Poštnina plačana v gotovini.
Leto LXVTI., št. l&tt
LJubljana, sobota 18. avgusta 1934
Cona Dla L-
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — Inseratl do 30 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.-, večji inserati petit
vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO Df UPRAVOTSTVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica S*. 5
TeJefoo: 512% 3128, 3124, 3125 in 3126
Japonski imperializem ograža vso Evropo
Japonsko izzivanje Rusije na Daljnem vzhodu vznemirja tudi Pariz in London — Vsa Evropa se mora upreti japonski grabežljivosti
Pariz, 18. avgusta, r. Ves francoski tisk posveča veliko pozornost dogodkom na Daljnem vzhodu, kjer prihaja z vsakim dnem na dan vse večja napetost med Rusijo in Japonsko. Listi se obširno ba-vijo z možnostjo oboroženega konflikta in ocenjujejo njegov izid in posledice. Posamezni listi naglasa jo, da je položaj Sovjetske Rusije mnogo težji, kakor Japonske. Ne samo, da bi bilo bojišče silno oddaljeno in ker je zelo težavno v tako oddaljenih pokrajinah koncentrirati potrebno število vojaštva, marveč še prav posebno zaradi tega, ker Rusija v Evropi nima zavarovanega hrbta. Rusija vse tako dolgo ne more vreči svojega vojaštva na vzhod, dokler ji na zapadu grozi nevarnost napada s te ali one strani.
Nekateri listi opozarjajo na nevarnost poraza v eventualni rusko-japonski vojni, ki bi imel dalekosežne posledice za vso Evropo. Evropa bi v tem primeri izgubila poslednji vpliv na Daljnem vzhodu, kar bi za mnoge evropske države v gospodarskem pogledu pomenilo gospodarsko hud udarec Zato se večina francoskih listov strinja z mnenjem nekaterih angleških listov, da bi bilo treba Rusiji čimprej zavarovati hrbet v Evropi, da bi mogla odvrniti nevarnost, ki grozi vsej Evropi z Daljnega vzhoda.
To zavarovanje je mogoče v prvi vrsti s da Rusija čimprej vstopi v Dru-
štvo narodov, na drugi strani pa v sklenitvi obrambnih paktov. Če bo Japonska videla, da ima Rusija za seboj vso Evropo, ali vsaj glavne evropske države, si bo dobro premislila, pred no bo izzvala vojno v Rusijo. Treba je še upoštevati tudi to, da Zedinjene države severne Amerike nočejo in ne morejo biti na strani Japonske; če že ne bi hotele sodelovati pri vojaški intervenciji proti Japonski, bi gotove moralno in materijalno podprle Rusijo in evropske države, da bi se prekrižali orjaški japonski imperialistični načrti.
Japonski manever
London, 18. avgusta, r. Število aretiranih ruskih nameščencev pri vzhodno-kitajski železnici, ki so bili aretirani pod obdolžitvijo, da so izvajali sabotažo japonskega prometa, znaša samo v Harbi-nu 54, v okolici pa je bilo aretiranih še 20 višjih in vodilnih uradnikov. Dolže jih, da so bili v zvezi z revolucionarnimi organizacijami. Japonska tajna policija trdi, da ima za to dokaze. Pri nekaterih are tiran cih so našli v stanovanju tudi zaloge eksploziv in orožja. Uradni komunike tudi zatrjuje, da so aretiranci že priznali svojo krivdo.
»Exchango Telegraph« pa zatrjuje, da so sabotažo na železnici vršili japonski plačanci in da so japonske oblasti onemogočale ruskim nameščencem vsako kontrolo, da bi to sabotažo preprečili. Japonci hočejo s ta-kkn postopanjem za vsako ceno izzvati konflikt s Sovjetsko Rusijo. Stanje v Mandžuriji je zelo napeto in vse govori o skorajšnjem izbruhu vojne.
Ruski proglas:
Mi smo pripravljeni!
Zastopnik   predsednika nadzornega odbora vzhodno kitajske železnice, predstavnik Rusije Kučenov je izdal proglas na vse ruske nameščence pri železnici, v katerem jim zagotavlja, da morejo brezpogojno računati na zaščito Sovjetske Rusije. Naj ne bodo v skrbeh zaradi usode aretiranih tovarišev, niti za svoj lastni položaj, ker so na meji storjeni vsi ukrepi in je vse pripravljeno za uspešno obrambo. Rusija ne bo nikdar prodala te železnice, pa četudi bi Japonska in Mandžurija hoteli to doseči z nasiljem. Proglas naglasa dalje, da oboroževanje Japonske sicer izziva veliko vznemirjenje, da pa so ruski vojaški strokovnjaki prepričani, da Japonska kljub vsemu mrzličnemu oboroževanju ne bo mogla prebroditi kritičnih let 1935 in 1936. Proglas končuje s senzacijonalno trditvijo: će bi se Japonska kljub temu odločila, da poruši mir, na Daljnem vzhodu in na Tihem oceanu, bo takoj posegla vmes še neka tretja sila, ki je »zv~J prijatelj Sovjetske Rusije.<
Odpust vseli ruskih železničarjev
Berlin, 18. avgusta, r. Kakor poroča nemški poročevalski urad iz Čang-čima, je mandžurska vlada v četrtek zavzela stališče glede zadnjih dogodkov na vzhodno-kitajski železnici. Mandžurski prometni minister ie izjavil, da je glede aretiranih Rusov dokazana krivda pri eksploziji japonskega municijiskega vlaka. Zaradi tega je mandžurska vlada odpustila vse ruske nameščence pri vzhodno-kitajski železnici, krivce pa bo strogo kaznovala.
Japonski ultimat?
Tokio, 18. avgusta, r. Zastopnik zunanjega ministrstva je izjavil, da namerava japonska vlada nasloviti sovjetski Rusiji splošno svarilo proti morebitni ponovitvi obmejnih incidentov. Dostavil j© takoj, da s tem Japonska ne misli pozneje uporabiti morda sile. Obenem je zagotovil, da japonska vlada ne bo zaplenila vzhodno-kitajske železnice in označil vest, da so bili ru-
ski nameščenci aretirani zaradi tega, da bi mogla Japonska zasesti železnico, popolnoma izmišljeno. Sovjetsko pritožbo zaradi aretacije sovjetskih uradnikov vzhodno-kitajske železnice je japonski zunanji urad ostro zavrnil z izjavo, da se japonska vlada ne bo vmešavala v zadeve pravosodnih organov mandžurskega cesarstva, ki je po ustavi popolnoma neodvisno od japonskega cesarstva.
Pred proglasitvijo obsednega stanja
Varšava, 18. avgusta, r. Moskovski listi se v zelo razburjenem tonu pritožujejo nad Številnimi novimi incidenti, ki so se primerili v zadnjih dnevih na vzhodno-kitajski železnici. Sovjetski listi izražajo bojazen, da je aretacija sovjetskih uradnikov samo predigra še ostrejšega postopanja mand-žurske vlade ki nastopa japonskih čet. Pravilo tudi, da je treba v kratkem pričakovati proglasitev obsednega stanja na v sem ozemlju vzhodno-kitajske železnice.
Polet v stratosfero
Davi sta se Piccardova učenca, Cosyns in v. d« Elst dvignila s svojim balonom v stratosfero in mislita drevi
srečno pristati
Havenne, 18. avgusta, r. Piccardova učenca inž. Cosvns in Nere van der Elst sta davi startala k stratosfernemu poletu. Polet sta že dolgo pripravljala m se pn tem okoristila z vsemi dosedanjimi izkušnjami prof. Piccarda Start se je izvršil davi ob 6.05. Že ob 2.15 sta se poslovila od novinarjev in jim izjavila, da sta trdno prepričana v uspeh svojega podjetja. V gondoli, ki je zgrajena iz 3 in pol mm debelega aluminija, imata najboljše ar»arate prirejene posebej v ta namen na podlagi dosedanjih izkušenj v stratosferi Balon obsega 14.000 kubičnih metrov plina m je urejen tako. da se bo mogel dvigat? s čim ve-čjo hitrostjo. V gondoli Imata tudi 15 najboljših padal, ki jih lahko uporabita že pri 8000 m višine. Urejena so tako. Že se odpro v 1 in pol sekunde. Dve padal bosta v primeru potrebe uporabila sama ostala padala pa so določena za spuščanje merilnih aparatov Gondola je urejena tako, da jo moreta hipoma odpreti Ima tudi osem oknic za opazovanja. Okna so pokrita z debelim steklom, razen tega pa se hermetično zapirajo še s posebnimi kovi-nastimi ploščami. Kisika imata seboj za tridnevno bivanje v gondoli. V svitu žaro-nu rov so napolnili balon fn ko je somce vzhajalo,    sta vstopila in se takoj n*to
dvignila. Več tisočglava množica, ki je prisostvovala startu. ju je viharno pozdravljala Kmalu se je gondola izgubila v jutranji megli in izginila očem opazovalcev. Po zadnjih vesteh žene veter gondolo proti vzhodu in mislijo, da bo balon, če se mu ne zgodi kaka nezgoda, pristal na Bavarskem ali morda celo na Češkoslovaškem N'erodno bi bilo, če bi pristal v gorovju ker Cosvns ni vzel seboj nikake opreme za planine.
400!etnica odkrit ia Kanade
Pariz. 17 avgusta AA V Montrealu bodo slovesno proslavili 400Ietnico. odkar ie Francoz .Iacques Cartier odkril Kanado Pri tei priliki bo otvorjen tudi kongres, oa katerem bodo razpravljali o francoskem jeziku, kulturi in književnosti v Severni Ameriki Na kongresu bodo mnoge ugledne francoske osebnosti iz Kanade govorile o duhovnen vplivu Francije v Severni Ameriki in obratno severnoameriškem vplivu na duhovno in književno življenje Francije. Jutri ziutraj se bo vkrcministeT za gradnje Flandin kot predsednik francoske delegacije kakih 100 najuglednejših fran coskih osebnosti v Havru na parnik »Obamplain«.    Delegacija   bo zastopala
v Montreafa.
Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon 5t_ 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossrnaverjeva tihca L telefon Št- 65,
podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 10L Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.851.
Mussolini se stalno vara
Vsa njegova politika gre za tem, da bi oslabil in razbil Malo antanto, kar pa so in ostanejo neizpolnjene želje
Pariz, 18. avgusta, r. »Ere Nouvel-le« se v daljšem članku bavi z zunanjo politiko Italije, ki je prav za prav
■■■■
osebna pofitfka g. Mussolinija. Pisec pravi, da to politiko najbolj karakterizira to, da se stalno vara. Italijanska
politika jc zelo nesiataa m spremenljiva kakor aprilsko vneme. Samo v enem cilju kaže stalnost Ta cilj je. da oslabi in razcepi Mak) antanto. To se jasno vidi iz ogorčenih napadov fašističnega t'rska, ki obtožuje Jugoslavijo, da paktira s hitlerjevci. Izgleda, kakor da bi hotel g. Mirssolmi prepričati Evropo, da jo je prav za prav fašizem re&fl pred hitlerizrnoni. F%ee opozarja dalje na Članek, ki ga je nedavno objav?! Mossonni v pariškem listu »Information« in pravi, da se more iz tega članka sklepati, da hoče ftUis-sottni ohraniti mirovne pogodbe v toliko, kolikor govore v prilog Italije, vse pa, kar je na korist drugih držav, zlasti pa držav Male antante, naj bi se revidiralo. One države, na črjih škodo na} bi se izvrsna ta revizija, so seveda samo države Male antante. Cesar duce ne more odpustiti Franciji, je, dn ona stalno brani interese držav Male antante, ki so največ?a ovira hegemoni stičnim stremi jenj c m Mussolrniieve politike. Danes koketfra Itaft«a z Avstrijo in Madžarsko, kakor je še nedavno fffrtala s Hitlerjevo Nemčijo Vse to je imelo in ima za cilj oslab-Ijenje Male antante, ki je v francoski podpori našla najevrstef^o garancijo za svojo ter frontalno integriteto.
Albanija razbija
italijanske okove
Sporedno z gospodarsko osamosvojitvijo napreduje tudi politična — Albanija se zaveda, da je balkanska
država
Berlin* 18. avgusta, r. »Oeutsche \Vehr«, najbolj razširjen in popularen nemški vojaški list, objavlja Članfk kapetana Hansa Wagnera, ki je posvečen italijanski demonstraciji pred Dračem. V članku pravi med drugim:
Istočasno, ko so Italijani priredili demonstracijo pred Dračem z 22 vojnimi ladjami, so v Tirani zahtevali, da se sprejmejo njihovi pogoji o izplačilu obresti, o ponovni namestitvt italijanskih oficirjev in o ponovni otvoritvi zaprtih italijanskih šol. Albanska vlada se ni udala, marveč je zahtevala, da se italijanske vojne ladje brezpogojno umaknejo iz albanskih voda. Italijanom ni preostajalo nič drugega, kakor da se umaknejo. Pustili pa so pred Dračem še tri vojne ladje. Albanska vlada je zahtevala, da se tudi te tri ladje nemudoma umaknejo in zagrozila, da jih bo sicer napadla. Italijani so morali osramočeni izgjniti. Italijanska demonstracija pa ni izzvala senzacije samo na Balkana, nego v vsej Evropi. Za poznavalce italijanske politike so razlogi te neuspele demonstracije jasni. Odkar so se začele balkanske države zbirati pod okriljem balkanskega pakta, je začutila tudi Albanija, da je balkanska država in da mora pred vsem iskati svojih prijateljev in zaveznikov na Balkanu, ne pa na drugi strani Jadrana. Vedno odločnejši albanski nacionalizem je odločno proti italijanskemu varuštvu. Albanci so uvideli, da se njihova država pretvarja v italijansko kolonijo. Na vseh straneh so se pojavljale italijanske propagandne šole, šel generalnega štaba je bil Italijan, italijanski oficirji so bili pogodbeno določeni za inštruktorje albanske vojske, italijanski proračunski doprinosi so bili ona zlata veriga, s katero so čimdalje bolj okovali albansko samostojnost. Leta 1933 so se začeli Albanci upirati vedno hujšemu italijanskemu pritisku, odpustil 'italijanske oficirje in zaprli aljan-«e šole. V Rtiu tega v začetku niso vzeli resno. Toda kmalu so se morali prepričati, da se Albanci ne dajo več  zasužnjevati.  Svoj   proračun so
začeli sistematično spravljati* v sklad z gospodarskim položajem države. pri čemer je sodelovala ne samo vlada, marveč tudi vojska in ves narod. Samo glede obresti za prejšnja italijanska posojila se ni jasnosti. Posojila so bila dana kot brezobrestna. Sedaj pa Italija zahteva ptečHo obresti in povračilo po ojil, čeprav pravi pogodba, da jih bo Albanija vrnila, ko bo to dopuščal njen državni proračun. Alba-
S?
■
nija je sklenila trgovinske pogodbe z Jugoslavijo in Grčijo, ki so že pokazale ugodne rezultate. Brez italijanske pomoči se albanske državne blagajne polagoma polnijo. Albanija je danes na najboljši poti, da se popolnoma osvobodi tudi finančnega varuštva Italije in vedno bolj odkrito vodi balkansko politiko. Italija tega seveda ne more mirno gledati, kajti Albanija predstavlja za njo najvarnejši del ravnotežja na Jadranu. Zato se more £ vso gotovostjo pričakovati, da bo Italija začela še bolj pritiskati na Albanijo, da jo prisili k pokorščini. Veliko vprašanje pa je, ali ji bo to sedaj še uspelo.
Nov stavkovni val
v Zedinjenih državah
VPashingion, 18. avgusta, r. Zedinjenim državam grozi nov val stavkovnega pokreta. V New Yorku pričakujejo vsak čas izbruh generalne stavke v tekstilni industriji. V Philadelphiji so nameščenci »Goolf Refining Companv« sklenili pozvati delavski urad. naj zviša mezde in postopoma zopet nastavi odpuščene delavce. V Pittsburgu (Pensilvanija) ie zahteval posredovalec, da se obnove pogajanja med vlado in zastopniki »AlTuminium Company of Amerika« z ozirom na pritožbe stavkujočega delavstva V Chica^u so v pripravljenosti močni oddelki policije in vojaštva, da oreprečiio -ventuelne nemire o priliki stavke šoferjev tovornih avtomobilov »Motor Coach Companv«. V
Minneapolisu   pričakujejo  tako stavkajoči šoferji   tovornih  avtomobilov  kakor podjetniki, da bo posredovala vlada. V državi Oregon stavka 4000 ribičev in 20.000 nameščencev konzervnih  tovarn.   Do stavke je prišlo zaradi  znižanja plač.    V Yorku (Pensilvanija) je najavila    »York Motor Erpress   Companv«  ustavitev  de4a zaradi spora s predstavniki  omnibusnih podjetij V zvezi z nizom  teh  stavk so morali v Manili na Filipinih pozvati na pomoč voi sko in policijo,  da napravita red. ker v izbruhnili   veliki   nemiri,  pri   katerih so delujejo poleg drugih tudi vsi delavci to bačnih   tovarn.   Delavci   protestirajo prot znižanju  mezd in zahtevajo,    da se jin priznajo prejšn»l plačilni pogoji-
>0 LO VENSKI NAROD«, dne TS. avgusta TB9r
Stev 186
Socijalno skrbstvo
trboveljske občine
Občina je v tako težkem finančnem položaju, da ne
more ustreči vsem prosilcem
Trbovlje, 17. avgusta. Iz statističnega poro^fia, n pa je sestavila te dni trboveljska občina, je posneti, da •fcbcina Trbovlje nknm nobenih sredstev za izvrševanje najrj*ijn«jj&ib javnih del, ki bi jih lahko opravljali brezposelni. Z*tai so fcaposleni brezposelni samo pri gradbenem Vodstvi za preložitev e^ste Trbovlje — Marija Reka. Gradbeno vodstvo je dostavilo občini Trbovlje samo seznam 86 brezposelnih, s katerimi v preteklem letu ni bilo zadovoljno in jih letos ne sprejme v za posli-lev- Občina Trbovlje je poslala v zadnjih tnesecžh iz Trboveli gradbenemu vodstvu v Podmejo 102 samskih in 31 oženjen i h brezposelnih, za katere se je podjetje izjavilo, da jih sprejme na delo. Občina pa je pre-teha od podjetja poročilo, da ©e ni javilo za nastop dela 27 brezposelnih, ki jih je bočina priporočila za sprejem, izmed sprejetih pa ni prišlo na delo 6 breaposelnin, odpuščenih ie bilo 5 brezposelnih, sprejetih ni bilo 9. iz neznanih vzrokov pa ie delo zapustilo 62 brezposelnih, k vojakom jih le odšlo 12.
Zaradi pomanjkanja sredstev za javna dela postopa gradbeno vodstvo pri zaposlitvi samskih brezposelnih tako, da jih po fekuprafeh menja pri delu vsakih 14 dni. To |e tjdi glavni vzrok, da mnogi zapuščajo deJo na gradnji ceste fcer si poiščejo drugo Bpoali-fcerv ali  pa ostanejo brezposelni.
SocJijakia uprava občine ima mnogo dela z reševanjem vsakdanjih brezposelnih zadev. V socijalni urad občine prihajajo stalno brezposelni, ki prosijo občino za posredovanje. Eni prosijo za stalnejša zaposlitev pri srradbenem podjetju, drugi zopet za zrožanrje u m i ne, tretji da bi jim občina poravnala zapadlo stanarino, ki jo zaradi pič-lece zaelužka plačati ne morejo, itd. Seveda je v nmoeih primerih vsako posredovanje že v naprej iFjzorno, ker so pogosto podatki, ki jih brezposelni navajajo, bodisi netočni ali pa sploh neresni i oni. Tako se mora socijalna uprava v vsakem posameznem  primeru  sele  predhodno informirati.
