodelovanja narodov in veliko idealno dobro, katero si reši človeštvo iz grozot te svetovne vojne. Zastopniki češkega naroda proglašamo, da mir, ki našemu narodu ne bi prineselpra-vicein svobode,za nas ne bo mogel biti mir, nego samo začetek nove silne in dosledne borbe za državno samostojnost, v kateri bi naš narod do skrajnosti napel vse svoje sile in bi v tem brezobzirnem boju ne odnehal do srečnega konca. Naš narod se oglaša za to svojo samostojnost, opirajoč se na zgodovinsko državno pravo, poln vročega hrepenenja, da bi mogel v svobodni tekmi z drugimi svobodnimi narodi v svoji dovršeni, polnopravni, demokratični-socialnopravični in na enakosti vsega svojega prebivalstva ter v mejah zgodovinskih svojih dežel in naselbin in slovaškega plemena zgrajeni državi prispevati k novemu razvoju človeštva na temelju svobode in bratstva, priznavajoč v tej državi narodnim manjšinam popolnoma enake pravice. Temeljem teh načel slovesno prosvedujemo proti preziranju pravice narodov do samoodločbe na mirovnih pogajanjih ter zahtevamo, da bodi v zmi-slu te pravice vsem narodom, toraj tudi našemu, zagotovljena udeležba na mirovnem kongresu in popolna svoboda, da ondi branijo svoje pravice. Drobtine. Zagrebški vlsokošolci vseh štirih fakultet so na zborovanju, katero je vodil s'ušatelj bogoslovja, sprejeli izjavo za naše zedinjenje. Izjava je značilna v sledečih točkah: »Mir, kateri nam ne bi prinesel uresničenja naših opravičenih narodnih idealov, bi bil mir v korist privilegiranih narod jv in bi nosil v sebi kal novih voisk. Zato smatra edinstveni narod Slovencev, Hrvatov in Srbov vprašanje svojega zedinjenja in svobode za važno vprašanje splošnega miru med narodi in zahteva, da se mu z mednarodnim poroštvom zagotovi uresničeme brezpogojnega prava narodne samoodločbe". — Prav tako poudarjajo potrebo, da se vsi zastopniki avstroogrskih Jugoslovanov čimprej zberejo v Zagrebu, da dajo enotno smer naši politiki. Slovenski kmet, ali imaš še kaj narodne zavesti? Predsednik kranjske Kmetijske družbe deželni odbornik dr. Evgen Lampe poroča deželni vladi vnem-ščini, kako je kran;ska kmetijsKa družba delovala za podpisovanje vojnih posojil. Nam sicer ni znano, ali je dr. Lampe bil d i hočejo vzeti, ko sem jim jaz takorekoč vse dal: čast, oblast, premoženje. Pa hudiija, saj j>n> vse to rad prepustim in se za take reči nis.m nikoli pulil. A enega si pa ne dam vzeti: Prostosti, delati za svoj narod. Vse drugo naj imajo, meni naj pustijo delo. Dokler bom mogel, in bo še dih v mojih prsih m glas na mojem jeziku, ne bom miroval; saj vidiš prijatelj, koliko dela naš še čaka..." Sedaj spoznavam zakaj je veliki rajnki postal ljubljenec trpečega naroda. j. b. Dnevne novice. Za svobodno združenih Slovencev, Hrvatov irt Srbov v habsburški monarhiji je pri ljudskem glasovanju na Slovenskem doslej glasovalo 442 občin, naše ženstvo je poslalo 2 55 izjav z 82.986 podpisi; od teh 225 izjav je 46 takih, ki ne navajajo števila podpisov. Duhovščina je glasovala v 30 de-danijah, društev 35, okrajni zastopi, krajni šolski sveti in učiteljstvo v 15 krajih, nasho-dih, zadruge, železničarji in delavci v 9 krajih. Velikanoč, praznik vstajenja je blizu. Ali bomo do tedaj povsod vsi vstali? Ali nista Kriiev pot in Kalvaiija že — za nami? • • • Pismo s Tirolskega. Med ostalim je zapisano »Ve zlate, plemenite slovenske žene in dekleta! Ve govorite tudi v imenu nas, ki trpimo in umiramo na bojiščih..... »A sedaj smo potolaženi, zremo z upom naprej. Narod, ki ima take žene, ima bodočnost. Iz te črne noči vstane za nas nov, svetel dan... vstajenje... Hiepenimo koprnimo, da je skoraj vrnemo. V brezupnih dneh smo odšli, a ko je vrnemo, najdemo uresničene naše ideale in življenje bo naše — ne giobovi.. .