Slovstvo.
95

Učiteljem treba le častitati. da imajo tako popoln imenik šol in vsega, kar je s šolo združeno. Tako nam je ta koledar poleg koledarja družbe sv. Mohorja mala slika vse Slovenije.
Venčeh pravljic in pripovedek. Slovenski mladini spisal Josip Freuensfeld. Celje, 1892. Samozaložba. Tiskal Drag. Hribar. 8°. Str. 87. Cena 35 kr. Dobiva se pri pisatelju v Ljutomeru. — Dvanajst pripovedek te knjižice se čita dokaj lahko in z zanimanjem. Smer je večinoma blažilna, jezik lep. Razlitega pa je po tem delu preveč nepotrebnega čustvovanja, osebe so silno mehke in rahle, polne solz in vzdihov. Ako namerja pisatelj izdati še kak zvezek, naj piše res tako, kakor pripovedujejo stara mati in govore med seboj otroci, brez «da, da», brez sentimentalnosti. Omenjamo, da ima vsakdo le (dva) roditelja, ako ju neče imenovati starišev.
Gosp. Anton Tur k v Ljubljani je založil in prodaje nekaj malih knjižic za ljudstvo. Izmed teh omenjamo dve: Cvetina borograjska. Povest. Predejal H. Majer. Ilustrovana izdaja. 1892. Str. 127. Cena 40 kr. — Nemško povest Schmidovo je hotel prelagalec postaviti na čisto slovenska, domača tla. Škoda, da se jezik pisatelju ni posrečil. — Sveta Notburga, pomočnica v vsakovrstnih potrebah, in popis življenja svete Heme, kneginje slovenske, s pripovedko o Zvonu v Blejskem jezeru. II. pomnoženi natis. 1892. Cena 18 kr. — Oblika in vsebina te knjižice sta ljudstvu primerna. V obče želimo, da gosp. Turk nadaljuje izdajanje knjižic za ljudstvo, a naj skrbneje izbira bodisi pisatelje, bodisi njihova dela.
RVAŠKO   SLOVSTVO. (Piše J. Barlž.)
Kakor vsako leto, naj tudi letos opišem cenjenim čitateljem knjige in delovanje «društva sv. Jeron ima.» Društvo je v preteki, letu dobro napredovalo. Najpreie omenjam lepo društveno hišo, dvonadstropno, katera stoji ob cesti na novi kolodvor, a velja okrog 77.000 gl. Ker je hiša na jako lepem kraju, bode dajala društvu lepih dohodkov, v njej se namreč oddajali stanovanj. Glavna seja društva je bila 17. sušca m. 1. Društvo je naraslo in sicer za 617 udov; tako jih je bilo upisanih do konca 1891. 1. 9813. V 24 letih, odkar je utemeljeno (1868.), izdalo je društvo 88 knjig v 952.600 iztiskih, kar je lepo število. V seji je bil lep predlog, kako bi društvo bolje napredovalo, če bi namreč vsaka šola vsako leto vpisala v društvo najboljšega dijaka, pomnožilo bi se društvo vsakega leta za nekakih 1000 členov. To bi bil lep napredek, a kar je glavno, razširila bi se knjiga najbolje med prosti narod, saj je še sedaj v trojedini kraljevini^ več župnij, katere nimajo niti jednega člena. Žalostno. a istinito. Skupna imovina društva šteje 127.203 gld. in 90 kr. Društvo je letos izdalo štiri knjige. Prva je:
Danica. Koledar: Ijetopis društva sveto-jeronimskega za godinu 1893. 8°. Stranij 224. C. 25 kr. — Tiskana je Danica v 38.000 iztiskih. Vsakega leta je je treba  natisniti več izvodov,