Ljutrtjana, 18. avgusta. Še nekaj ctnš bi na-j nrajali pasji dnevi, pa bi naših meščanov sploh več ne bilo in bi Ljubljana ne imela tistega prijetnega »»purgarskega« lica, ki jo tako visoko povzdiguje nad vse naše prestokiJce (ki jih ni malo). Zasluga vremenskih vižarjev je, da so meščani takorekoč priplavali s p-o-čatnic v mesto, kjer se gode takšne čudovite stvar:. Najbrž bi ne čakali na dež. ko bi vedeii. da je doma na izbiro toliko problemov.- k! *fh resetamo na cesti.
*
Na rromostju so se zbrali meščani. Nrč nespoštljivega ne moremo reci o njih. Dostojni so, kot so pač meščani, dovolj stari, da lahko rnodrujeio o javnih zadevah in seveda so rudi davkoplačevatci ter pristojni v Ljarhljano. Zato so upravičeno udrihali po časopisju. Po časopisi« dandanes udriha vsafc, a vprašanje je, kdo ima res pravico do tega hvaležnega posla. Kdo bi se budi ne razburjal! Predvsem listi niso razpisali ankete, aH naj tlakujejo frančiškanski most z lesenimi ali kamni-trrrfi kockami. Sploh je pa vprašanje, če ie bflo tlakovanje potrebno. No, anketa bi bfla nedvomno potrebna, ker je med meščani več taborov.
Več dni so rešetali, kaj bi r>k> bo!j«e.
— Tako z denarjem frčkajo! Jaz pravim, s kamnom naj dakujejo, kot je bilo že prej! Zakaj nepotrebni stroški, kamna pa leži povsod. Mi pa naj davke plačujemo!
— Tj ne razumeš tega! Kamen je pre-tejLek za most Vse bi štrbunknilo v Ljub-iiS&aco, s tramvajem vred. Zato so pa naredili še dva mostova, ker je bil stari preobremenjen.
— Ce bi ti šel čez most, bi se morda res podrrl, ker ti pamet tako sfti v trebuh! Nikar mi ne poj!
In meščani so se začeli gtfedati tako pisano, kot da si bodo zdaj zdaj skočdli v lase.
— Same necjmnosti počenjajo, ker imajo preveč denarja, pa pravijo da je kriza! Saj sem za<rnsč bral. Danes delajo, da bodo jutr- lahko razkopali.
— Ti pa motei, defetist! Ce nič ne delajo, tj ni prav, če delajo, pa zabavljate, da zapravljajo denar! Jaz bi se vam takoj zahvalil za župansko čast. In vse bi vas dal zapreti.
— Vsi skupaj nfč ne razumet«! Naj delajo, da bodo nezaposleni kaj zaslužili! Naj da denar, kdor ga ima!
— Kar je res. je res, Ljubljana pa napreduje. Včasih so 'biti na cesti samo pometači, zdaj pa delajo skoraj v vsaki ulici), m vse po »planih«! Onga >onžemri« in »aretekti« so povsod podeg. Zdaj še Ljub-rjanica stoji po načrtu.
— In smrdi tudi!
— Ja, s smolo bi morali namazati strugo kot mažajo most, da bi ne smrdelo.
— Ko pa mora smrdeti! Tako je v načrta.
Živahna debata je btfa na mah prekinjena, kajti meSčani so začeii kfhati- vsi hkrati. Smola jm je ščegetala v nos tako strašno, da niso mosrfi vztrajati.
—Skandali, — je Mrpal najzgovornejši, — zadu&ti te hočejo, pa še za to piačui davke!
★
Včeraj bi morali stati na frančiškan-skem mostu rniaj:, kajti tlakovarrje je bfto končano. Pa ni bflo niti govorene, ne belo oblečenih deklic s šopki in niti en©s:a cilindra  nismo  videli. Vse to so seveda
prodno lahko kaj ukrene. Ker pa ima socijalni urad občine točno statistiko o brezposelnih, ie delo močno olajšano. Mnotii brezposelni 6i pa tudi sami otežujejo težak položaj. Kes je pot v Podmejo dolga, delo naporno in zasljzek ne baš velik, toda v današnjjih težkih časih je treba prijeti za vsako delo in se prilagoditi obstoječim razmerami, ker je rrrnogokje še hujše-
Velike težave so tudi z vzdrževanje"! javne kuhinje. Nad 1000 najsiromašneja h delavskih otrok je v tej kuhinja samo zato. ker so se porcije hrane nekoliko zmanjšale. Prošnje delavskih staršev za sprejem otrok v kuhinjo Da se stalno množe in jih je skoro nemogoče dosledno odbijati, kor je potreba velika. Zato bo najbrže treba misliti v doslednem času za razširjanje te Icahmie za 1 ali 2 kolla. ali pa, da se začno s kuhanjem v gornji kuhinji, to je z ločenim kuhanjem v oni kuhinji, kjer je svoječasno imelo k.ihinjo >Kolo jugoslovenski h sester«. V tem primeru bi seveda stalo vzdrževanje mnogo več. ker bi moralo biti za gornjo kuhinjo posebno osebje in bi tudi  ločeno  kuhanje   podražilo prehrano.
Na občini prosijo v zadnjem času tudi že staroupokojenci, njih žene ali vdove ter občinski reveži, da bi jih sprejeli na hrano v javno kuhinjo, ker trpe pomanjkanja. Toda občina Trbovlje je v gospodarsko in finančno tako slabem položaju, da pri najboljši volji ne more ugoditi prošnjam prizadetih, sai nima niti nobenih garancij da bi se mladinska kuhinja vzdržala v dosedanjem obsegu in je treba misliti na to. da bodo na zimo, ko ne bodo mogoča javna dela. prihajali na občino tudi sedaj zaposleni brezposelni in njih družine, ki ne bodo imeli ničesar za preživljanje.
Občinska uprava apa, da bodo to človek o Ijubno ustanovo podpirali i nadalje vsi dosedanji podporniki in dobrotniki, zlasti pa tud: banska uprava, sresko načelstvo, gradbeno podjetje Duki? i drug in še mnogi dr.igi, ki so jo iloslei podpirali.
— Tudi od časopisov ni nikogar, da bi jutri čitali. Pa toliko stroškov je bilo! Vie zaman. Le zabavljali so, da tramvaj ni mose! voziti.
— Pa t napis:, kako je bilo! »Pri Stritarjevi ulici so podrli planke, most je bi! otvorjen in občinstvo je zajokalo od veselja!«
— Tramvaj pa še ne bo vozil, še vedno stoji pred mostom.
— Seveda ne bo, ker se še ni posušila smola, ki bi se mu prijela koles ter bi obtičal na mostu.
Ko je bila debata na višku, so opaziđi nekaj novega, uprav presenetljivega. Delavci so vihtel; v Prešernovi trldci krampe, da se je bliskalo. Druga skupina pa je prenašala tramvajske tračnice ob gro-movitem »ho-rukanju«.
— Gteite s: no. še en tir bodo položili!  Na  Marij'nem trgu bodo trije tiri.
In že so oblegali delavce. Lastnim očem niso mogli verjeti, ko so zagledali, da delavci razkopavajo tramvajsko progo.
— A M ne bo več tramvaja?
— Ne, samo »lefrbalon« bo vozid!
Meščanom se je storilo inako. Tramvaj jim >e res prirasel k srcu. Kaj bi b!4a Ljubljana brez tramvaja! Niti Ljubljanica z vsemi prilastki bi ne pomenila polovice napredka.
— Tramvaj razdirajo! Tramvaj, tramvaj... je š3o od ust do ust. Končno je pa vseeno nekdo pn-šel na misel, da ne bo tako strašno, saj so privlekli nove tračnice.
— E, Čemu vam bodo »šine«? — je vprašal zviška.
— Dvojni t r bomo naredft; skozi in skozi, sa: vidite, da ga tu ni.
— Zakaj pa niste tega naredi spo-mdad?
— Takrat je bil drugačen načrt-
— Vrag vzemi še vaše načrte! Adi delate vsak dan druge?
— Seveda, zato so pa »kanehoe«. Ponoči in podmevi bodo delali, da bo
naš tramvaj zopet bogatejši za »napredek«. Doslej še ni utegnil voziti zaradi neprestane modernizacije, kar seveda ni posebna nesreča. Škoda bi bfto nov* tračnic, zlasti še, ker jih izmenjavajo vsak teden. Meščani spričo tako važnih dogodkov sploh ne najdejo več besed. Reporter pa razpisuje nagrado za novo zbirko superlative v. da bo lahko opeval naš napredek v novi izdaji.
Z Jesenic
— Športne ve»ti. Na praznik se je vršila na igrišču >Enakosti< Podmozakljo nogometna tekma med L garnituro >Enakosti« in I. garnituro »Bratstva«, ki je končala z zmago >Bratstva« v razmerju 2:1. Igra je bila lepo provedena, oboji igrači so igrali zelo požrtvovalno in obzirno, tudi publika, ki jo je bilo precej to pot ni navijala ne za to aJi druga enajstorico. — Jutri ob 16.30 se bo vršila na igrišču >Bratstva<r nogometna tekma med I. moštvom SK Reka iz Ljubljane in I. moštvom Birtstva, SK Reka je eden najmočnejših nogometnih klubov U. razreda v dravski banovini zaradi česar bo razlika v grolih prevelika Za to tekmo vlada v jeseniških športnih krogih zelo veliko zanimanje.
— Odhodnica zaslužnega &okolskega delavca. Nocoj bo v Sokolskem domu na Jesenicah poslovilni večer bratu Jožetu Polajnarju, pod starešini našega Sokola, ki se v kratkem preseli s svojo obiteljo v Ljubljano Brat Jože Polajnar je eden najmarljivejših sokolskih delavcev, bil je vzoren gospodar v Sok. domu ter bo Sokol njega in vse njegovo družino, ki se je
mtenzrvno udejstvovala v društvu, zelo težko pogrešal. Bratje in sestre! Pridite vse na poalovilni večer našega agilneg-a aokolakega delavca in njegove družine.