* Dovolj. Vprašamo, kje je sila, ki bi mogla ustaviti slovensko ženo, da z dejanjem ne odgovori na konec pisma: »Trdno upam, da tudi v... niste zaostale v svoji narodni dolžnosti, niste pozabile na svoje drage, katerih ni doma in v imenu katerih morate govoriti. Veseliio me bo, ko to izvem". Pa naj žandar zabrani, da naše žene in dekleta ne bi ubogale svojih mož in fantov. • • • Za Krekov spomenik so poslali naši upravi: Darovalci pri Podobniku v Mostah 132 K, Ciril-Me-todova podružnica na Trojanah 85 K, Neimenovan 40 K, Marija Klobučarjeva 10 K. Vojska. — Š. — Povsod je razmeroma mir, samo na fronti med Asiago in Brento se bijejo hudi boji. Od Gallio proti vzhodu do Brente se vleče divja soteska Franzella globoka do 800 metrov. Ob Hotzendorfovi ofenzivi so naše čete sotesko prekoračile in se polastile južnih višin. Sisemol, Monte di Val Bella in pa Col del Rosso. Te višine so bile nekako mostišče, od katerega naprej nam je bilo V9ak čas mogoče operirati na visoki planoti proti jugu. Nekaj podobnega opazujemo v soških bitkah, ko se je Italijanom posrečilo polastiti se roba dobrdobske planote. Kajti šele potem so mogti operirati na planoti sami. In prvi cilj naše ofenzive je bil potem vreči jih z roba zopet v nižino. Ta namen ima sedanja laška ofenziva: vreči nas z omenjenih treh višinskih postojank na severno stran soteske. Potem nam ni mogoče več nastopati na jugu. Poročilo pravi, da so se zrušili italijanski napadi na Sisemol, da so se pa nasprotniki po tridnevnem topniškem ognju polastili ostalih dveh višin. Tam^ smo morali torej na severno stran soteske. Sisemol še imamo. Če pade ta. pade tudi Asiago. Glavni cilj laških napadov seveda ni ofenziva v pravem pomenu, temveč le namen, zadržati naše čete na laški fronti in jim zabraniti, da se udeležijo pričakovanih velikih pomladanskih bojev na Francoskem in v Belgiji. Zato bo gotovo še večkrat slišali o lokalnih napadih ob Brenti in. Piavi. Na zahodu zasedaj samo tipajo. Seveda je to tipanje kaj malo nežno; enkrat nam Nemci poročajo, da so en sam dan sestrelili okoli petdeset sovražnih letal. Rumuni prodirajo v Besarabijo in eo vzeli Reni. Politika. Naša politika. Naše ljudstvo sedaj glasuje za svojo samoodločbo in svobodo. Shod za shodom. Na Kranjskem tako v Mengšu in v Kranja, za prihodnje praznike se pripravljajo novi shodi. Povsod en glas: zaupamo Jugoslovanskemu klubu, zahvaljujemo se knezo^kofu, obsojamo izstop dveh malo-vernih. Po 4 letih je zborovalo v Celovcu 1000 koroških Slovencev. Kdo je lažje za deklaracijo kakor ta brezpravna raja. Na Štajerskem mariborska faki-naža nadaljujejo s svojim divjavštvom, cesarski namestnik grof Clary z žandarji lovi podpisovalke naše svobode, naši in napredni rojaki pa so udarili v najhujši okraj nemčurstva in žganja, v ptujski okraj. Tudi tam se narod trezni in okreva. Dfžavnl zbor bo rešil dižavni proračun. Pridejo novi davki in novi dolgovi. Kruha vedno manj. Vlada kupuje zaupanje. Javno imajo pogum podpirati vlado samo Nemci in Furlani, ostali zbežijo pred glasovanjem, odločno pa stoje v boju Cehi in Jugoslovani. Vedo, da je sedaj prišla naša ura. kompromisov ne poznamo. Ali samoodločba narodov ali častna smrt! Vlada je povabila Jugoslovane na razgovor o našem vprašanju. Ce ga noče ali ne more povoljno rešiti sama pred koncem vojne, tudi nima moči, da ga zataji na mirovni kot ferenci. Avstrija in Nemčija. rMi smo zavezniki Nemčije, ne pa njeni vazali". Ljudje, ki delajo za kar najbolj tesno zvezo z Nemčijo, nočejo razumeti, da so v službi vsentmškega imperializma, ki je Avstriji odjedel bogati trg v Srbiji, Bolgariji, Turčiji in Mali Aziji. Ali še kdo misli na Bismarkove besede „Triest muB wieder eine deutsche Stadt \verden!" (Trst mora postati zopet nemško mesto, Mirovna pogajan-a% Slovanski delegati so zunanjemu ministru grofa Czerninu jasno povedali, da v Brest Litovsk ne nese zaupnnja večine ljudstva, kajti večina i^vot-enih zastopnikov ljudstva je glasovala pro,ti njegrvi politiki. Nemška ljubezen do boljšev&ev se je ohladila ali celo zmrznila, kajti trdovratni so in celo toliko zaželjenega miru z Ukrajino nam ne privoščijo, ker ne priznajo samostojnosti tistih ukrajinskih z-istopnikov, katere mi priznavamo. V Rusiji vsak dan večje zmede. V deželah entente je bil Czerninov govor boljše