ker je Danica  najbolj   priljubljeni koledar.   Ta letnik se odlikuje  po vsebini  in po raznovrstnosti. Razven društvenih stvarij sta tu najpreje dve večji pesmi; v prvi slavi znani Ivan Lepušic smrt Petra Kružica, vojvode Kliškega v 1. 1536., a v drugi hvali starina Ivan Trnski preprostega poštenjakoviča   Polde-ta  Hodaka   in   pa  junaškega bana Jelačiča. Povest Venceslava Novaka: »Naša babica« je pisana v blažilnem   duhu; opominjala bode vsakoga  kake preproste žene, dobre kot dober dan,   katera je bila  blagoslov celemu svojemu kraju.   Vse nezgode, katere so se stresle na njo, pretrpi udano, ne obupa, saj ji je  v  srcu  čvrsta  vera  in   udanost  v  voljo božjo.   Saj še vedno živi stari Rog.   Zato ji pa tudi pisatelj na koncu Kliče:   «Ti si zavriedila, da   budeš   u   redu   uz junake   i   učenjake;   ta tvoj je život  bio zlatna knjiga, na tvom grobu utvrdila se u mojoj duši  istina,   da je najveda mudrost  života:   Željeti  i  činiti  dobro   svomu bližnjemu, da ti bude samomu dobro na zemlji!* — Mal spisek  s  sliko  spominja čitatelja lepe Zagrebške  razstave, katero   so   mnogi obiskali. Tu je tudi zgodovinski članek o Krapini, rodnem mestu  slavnega  Ljudevita  Gaja,   kateremu   so ondi   odkrili 26.   kimovca  1891   lep  spomenik. Spis «Naša književna društva u Zagrebu* kaže čitatelju štiri Zagrebška književna društva, katerih poslopja nam podajejo lepe slike.   Naj-prva je  seveda jugoslovanska  akademija,  delo velikega Strossmaverja, potem je Matica, za njo Jeronimsko društvo in učiteljska društva z Učiteljskim domom.   Lahko se ponaša vsak Hrvat s   takimi   društvi!   Koristil   bode   poučen   spis J. Dudana: »Gnojenje i umjetna gnojiva*, ravno  tako,  kakor tudi članek   našega  rojaka Fr. Kuralta:   «0 ciepljenju američke lože (trte)». Pripovedčica Jos. Kozarca:   »Mlinar i djavo» nam prav jasno dokazuje, kako Bog nikdar svojih ne zapusti. Tudi: «Naši Primorci* se opisujejo. V Primorju životari še vedno nepokvarjen hrvaški narod, kateri si je znal ohraniti v vseh nezgodah trdno versko čustvo, nravnost, delavnost in pa ljubezen  do  borne  domovine. Kako si trdo  služi  oni del  hrv. naroda  borni košček kruha!  Saj   ga  pa zato tudi zna ceniti. V drugih krajih se kaže pogostoma. da propada pravi krščanski duh in  ž   njim   tudi nravnost, kadar so dospeli ljudje do bogastva. Zato kliče pisatelj:  «Kamo sreče, da bi sav naš narod bio ovako nabožan, radin, umjeren i štedljiv!»   Ci-tatelji   zvedo   v   Danici   tudi   nekaj   malega   o Kneippu in njegovem zdravljenju. Tu se sesta-nemo zopet  s  starim   znancem  popom  Josom (Vukeličem), kateri nam na poseben način in v prekrasnem narodnem jeziku opisuje svoje kra-jišnike in letos podaje lepo,  poučno legendo o Bogu in sv. Petru, kako sta po svetu hodila in blagoslov delila, in pa o grešnem vojaku, kateri se jima je pridružil. Take stvari radi čitajo. Na koncu  so  še:   »Gospodarske  sitnice,  smiešice, kakova če biti godina 1893., i saj mi.» Danica je torej jako raznovrstna in primerna, zato jo tudi narod težko pričakuje.   Letošnja je še posebno dobra, ker jo lepšajo  tudi  slike.   Naj bi imelo Svetojeronimsko   društvo toliko članov, kolikor «Danic» potuje v narod. Bog daj!          (Konec.)