— SokoMce tekme na Jesenicah. Sokolska župa, Kranj priredi v dneh 7. in 8. septembra na Jesenicah župne lahkoatlet-ske tekme pri katerih tekmujejo člani in članice v šestero in četveroboju v vrstah in poleg tega še v nekaterih posebnih panogah lahke atletike, v katerih bodo tekmovali posamezniki in posameznice. Tekme se bodo vršile na športnem igrišču »Bratstvac. Pričakuje se velika udeležba tekmovalcev in tekmovalk iz društev sok. župe Kranj, posebno iz Kranja, škofje Loke. Stražisča, Radovljice, Bleda in Koroške Bel e-Ja vernik a.
Slavje na Gorjancih
Novo mesto, 17. avgnista. še nob«no leto se Novomeščani niso tako veselili gorjanskeera slavja kaKor letos. Saj je bilo že ves teden preje pripravljanja in dogovarjanja, da pojdemo na Gorjance. Toda slabo vreme je mnogim ljubiteljem Gorjancev pokvarilo račune. Kljub temu pa je dokaj ljudi pohitelo v Trdinovo kraljestvo hajk in pripovedik. tako, da je bila koča pri Gospodični nabito polna in &e
Ljubljana, 16. avgusta. Davi se je na Celovški cesti v Drav-ljah pripetila težka nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Voz električne cestne železnice se je zaletel v kolesarja, ga podrl in vlekel nekaj metrov s seboj. Kolesarja so nezavestnega potegnili izpod voza in poklicali rešilni avto. Ponesrečeni je med prevozom izdihnil in so ga prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
Komaj se je davi vzdignila megla, ki je zastirala vse ljubljansko polje, so iz remize na Celovški cesti odpeljali vozovi električne cestne železnice. Točno ob 6.24 je zapustil remizo voz št. 10, ki ga je vozil Leopold Gerkman. Odpeljal je proti Št. Vidu. Na postajališčih se ni ustavil, ker ni bilo potnikov in je z nezmanjšano brzino vozil proti Št. Vidu. Proga je na tem kraju enotirna. Med progo in travnikom je približno 1 meter širok pas, ki ga prav radi uporabljajo kolesarji.
V neposredni bližini takozvanega »debelega znamenja«, kakor ljudstvo imenuje kapelico sv. Roka, ki stoji ob cesti, je voznik zagledal, da vozijo po ozkem pasu proti njemu
drug za drugim trije kolesarji.
Dal je znamenje z zvoncem in je začel voz zavirati. Po cevi je vrgel nekoliko peska, zaradi jutranje rose pa so bile tračnice spolzke in je voz stare konstrukcije, ki se sicer hitrejše ustavi, Wkor novi vozovi, le malo zmanjšal
tudi na Miklavžu ni dobilo prostora. Dopoldne ob II. uri je bila na rasvalinah cerkvice sv. Gere in sv. Elije maša. ki jo je daroval župnik g. dr. Kalay. Maši so prisostvovali poleg domačinov iuinberčaiiov, Belokrajinci in Dolenjci. Belokrajinci, ki jih je bilo največ iz Metlike, so se že nekaj dni preje utaborili na Maličeveni krču, kjer ima postavljen svoj ogromni šotor učitelj g. Ivanetič. Menda ni nikdo faito vnet ljubitelj naših Gorjancev kakor on, ki že več let »talno noseća Gorjance in nudi tudi drugim posetnikom priliko, da ostanejo delj časa gori, kajti pri njem dobi lahko vsakdo prenočišče In tudi za hrano mu ni treba skrbeti.
Pogumni turisti so imeli .pa z vremejiom, ki je bilo dopoldne sicer precej klavrno, srečo, ker je popoldne posijalo sobice in kmalu se je povsod čula stara gorjanska himna »Vse je pokošeno, vse je pomorje-no«. To razpoloženje pa je še povečal dobro pečeni janjec in pristni cviček, s katerim je g. Hudoklin pri sv. Miklavžu pri-dino Stregel, da ga je celo zmanjkalo. Proti veCeru je večina izletui&ov odšla domov 111 se med potjo oglasila v Smolenji vasi. *ijer je imelo tamkajšnje Gasilno društvo vese lieo. Dosti jih je pa še ostalo gori. ker s< prepričana, da bodo imeli lepo vreme.
brzino. Prva dva kolesarja sta tik pred tramvajem zavila na sredo ceste, tretji pa je bil tako nepreviden, da je kolo zavrl in hotel z njega skočiti. 2e je j imel levo nogo na cesti, ko je pridrvel voz. Z vso silo
ga je zadel v glavo,
ga podrl in vlekel nekaj metrov pod seboj. Gerkman, ki je z vso močjo potegnil za zavoro, je voz ustavil. S pomočjo drugih dveh kolesarjev ter mizarskega pomočnika Franca Šlosarja in posest-niče Ane Pir če ve, ki oba stanujeta v Dravijah in sta bila v trenutku nasreče na cesti, so potegnili ponesrečenca izpod voza. Rane ni bilo videti nobene, bil pa je nezavesten in so mu
iz nst silile pene.
Nemudoma so obvestili reševalno postajo ter je že po nekaj minutah prispel rešilno avto, ki je ponesrečenca naložil, da ga odpelje v bolnico. 2e
med prevozom je nesrečnež izdihnil in je zato avto krenil v Mestni dom. Obvestili so policijsko upravo, ki je poslala v Mestni dom komisijo z dežurriim uradnikom Gre gori čem in policijskim zdravnikom dr. Avramovičem. Zdravnik je ugotovil, da je smrt nastopila zaradi razbite lobanje nad malimi možgani. Odredil je prevoz trupla v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
Ponesrečeni je 35-letni tesar pri stavbnem podjetju inž. Dukić, Alojzij Stare iz Dragočajne pri Smledniku.
—c Nogomet, v nedeljo 19. t. m. ob 17. se bo pričela na nogometnem igrišču pri »Skalni kleti« prijateljska tekma med SK Rapidom iz Maribora in SK Atletikom.
—c Žrtev napada. V Plavim pri Sevnici se je 21-letni delavec Ivan Krajne iz Golobinjeka pri Brežicah v čelrtek spri z neznanim moškim. Neznanec je v prepiru izvlekel iz žepa nož in zabodel Krajnca v desno roko Krajne se zdravi v celjski bolnici.
—C Nočno lekarniško *lu/bo ima od. vštetega petka 24. t. m. lekarna >Pri Križu« na Kralja Petra cest L
KOLEDAR
Danes: Sobota. IS. avgusta, katol'<"-arr.i : Helena. Rrani«Lava.
Jutri: Nedelja. 19. avsnista. katoUčtat: 1-rUdovik.
Današnje prireditve: Kino  Matica:   Si s xj  (Iran (Hane
Alberi).
Kino Dvor: Brod brez pri«1 (Harrj Piel>
Kino Šiška:   Srečno pot  (Maeia Sctmei«
der).
Prireditve v nedeljo:
Kino  Matica:   Neiki  p<>spo.:  <■ tHa' r
Alhprs).
Kino Dvor: Brni bre Piell.
Kino šiška:  Sre>n •  pol (Mag der).
Nogometna tekma:  A SK  I H.
nrezentanca Ljubljane-
Izbirno tekmovanje za balvan ijaco, n> isrišou Primorja ob 10 uri
Dežurne lekarne:
Danes in jutri: Mr  r j i ;i It, G cesta 10., Mr. Sušnik, Marijin trg ■
TiAe pa iz drugega viroz
Bilo   jc   tam   gori   nekje   na PoJj<Lem Duvčna oblast jc odmerita dobrim dr}a\ Ijanom davke, vsakemu po njegovi davčni moči ali pa Se čez  Enemu jih ie nmnenli mnogo, drugemu več. tretjemu pa še vec. In glejte čuda* ta tretji je bil med dor>-i mi   da\'koplače\'alci   najboljši.   Kom<*j *o mu odmerili petdeset   tisočakov    ie orihi tel na davkarijo in jih lepo v redu odštel /Zmajali  so z gla\'ami  gospodje  davka*ji, spogledali so se davčni eksekutorji m verjeti  niso mogli, da pri  tolikih davkih ne bo nobenih davčnih zaostankov. Pa so si  mislili:    Ce  je  mož  tako  hitro odštel petdeset tisočakov, jih bo lahko tudi wto In odmerili so mu jih sto. A že je zopet prihitel na davkarijo in hitro odštel Vtte i sto tisočakov.  Začudenje  tu presenečenje tam in  brž so na  davkariji    sklenili od meriti mu sto petdeset tisoč. Če jih je i<* ko gladko odštel sto, jih bo tudi sto pet deset.
In res se tudi tretjič niso zmotili. hitel je mož na davkarijo* pod eno pazdu ho je imel sveženj bankovcev.  ?od drugo pa nekaj v papir zavitega. Položil je oboje    na    mizo,  globoko  je vzdihml in dejal:
— Gospodje, zdaj pa vidim* da se ne izplača več delati denarja.
Pustil je na da\-kariji zadnjih sto petdeset tisočakov in stroj za izdelovanje denarja ter te vrnil udan v voljo oož;o domov.
TENIS
— Teniški dvoboj Beograd : l-jublian v torek ob 2. na Iliriji. V torek ob 2. popoldne bo prvi izmed turnirjev, ki jih je že najavila Ilirija. Srecanie je zaninuivo in ee obetajo lepe i*rre. Za Beocrajoane naeto-pajo Konjjović, Riatić, NediČ, Milovanov\ za Ilirijo pa Trjden, Dacar. šivic. dr. Blei-weie. Igralo se bo po Dawte Cup sitemu Turnir se bo igral do mraka. Ljubljansko javnost vabimo, da ei odeda turnir, ki bo nudil dober sport. Konjović je odličen igralec, najboJtAi v bivši Srbijp! in večkratni prvak pokrajin bivše Srbile. Z Rietioem etg odlična double igralca m finalista iz Bl«vla, opetovano pa sta se planirala za fina me borbe v drž. prvenstvu. — V torek popoldne torej v«ri na Ilirijo.