sprejet, vendar pravijo, da še ni dobre vere radi Nemčije. Zato se je v tej državi začel štrajk, ki štete že skoro miljon ljudi in se še vedno širi. Gre se za politično svobodo ljudstva in za mir. Nihče ne ve, kaj prinese spomlad. Bog z nami! Naročajte in širite nas list! aaaa....a«.a..aaaaaaa.aa.aa..a.aaa.a«..aaa.a..aa«.a....aa a.a a....................................... ................... ..................a a ..........................................................................................................a r . : a a : : a \\ ■ : Nova Založba v Ljubljani ima v zalogi še nekaj knjižic - ■ i: ŠT ■ : ■ : I -: a : : \ s i ■ : n S i e : i\ si Cena 2 K. ■ Naročilo na Novo Založbo v Ljubljani ■»••»•■••■•■•■»■■••■■•■■■•••■••■••••'••m IK Katoliška bukvama v Ljubljani priporoča književna dela Nove Založbe: Fran Levstik: Martin Krpan. S 13 risbami Hinka Smrekarja. Ivan Cankar: Podobe iz sanj. Jože Debevec: Vzori in boji. 2 snopiča. (Izideta prihodnje dni.) ui si i m registr. zadruga z omejeno zavezo. Letni zaključki Tiskovine za šole, županstva fin urade. Najmodernejši plakati in vabila za shode in veseSice I^faŠP! Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikallj itd. Stereotipi ja-Litograffiia K v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po čistih brez odbitka rentnega davka Rezervni zaklad nad K 1,000.000 Ustanovljena leta 1881. adranska Ba Min uiiut Delniška glavnica: K 12,000.000 Rezerve: nad K 1,000.000 Centrala: Trst. Podružnice: Dubrovnik — Dunaj Kotor - MetkoviC Opatija — Spljet Sibenik — Zader Brzojavni naslov: JADRANSKA Telefon štev. 257. SPREJEMA: Vloge na knjižice in jih obrestuje po čistih 40/° Vloge na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu ob-restovaniu. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega. KUPUJE IN PRODAJA: Devize, valute, vrednostne papirje itd in srečke c. kr. razredne loterije. ESK0NTIRA: Menice, devize, vrednostne papirje itd. IZDAJA: Čeke. nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. DAJE PREDUJME: na blago, ležeče v javnih skladiščih. PKEVZEMA: Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. IBHJBBlIMflflMftHasaUBHHH J Priporočamo tvrdko g Jos. Petelinca v Ljubljani. Tovarniška zaloga šivalnih strojev, njih posameznih delov, igel in olfa, ler potrebščin za šivilje in druzega galantarij-skega blaga. Šivalni stroji raznih sistemov in oprem na razpolago, še garantirano staro blago. — Sv. Petra nasip 7. blizu frančiškan-■ skega mostu, levo ob vodi, 3. hiša. ■ "^■■iHiaiBMI^ v:a.;:..:.;, ..... ; 1 :: j I Za prešanico j od iabolk I in hrušk ! II I B I I I I I bodisi svežo ali suho 1 • • Zobotrebce, kupi samo domače. (Povejte cenol) Kfgpr, ni Wna. Bi INadomestilno toaletno milo Kolinska tovarna kavnih primesi § ^ v Ljubljani. j Sv. Petra ces a štev. 21-23. m parfumirano, v elegantnih kartonih, fino opremljeno. Duc en 114 kr on 4 0 vin. Trgovci večji popust I Dobiva se pri tvrdki v i II KI, Sv. Petra cesta štev. 26. n I Mlekarska Zveza kupi po najvišji dovoljeni ceni vsako množino mleka pod najugodnejšimi dobavnimi pogoji. Dalje ima Mlekarska zveza v zalogi vse mlekarske potrebščine, kakor tudi različne mlekarske izdelke, zlasti razne vrste sira po primerni ceni. GOSPODARSKA ZVEZA centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani __________________registrovana zadruga z omejeno zavezo. ■ Stalna zaloga poljedelskih strojev: motorjev, mlatilnic, viteljev, slamoreznic, reporeznic, brzoparilnikov, plugov, bran, Čistilnikov itd. Prodaja: umetnih gnojil, kolonljalnega in špecerijskega blaga ter poljskih pridelkov. ...... Zaloga: travnih in deteljnih semen, pese, korenja, repi. ...... ..................... ......— Zaloga: ^^ pristnega domaČega in ogrskega vina* Žganja itd. ..................." """' 'r "......~~ ' "' r m Lastna izdelovalnica in prekajevalnica klobas. Lastna zeljarna. BBanoaoasaaaaoon Izdajatelj: Konzorcij Jugoslovana. - Odgovorni urednik: Jožef Oostinčar, državni poslanec. - Tisk: Učiteljske tiskarne v Ljubljani.