SPORT
— Športni klnb Zagorje odigra prvo mednarodno tekmo v Zasavjj dne IS. t. m. ob 6. uri popoldan z Weiss-GrUn«m iz Celovca (Avstrija) na katero vabi vse zasavske klube. V nedeljo dne 19. i. m. ob 2. uri popoldan pa priredi brzoturnir. na katerem sodeluje 6 klubov in Weiss-Griin. Ker ie prireditev zdrjžena 1 znatnimi izdatki, prosimo Čimvečje udeležbe, klube pa vabimo, da si to tekmo oizleiaio. ker imajo obakrat ugodno zvezo z vlaki.
Iz Novega mesta
— Nesreča na trgu. Na praznlK opoMaie je neznan kolesar za vozil v kmečkega fanta, ki je šel nasproti trgovine g. Medica preko ceste. Podrl ga je in tudi sam padel s kolesa. Kolesar je hitro skočil na kolo in oddirjal, dasiravno so nekateri vpili za njim, naj počaka. Vendar pa so si zabeležili evidenčno številko. Povoženi fant Je imel raztrgane hlače ln se je poškodoval na nogah. Prvo pomoč mu je nudil mestni zdravnik g. <tr. Ropaš.
SOKOL
Sokolska feta St. Jakob ob Sari vabi vsa brataka društva, da se jutri ob lo. ude leže proslave otvoritve letnega telovadi&ca in javnega nastopa. Po telovadbi bo prosta zabava z godbo, srecolovom in plesom pri bratu Pečnikarju. — Avto odpelje izpred Mestnega doma ob 2. popoldne.
Dobra reklama.
Neko založništvo je zelo učinkovito priporočalo novo knjigo: »Ta knjiga je najpriTrremejše darilo. Prepričani smo. da jo bo vsak z veseljem odlo-
Sorzna poročila.
INOZEMSKE BORZE Curlh. Parts 20.2175, London 15.4260, New Vork 3O2.40, Bruselj 72. Milan 2€.2S. Ma drld 41.90. Imsterdam 207 70. Berlin 119.90 Dunaj 5690. Praga 12.72. Varšava 57.90, Bukarešta 3.05.
Konjske dirke na Krškem polju
Krško, 17. avgusta.
Na praznik 15. t. m. so bile na Krš-kem polju tradicionalne konjske dirke.
Pri I. dirai za 5 m 4 let/ne konje, daljava 1800 m je startak) 7 -dirkačev, in je dobil:
I. darilo g- Petan Josip iz Sromelj s 3 letnim konjem »Us*kokc, ki je prevozil progo 1775 m v 4.14 min.
II. darilo g. Basnič Anton iz Drame s 3 letno kobilo »Zoro«, ki je prevozil progo 1S75 m v 4.37 mm.
»HI. darilo g. Kerin Franjo iz Sv. Križa s 3 letno kobilo »Bistro«, ki je prevorcil progo 1776 m v 4.44 min.
Pri TL dirki za amerikanske dirkače domače reje, daljava 3700 m so startali 3 dirkači in Je dobil:
I. darilo g. Bon Boio te Krflfkega s 5 letno kobilo »Dizmo« ki je prevozil progo 3050 m v 5-36 min.
n. darilo g. Petan Josip te Sromelj s 3 letno kobilo »Marico«, ti j« prevozil progo 3850 trn v 5.37 min.
Pri ITJ. dirki za konje od 5 let ki starejše, daljava 2700 m je startalo 7 dirkačev m je donil:
I. darilo g. Lipej »Ivan ■ BteeljsKega z 8 letalo kobilo »Posikio« in je prevozil progo 2800 m v 5-59 min.
n. darilo g. K-učič Jože te KrSkega s 7 letnim konjem *Pubijem«, ki je prevozil progo 2700 m v 6.00 min.
III. darilo g. Turk Janez iz Roj s 5 letno kobilo »Danico«, ki je prevozil progo 2700 metrov v 6.15 min.
Pri IV. dirki za amerikanske dirtaače (ljubljanska dirka), daljaTa 2700 m so startali 4 dirkači in je dobil:
I. darilo g. Krušvč Ivan iz Ljubljane s 6 letnim žrebcer^ »Egonom«, ki je prevozil progo 2025 m v 4.55 min.
•II. darilo g. Krušič Ivan iz Ljubljane s 16 letnim konjem »Posilnim«, ki je prevozil progo 3125 m v 5.04 min.
Pri tej točki je bil disKvalificiran Bon Boio. ker je čez cilj galopiral. Prevozil Je progo 2700 m v 4.49 min.
Pri V. dirki jahalni dirki, daljava 2700 metrov brez zaprek in brez izenačenja teže je startalo 9 dirkačev in je dobil:
I. darilo g. Kerioi Franjo iz Sv. Križa s 6 letno kobilo »Lino« v 3.47 min.
H. darilo g. škof Karol iz Bizeljskega z 10 letno Kobilo »Ledi« v 4.03 min.
III darilo g. TurK Janez iz Roj s 6 letnim konjem »Donom« v 4.035 min.
Pri VI. dirki zagrebški jahalni dirki z zaprekami, daljava 2700 m so startali 4 dirkači in je dobil:
L darilo g. Stajnko Viljem od Jugosokola Zagreb K z 8 letno kobilo »Maro« v 4.15 min.
n. darilo g. Wolf Tucko iz Zagreba s 7 letno kabilo »Seko« v 4.25 min.
III. darilo g. Fuchs Marcel iz Zagreba s 5 letno kobilo »Dunavko« v 4.45 min.
Konjskih dirk se je udeležil tudi delegat centrale jugoalovenskih kasačkib društev za Jugoslavijo jr. Franc Konic Iz Celja
Po končanih koniskih dirkah so se vršile kolesarske   dirke In je   dobil pri
športni kolesarsJci dirki I. darilo g. Medve-I šek Franc iz Blance ln O. darilo Rihar Janko te Krškega. Pri kolesarski dirki društva kmečkih fantov in deklet je dobil I. darilo g. Grajnc Jože iz H rastja ln H. darilo g. Pfeifer Alojz iz Hrastja.
Dopoldne se je vršila v Krškem razstava ln premovanje konj. Prignanih je bilo 13 konj. Od teh. je bilo 58 konj ob darovani h. Razdeljenih je bilo ca 7000 Din. Konj-i ski materijal je bil zelo dober, med katerimi so se našli tudi prvovrstni toplokrvni konji.
Iz policijske kronike
Ljubljana, 18. avgusta.
Nočni čuvaj Martin Anzelc je prišel pri običajnem nočnem obhodu okoli 3. zjutraj v Cerkveno ulico. Na cesti je zagledal približno dveletnega otročička, ki je milo jokal in klical mater. Na cesti ni bilo žive duše, nekaj korakov od cesrc pa GracV-čica. Čuvaj je nekaj časa počakal, če bi se morda kdo oglasiL, ko pa le nikogar ni bilo blizu, je vzel otroka v naročje in ga odnesel na stražnico. Policija je kmalu ugotovila, da je oče otroka neki Trnovčan, stanujoč v Cerkveni ulici. Ta je izpovedal, da je otroku ime Zdenko in da je star 22 mesecev. Prepričan je, da je otročička izpostavila njegova nezakonska mati zato\ ker ji že dva meseca dolguje oskrbnino za otroka. Policija je fantka izročila očetu, brezsrčna mati pa se bo morala za svoje dejanje zagovarjati pred sodnikom.
Policija je aretirala že 22krat zaradi hudodelstva tatvine predk^Znovano brezposelno U. Z., staro 57 let, doma na Gorenjskem. Berači po hišah, se pa obenem spozablja nad tujo lastnino. To pot je olajšala nekega inženjerja za aktovko, v kateri je imel svoje spise, v gostilni Lovšin v Gradišču pa je ukradla natakarici 340 Din vredno obleko in jo prodala na Sv. Jakoba trgu nek Kmetici za 40 Din. Romala bo zopet v zapor.
Iz Celja
—c S celjske gimnazije. Na drž. realni gimnaziji v Celju bodo popravni in razredni izpiti za redne učence in privatiste v torek 28. in sredo 29. t. m. od 8. zjutraj dalje. Popravni izpiti nižjih in višjih tečajnih izpitov bodo 29. in 30. t, m. Natančen razpored je na razglasni deski. Vpisovanje za šolsko leto 1034/35 bo po naslednjem redu: za 1. razred v soboto 1. septembra, za 2. do 8. razred v ponedeljek 3. septembra za učence z drugih zavodov v torek 4. septembra od 8. do 12. Brez davčnega potrdila za odmero šolnine ne bo nihče vpisan. Otvoritvena služba božja bo v sredo 12. septembra ob 8. v Marijini cerkvi Učenci in učenke naj se zberejo pred cerkvijo
—c Plavalne tekme v Rimskih toplicah. V nedeljo 19. t m. ob 8. zjutraj se bodo pričele v Rimskih toplicah plavalne tekme celjske sokolske župe. Tekme bodo ob vsakem vremenu.
—c Umrla je v petek v celjski bolnici 72-1 etna posestnika Marila .Tueova iz Vir-šiajna.
Meščani rešeta jo na cesti
Pomeniti na tromostju, kjer je bilo včeraj končano tlakovanje.
Smrtna nesreča v Dravljah
Davi je tramvaj do smrti povozil tesarja Alojza Stareta
iz Dragočajne pri Smledniku
tev 1S6
»SLOVENSKI NAROD«, dne 18. avgusta
1934
rrea velikimi
festivalskimi prireditvami
Številni odseki prireditvenega odbora na delo — Vse pokrajine naše države zastopane — Posebni vlaki v
Ljubljano
Ljubljana. IS. avgusta Ljubljana bo v začetku prihodnjega meseca prizorišče velikih nacionalnih prireditev — festivala slovanskih narodnih plesov, ki se bo pričel 6. septembra in bo trajal do vštetega 10. septembra. Festival prireja Tujsko-promerni svet mesta Ljubljane skupaj z velesejmsko upravo in z narodnim gledališčem, ker se bo poleg tega festivala vršil tudi še festival slovanske glasbe, ki ga otvori naša opera že 4. septembra. Festival slovanskih narodnih plesov in slovanske glasbe se bo — sodeč po prijavah plesnih skupin in pa po zanimanju v naši javnosti — razvil v mogočno manifestacijo vseslovenske vzajemnosti m v tujskem oziru zelo pomembno narodno svečanost.
Pripravljalni odbor, katerega pisarna je v mestni posvetovalnici, ima Čez glavo dela. Včeraj so se vršile tri seje. Ob 10. dopoldne je bil*, sklicana seja vseh odsekov, na katerem je podal splošno poročilo predsednik Tujsko-prometnega sveta podžupan prof. JaTC Iz njegovega poročila posnemamo, da so se za festival prijavile že številne plesne skupine, ki bodo v slikovitih narodnih nošah m ob spremijevanju lastne muzike predvajale svoja narodna kola, plese oz. igre. Najmočneje bo seveda zastopana Jugoslavija.
Marljivo društvo »Bela Krajina« je požrtvovalno pomagalo pri organizaciji črnomaljskega m adleŠiČ-ke£a kola. Zanimivo je, da plešejo pri črnomaljskem kol« same ženske, pri adle-šičkem pa moški in ženske skupaj.
Močno bo zlasti črnomaljsko kolo; poleg 30 plesalk v
narodnih nošah pride rudi 8 muzi-kantov s tambnri-cami.
KJub koroških Slovencev se je zavzel za organizacijo ziljskega kola — raja pod lipo pri Zdljanih. Društvo »Soča« iz Ltubljane za tržaško kolo, društvo »Istra« rz Zagreba pa za istrsko kolo »bahm«.
N*a vzpodbudo direktorja Etnografskega muzeja v Zagrebu dr. Širole se udeleže ljubljanskega festivala plesne skupine iz Lupoglava pri Zagrebu, iz Andrijevcev in iz Dobrinja na otoku Krku. Organizacijo kajkavskega kola iz Lupoglava je pTe-vzel agilni stud. iuris Stjepan Dokušec. Njegova skupina bo zaplesala kolo, du-~ec ciganico. staro sito. drmeš in p>!ko. Slavonsko kolo iz Andrijevcev je organi-ral tamošnji župni urad, ki je sporočil, da pT:dejo vsi v »krasnoj hrvatskoj nošnji ^ dukatrna urešeni«. Tudi kolo z otok* Krka je organiziral župni urad, in sicer iz Dob *in ja.
Veliko zanimanje bodo vzbujala narodna kola z naše jadranske obale. Viteško igro »More&ko« z otoka Korčule je zasi-gural našermi festivalu skupaj s Sokolskim društvom v Korčuli tamošnji župan dr. Juro Arnerić. Moreška je znana po vsem svetu. Pred leti jo je filmal prof. dr. Pospišil :z Brna m jo prikazal kot jugoslovansko narodno igro po vseučiliščih v Angliji in Ameriki. Zelo je učinkovita, ker so vsi plesalci kostimirani in se — razdeljeni v dve skupini — Ki je jo za bulo ^nevesto) v kopreni. Vsak plesalec se boni z dvema jeklenima mečema, vmes pa svira njihova originalna godba. MoreSko morajo zlasti v poletni sezona pogostokrat predvajati inozemskim gostom, zlasti Angležem m Američanom, ki potujejo skozi Sredozemsko morje. Zadnjikrat so predvajali ta ples, 29. avgusta, o čemer so mnogo poročali posebno angleški tisti.
Za Moreško prav nič ne zaostaja vi-težka igra »Kampanjija« s kolom (blatski tanac") iz Blata, predstavljajoča boj med domačini in gusarp. Ta plesna skupina pride na festival pod vodstvom vojvode dr. Franka Cetimča. Vojvoda Cetinić ima mnogo zaslug, da se nam je obranila ta stara viteška rgra z rzrazTto jugosloven-skkn obeležjem. On je bil tisti, ki je spisal »Zbornik za narodni žtvot i običaje južnih Slavena* in podrobno prikazal v njem Kurrrpanjijo. Vojvoda Cetinić je tudi predsednik Viteškega udruženja Pumpan ina« v Klertu, ka je prevzelo organizacijo te i sto tako slavne igre. Tako Moreška kot Kumpanfrja bosta velilci atrakciji na festivalu.
Gospa 2-9ca Marjanovičeva, soproga senatorja in predsednika Kote srbskih sester v Požarevcu je prevzela skrb za braničev-sko-šumadijsko kolo. Predsednik Slovaške Matice v Novem Sadu, odvetnfk dr. Jan Bulik, pa za slovaško kolo. S to sirup ino dopotujeta tudi Škof slovaške evangelijske cerkve Samuflo Starke in predsednica Slo-vashegft ženskega društva ga. Adela Grei-srugerje-va.
Organizacijo baranjskega kola iz Belega Manastira vodi tamošnje sokolsko društvo, bron jevačkega m nomačkega kola na paroli sv. Roka v Sukorici g. Blaško Raić.
Organizacifo plesnm skupin iz Vardarske banovine je prevzela banska uprava v Skoplju, oziroma podban g. Krasoiević, še pred to pa se je kot prv- javil šolski nadzornik v Gievgjeliji g. Stevan Taoo-vič in ie prijavil slovite t»Rusalije* iz okolice Gjevgieliie. Banska unrava v Skopi ju dela sedaj skupaj z na rodnim poslancem mž. Velfkovićem in s Kolom srbskih sester na organizaciji kola iz skopske Črne gore.
Velik interes za ljubljanski festival je pokazala srbska pravoslavna cerkvena občina v Dubokem pri Jagodini, ki je prijavila slavno šumadijsko-resavsko-levacko kolo. V Jagodini so posebno pred vojno z veliko pažnjo negovali narodna kola (tamošnje moško učiteljišče), pa bo zato to kolo izredno zanimivo.
Mestna občina ljubljanska je sedaj še v
dogovorih s Prizrenom. s Cetmjem (črnogorsko kolo) m z Vrliko v Dalmaciji.
Izmed inozemskih sVruptn so se dosedaj prijavili Čehi, ki jih bo zttstope] Krojo-vy odbor narodopisne společnosti v Plznn (40 do 50 oseb z lastno godbo) z niihovo tradicionalno selsko svatbo, in Bolgari iz Sofije. Organizacijo bolgarske plesne skupine je prevzel tamošnji direktor Etnografskega muzeja dr. Kostov. Dogovori pa so še s Poljaki, s olivno skupino Goralov iz Zakopanov. zn udeležbo katerih *e zelo trud; poljski generalni konzul v Zagrebu dr. Štefan  Ficdler-Alberti, in z Rusi-emi-
Podžupanovemo porocfhi so sledila poročila odsekov, predvsem odseka za ureditev prostora, ki rrru načeluje g-adbem svetnik inž. Poženel. Vsi plesni nastopi *e bodo vršili na sokolskem telovadišču v Tivoliju, če bo dež pa v večjih dvoranah. Telov/id:šče. ki je pravkar dobilo novo betonsko ograjo po Plečnikovem načrtu, se naglo preureja za festival. Zgrad^k se bo stalna tribuna za okoli tisoč dvesto ljudi, garderoba m oder za nastope, ki pa more biti precej ve H k. ker mora za Kumpanjijo n. pr. biti vsaj 30 m dolg m i5 m širok. Za razsvetljavo bo poskrbela mestna elektrarna, ker se bo festival vršil
Kolo iz skopske Crne gore
deloma  zvečer ob   električni razsvetljavi.
Daljša debata se je vnela pri poročilu prometnega odseka. V načrtu so posebni vlaki iz Zagreba, Maribora in drugih krajev za 8. in 9. septembra. Sprožila se je misel, naj bi tujsko-proenetni svet interveniral pri generalni direkciji drž. železnic, da uvede direkcija vlake s čeLi tmsko vožnjo tudi na progi Beograd—Ljdfcljana in ne samo na progi Zagret)—Sušak.
Poročilo odseka za nastanitev je podal ravnatelj g. Šebenik, star praktrk, ki je hitro naštel, kje vse bo spravil pod streho okoli 400 plesalcev(k), mazifkantav in sp r e ml je valce v.
Odsek za prehrano mora še dobiti svojega načelnika, odsek za sprejem in redi-teljstvo prevzameta ravnatelj g. Šapija in g. G os trša, glasbeni odsek g. Svetel, do-crm šteje folklori stični odsek cek> vrsto članov, damski odsek pa se še sestavi, po ljubeznjivosti divizijonarja genenaia g. Cokavca bo dodeljenih odseka za sprejem rodi več ofrcirjev.
I. Plzeneka selska mfta
Na seji Maloželezniake dražbe, ki se je vršila poldrugo uro kasneje, je bilo sklenjeno na predlog podžupana pnat Jarca, da bodo imele vse plesne skupine v narod-■nih nošah prosto vožnjo s tramvajem, še prej pa je bilo sklenjeno na seja vseh odsekov, da bodo prejeli wi člani plesnih skupin propagandni materLad Ljnbrjane m spominski Tist.
Popoldne se je vršila seja prometnega odseka, ki se je danes dopoldne nadalje-vata, in seja odseka za spored. Sestavi jen je bil spored za vse dneve festivala. Kot prvi bodo nastopili 6. septembra zvečer ^ehi. Naslednje dni pa vsak dan 4 oV> 6 plesih skupni, ki bodo vse zelo privlačne. Vsaka predstave bo trajate oboli 2 nri, cene pa bodo zelo nizke. taSco da si bo festival lahko vsakdo ogTedaL
Zanimivo je, da bomo Ju^Josloveni n« pobudo Irubrjanske mestne občine na ljubljanskem festivalu prvič organizirano pokazali svoja avtentična narodna ko>a. ki jih bodo plesali večinoma se!jaki. To je tem bolj razveseljivo, ker so avtentična narodna kola zelo redka, kakor je lani obširno o tem razpravljala beograjska profesorica Ljubica Jankoviceva. Prepričani smo. da bo naš festival da4 pobudo, da se bomo z ljubeznijo oklenili našiti narodnih plesov in da bomo poskrbeli, da se nam ne le ohranijo, temveč tudi umetniško izpopolnijo. Za zgled naj nam bodo organizacije za ohranitev narodnega blaga, kakor so jfh ustvarili Nemci (Wandervogel. Jugendfeund) Čehi, Angleži in drogi narodi-
Živilski trg
Ljubljana, 18. avgusta. Zdaj, ko so se zaceli meščani vračati s počitnic, se tolažijo gospodinje na živil-algam trgu, kjer ni letoviških, cen. Toda bas zaradi počitnic se zdi gospodinjam vse vražje drago. Mnogo dela si nalagajo, ker pregledujejo celotno situacijo na trgu, kar ni tako lahko zlasti ob sobotah. Danes je bil na trgu seveda zopet naval, vendar nekoliko manjši, ker pač vse prodajalke težko dobe prostor se posebno zaradi urejevanja trga.
Jesen je tu, kar se pozna zlasti na sadnem trgu, kjer je Čedalje več sadja, čeprav je trg z njim založen že tako, da ne more biti skoraj bolj. Posebno z Dolenjskega in s Hrvaške je mnogo prodajalcev. Vsega je na izbiro, samo grozdja iz bližnjih krajev še ni. zato je pa tem več uvoženega od Novega Sada in Srema. Cene se zadnje čase niso spremenile zalenjavi in sadju, vsaj v bistvu ne, in ne na škodo konzumentov. Seveda gospodinje niso zadovoljne in nikdar ne bodo. Posebno se pritožujejo na perutninskem trgu, kjer imajo največ opravkov ob sobotah. Piščanci res niso poceni. Kurji okostnjaki so najcenejši po 12 "Din komad, sicer pa prodajajo nekoliko bolj totete piske po 14. 16 m celo po 18 Din. Vsaj ponujajo jih po tej
ceni in od gospodinj je odvisno, po čem ph kupijo, ker barantanje igra zelo važno vlogo. Morda so se piske podražile tudi zato, ker se nagiblje počitniška sezona h kraju in ker bi se zdaj radi meščani mastni z njimi, ker so dobili dober tek po shujševalnih kurah v letoviščih.
Gospodinje so se precej zalagale s hruškami, ki so bile precej lepe po 3 Din, najdražje pa po 4 Din. Cešplje so po 3 Din in kmahi se bodo še pocenile, ko začno dumping Bosanci. Jabolk bo tudi letos dovolj na našem trgu, čeprav tožijo od vseh strani nad slabo letino. Vsak dan jih je na vagone na debelo na Pogmčarjevem trgu. in tudi kmetje jih dovažajo velike koUČme. Sezona za jagode je minila, pač pa je bilo danes še precej brusnic s Koroškega. Prodajali so jih po 4 Din. kar je poceni, saj so bile včasih po 8 Din. Gob letos Še ni bilo mnogo, vendar jih je zadnje čase dovolj v primeri s povpraševanjem, merica po 3 Din. Na kmečkem sadnem trgu prodajajo grozdje največ branjevci, in sicer po 5 do 7 Din.
Zelenjave in sočivja je dovolj za najbolj izbirčno gospodinjo. Cene niso visoke. Paradižniki so po 2 Din kg. stročji fižol po 1.50 Din. kumarice za vlaganje 4 Din 100 komadov, lepa glava salate 25 par. velika glava cvetače 6 Din itd.
Danes teden
pojdemo nad polhe
SK Polž priredi prihodnjo soboto na Dolenjskem zanimiv lov na polhe
LJubljana, 28. avgusta.
SK Polž prirodi danes teden v Zavrtačah pri Višnji gori lov na polhe. Mnogi meščani polha še nikoli niso videli, razon morda njegovo kožico na kučmi, kaj šele da bi vedeli kako se polhi love. Zato se *rv>do gotovo mnogi zanimali za polhanje, ki bo seveda združeno s "taborjenjem v gozdu oto ognju, kjer bomo pekli krompir in koruzo ter pili sladek sadni mošt, vmes bomo pa prepevali in vriskali, pa tudi harmonija se bo oglašala, da bo zabave na preteg. Polhi se love ponoči ln bomo v mesečini videli, kako jim nastavljajo pasti. Za danes samo toliko.
Zdaj pa iposkišajmo našega mojstra pripovednika Jurčiča, kako ooisnje romantiiko polšjega lova.
Jaz imam eno zvir, Ki teče ko hudir, Ima   dotgp mustafe Pa hode zobe,
»Kaj je takega?*
»Drevi gremo polhe lovit. Včasih si dejal, da greš z nami, kadar pojdemo, dadeš lehko greš, če hočeš, da boš videi, kako se ponoči lovč.*
Že od nekdaj sem rad gledal v Vahva-zorju podobo, kako repat hudič z bičem v roki cele kupe polhov v divjem dira goni po gozdu. Marsikje sem naletel na kaj pisanega o polhih.
Vsakemu pisavcu se je poih in polšja lov poetično zdela, tako da so dejali, da si človek te divnosii prav misliti ne more* ako je m sam skusil. Kranjski Slovenec sem, na dolenjskem Kranjskem pod slamnato streho rojen, mislil sem si, pa tega se nisem videl in sam doživel. Sram naj bi me bilo!
Zato mi je bila prilika prav všečna in prilozna, tembolj ker sem rad zahajal med starikave, koreničaste in nepopačene Slovence, da bi se med njimi in iz njih navdal pravega narodnega jezika in značaja. Povedali so mi pa, da bosta šla stari Trpek in Laka. »Ta dva ti bosta celo noč kvasila in pripovedovala, ako jih boi le hotel poslušati* rekel mi je Pavle, ki je vedet, da jaz rad nadlegujem za pripovedke rn povesti.
poki ml je z glavo, kakor ne bi mogel razumeti, kako more človek po noči samo gledat hoditi, kako se žival lovi.
Že se je jela tema delati; netopirji so bili zlezli iz dupel in nizko letaje iskati živeža. Trpek nas privede v globoko dolino, po eni strani zaraslo s tisoč let starimi hrasti in gabri, po eni pa opustošeno do same praproti. Na starem pogoriSču se družba ustanovi. Trpek strese svoje sa-mostrine iz koša na Ha, razklene vsaki posebej železne klešče in jih namaže od znotraj z gnilimi hruškami, ki jih je med-potoma nabral. Tako so storili tudi drugi.
Trpek jih je učil: »Ti pojdi tja nasta\f-Ijat k razklanemu gabru, tam je gabrica polna, že oni teden sem jo ogledavai. Ti, Tone pa nastavi na vrhu* kjer je želod poln! Zate* Pavle, in za polhe, ki bodo po tvoji golti polzeli, obrodila je žir v bukovju nad skalo. Ako Luka pride, naj bo nastavil v drobničevem vrhu. jaz že ne hodim lahko daleč iz pasti pobirat, zato bom nastavil tod okoli.« — Tako je Trpek povelja dajal, svest si svoje moči in oblasti kakor vojvoda pred bojem. Vsi se razidejo. Trpek nagrabi naročaj pasti in gre tudi nastavljat. Prvo postavi v rogo-vilo votlega gabra tik luknje, kamor je bila polšica velik kupček želoda, žiri in gabrice nanesla. Tukaj je gotovo eden moj* rekel je Trpek* gredoč do drugega gabra. Dr dr a je so bežali polhi v dupla, kamor je obsevala Trpkova nažgana trska, ali kadar je ob deblo trčit, poskušaje* ali se bo kaj genilo. Tako prideva zopet na mesto nazaj. Kmalu se zbere vsa druščina. Vsakteri prinese gredoč suhe brsti in jo vrže na ogenj, katerega je bil tudi moj stari Trpek zanetil iz kresilne gobe. Trpek vzdihne, po šegi starih ljudi* usede se na hlod, natlači pipico tobaka in pravi: »Ravno v tej dolini sva kurila z ranjkim očetom* prime ogorek in si tobak zažiga, »ko se mi je bilo nekaj čudnega primerilo.«
»Kaj neki?« pravim jaz* vedoč* da je ta uvod manjšega ali večjega spomina, kakršne imajo naši slovenski očetje, stara grče, noter v sedmo koleno človeškega rodu in tako gosto nabrane »ko česen m rešti«, ako je dovoljeno po ribniškem primeru govoriti.
Trpek vrže v ogenj ogorek, ki ga je doslej vrtel in časih malo v pipico podrezal, potegne dva pota posebno veliko dima v usta in pripoveduje: Kanjki oče moj, Bog jim daj dobro!, — hodili so tako radi na polhe kakor jaz zdaj, če še rajši ne. Jaz sem silil z njimi, pa so mi
Stran S.
r.eJ.jvo nek -t:  trganji     P 0~:cJ mm
iz dupla in hočem vprašati? fOče! ali gre va domu?* Pa kako me je bito strah, ko volka zagledam namestu očeta pri ognju, ki je pridno trgal in žrl, kar sva bila z očetom nalovila. Sihče ne ve, koliko stra hu sem prestal tačas.  Ako zavpijem, pra vim si* pa še mene ugleda in Bog me varuj. Da bi bil vrečo branil in polhe, to mi še  na  misel  ni  prišlo.   Kar  ti  prileti po sreči očetova bal t a iz gošče volku za uho. da je (od) strahu  ogenj prekobalil. pete pobral in že ga ni bilo.
Trpek zopet debelo in na dolgo potegne tobakovega dima v usta, prime pipico za vrat in gleda, kaj bo kdo rekel o tem njegovem spominu. Zasliši se pa ravno tedaj šum, kakor da bi kdo po praproti mezgal v dolino: Če se o volku meniš, volk pride, pravijo.« reče eden izmed polharjev, »morda res gre«. — »Kje ti bo dandanašnji volk* odgo\*ori Trpek, »ko maj na zimo pride včasih kakega kozliča potipat ali pa po starega zaspanega psa v vas. pa je že vsa gospoda pokoncu in vsak zna puško nositi. Njega dni je bilo i"se drugače. Moj ranjki oče so zjutraj zgodaj dm*ek plačat nesli, pa so jih se dem spodili s prelaza. Pojdi jih iskat zda), pojdi!«
»Kaj se prepirate? V lase, če ste že toliko nalovili, da se ne morete pobotati, čigavo bo veTiko!« oglasi se vesel starček* z visoke stelje stopivši z mlajšim Tovarišem.
»Lej, Luka! hočejo, da si ti volk* pravi Trpek.
»Raca-buza-cena!« zarohni starček Luka* že dvajset manj kot sto let božje travo v zemljo tlačim, pa mi ni še nihče povedal* da bi bil volk, še moja huda mlada ne; le brž sem ž njimi, kdor je to zinil, kar spekli ga bomo.«
Prepustivši svojemu pajdašu, da na-nastavi polhom, usede se Luka zraven ognja. Mož je, kakor je sam rekel, d%*uj' set manj ko sto let star — Ar ar grozno rad pove — drobnega obraza, jako nagrbane-ga čela in svetlih živih oči, ki kažejo zmerom vesel obraz in naznanjajo šaljivega* lokavega človeka v stari koži.
Ko zagleda mene, pravi: »Ko bi jaz p/-sati začel, pa bi verjel, da se svet izveiu-je* študentje že polhe love. En-te že veš, kako je prav po novem.«
(Konec prihodnjič,)
Obrtniška razstava na Viču
Vič, 1£. avgusta.
Obrtniška razstava na Viču vzhtrja vsak dan večje zanimanje ne samo med domačim občinstvom, marveč todi med ljubljanskim in okoliškim, ter je obis*k razstave vsak dan večji. Zlasti na praznik je bil naval na razstavo izredno velik, saj jo je posetilo do 800 obiskovaoev. Mnogi se zanimajo za razstavljene predmete ter je bilo že sklenjenih nekaj kupčij, kar priča, da so izdelki viških obrtnikov solidni tako v kakovosti, kakor tudi v ceni. Lepe kupčije so že napravili mizarski mojstri, ki so prodali nekaj kuhinjskih, kredenc in pa ležalnih stolov. Tudfi v pečarski m Mjučavničarski stroki je bfk> sklenjenih nekaj kupčij Naše zadnje poročilo o razstavljenih predmetih moramo popraviti v toliko, da je štedfmik izdela! kar se tiče pečarskih izdelkov g. Ptrnat, dočim je najmodernejše pokromano okovje za štedilnik napravil g, Stermensfev. VelJko zanimanje je tudi za. pohištvo, spalnice in jedilnice, ter se je oglasilo že več resnih reflektantov, enako za čevljarske izdelke, ki prav nič ne zaostajajo za tovarniškimi izdelki, pa tudi ostali raz-stavlj&lci so že napravili nekaj prav ugodnih kupčij.
Za jutri se pričakuje velik obisk razstave. Priporočamo Ljubljančanom m okoličanom, naj v čim večjem števfiu po-setrjo razstavo, ter tako tudi gmotno podpre delo viških obrtnikov.
Iz Trebnjega
— Javen nastop sosednega aokolakega društva št. Lovrenc na Dol., bo jutri na travniku br. Brega rja v št. Lovrencfi. Čranstvo se nastopa udeleži polnoštevitno. Odhod v krojih takoj po kosilu izpred gasilnega doma v Trebnjem. Na pefibdet vabi jeni tudi prijatelji sokolstva. Zdravo!
— Davki v plačilo so za tretje četrtletje zapadli 15. t. m. Ker mnogi davčn: obvezanci do določenega  roka davkov nt-
Pelhi Imajo tudi svoje orkestre in morda nam prihodnjo soboto ponoči za rzpremembo malo zagodejo, prodno začno vtikati glave v
Ko se je storil mrak, se&a se je tudi mala družba polharjev za vasjo. Jaz med njimi. Na čelu je bil Mentor polharski, Trpek imenovan po očetu in očetovem očetu. Trpek je mož pri šestdesetih letih, pa trdnejši od marsikaterega mlajšega.
Že od mladih nog mu je polšja lov in samosrrine veliko veselje. Sicer prestavlja mož nekaj počasi svoje dolge noge; malo besedi navadno pride iz njegovih ust, toda kadar po noči v gozdu pri ognju sedi in ima naokoli razstavljene pasti, takrat je zgovoren in ne zmanjka mu tako naglo govora. Imel je na rami ozek, iz vrbovih šibic spleten koš, poln pasti. Ohlapne hlače so mu urezane po stari kmečki kroji. Še pipice ne smemo pozabiti, katera Trpku nikdar iz ust ne pride. Zashšavši, da grem jaz na polšjo lov.
zmeraj odbijali in rekali: *Le doma bodi, fante, le doma, nimaš ne obleke ne butala, zeblo bi te. Nazadnje sem jih bil pa le preprosil in v prvo so me s seboj vzeli* ko sem bil kakih deset let star. Tukajle sva kurila, precej tu-le pa je stal votel gaber — ne vem, kdo ga je posekal — kjer so oče imeli spravljene stare pasti in balto. Mrzla burja mi je brila okoli ušes, da nikdar tega in takega. Oče mi pravijo: JFant, počeni tjale v žlambor, tam ni burje, pa se boš ugrel; jaz grem* pa polhe poberem, potlej greva domu. Obračam zdaj eno stran k ognju, zdaj drugo, pa po eni mi je bilo vroče, po drugi sem zmrzoval, zato res zlezem v žlambor. Malho in polhe nalovljene pa pustim pri ognju. Burje nisem čutil v zavetju in ni bilo dolgo, da zadremljem. Zbudi me
so poravnali, bo davčna isprava w,uM ■ prisilno izterjavanje, kar bo pPET0ČBq le stroške. Mnogi so, ki bi davke Janko plačali, a s plačilom odlašajo dokler ne pride v hišo rubež in zaradi njfli trpe še rervni.
— Občina objavlja, da se je v soeednji občini Velika Loka ugotovila na enem dvorcu svinjska rdečica, na kar se opozarjajo vse sosedne občine zaradi prometa a prašiči v Veliki Loki — Dne 15. septembra bo oddajala samostojna uprava državnih monopolov na ofertni licitaciji velikoprodajo tobačnih izdelkov za zakupno dobo 1935/40. Med zakupni rajon spada tudi Trebnje in interesente na lidtacijo opozarjamo. Objava je na vpogled prt občini.
/SLOVENSKI KARODf, <fne 18. svgrata
1934
um. 186
Danes ob 4-, TJtf3 m 9L*5 in jutri ob      fi^ T. ki fi,
NajborjSe ptofcaari flfansfei
ELITNI KUNO MATICA Telefon 21-24
PrvK v Lfnbljanl!
Hans Albers
v kiUuiijaliiiMii titan
„NEKI GOSPOD GRAN"
Rarin Hardt — A. Baseermann —  Olga Cehova.
DNEVNE VESTI
v —    -  - • \
I    v *
r -
in    v . "    If' t ^ '     >Tl 1'1
tv ^ ^,vj. Tw, 'i.;^ v » ^x5v.vR_.
— Zavarovanje delavcev ln nameščencev v juniju. V juniju je bik) zavarovanih v naši državi pri okrožnih uradih SUZOR-a 668.641 delavcev in nameščencev. Od maja je število zavarovancev narastlo za 5996, v primeri z junijem lanskega, leta pa za 31.446. Največji absolutni porast zaposlitve izkazuje OITZD v Osjeku, m sicer za 4642, OUZD v Ljubljani za 4437, v Banja-luki za 4326 in v Zagrebu za 3541. Nazadovanje zaposlitve pa izkazuje OUZD v Dubrovniku, in sicer za 1111. Od privatno društvenih bolniških blagajn izkazuje nazadovanje članstva, zagrebški Merkur za 434. ostali dve pa izkazujeta porast. Bolniška blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani izkazuje 631 zavarovancev več. V juniju je znašalo število zavarovanih delavcev in nameščencev s stalnim dnevnim zaslužkom 8 Din 70.159, z zaslužkom nad 8 do 24 Din 266.789, z zaslužkom nad 24 do 34 Din 96.261, z zaslužkom nad 34 do 48 Din 62.300 in z zaslužkom nad 48 Din 73.132. Povprečni zavarovani zaslužek znaša 22.21 Din in izkazuje v primeri z lanskim letom nazadovanje za 1.06 Din. Vzrok je v tem, ker se je število članov v višjih mezdnih razredih z mezdo nad 24 Din znižalo za 8341, povečalo se je pa število članov v nižjih razredih, z mezdo 24 Din za 39.677.
— Volitve t občini Šmarje - okolica. V novi občini Šmarje - okolica, v občini nastali z izločitvijo iz bivše občine Šmarje pri Jelšah, bodo volitve občinskega odbora v bedel jo 14. oktobra.
— Nov tolmač nemškega in italijanskega  jezika.  Apelacijske sodišče v Ljubljani
imenovalo  Antona   Klavžarja, prisilnega ipravitelja v Ljubljani za stalno zapriseže-kesa tolmača za nemški in italijanski jez:k fia c^edežii  okrožnega sodišča v Ljubljani.
Pri prehlajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznenje črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne »Franz Jo-sefove« jrrenčice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz Josefova« voda zaradi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franz Josefova« grencica se dobi v vseh lekarnah, drogerrjah in špecerijskih trgovinah.
— I« »Službenega lista<. službeni list lrr. banske uprave dravske banovine« fet-
66 z dne 18. t. m. objavlja: Uredbo o izvozu pšenice, navodila za e««ta.vo banovi nek .o-era  proraČana  z  uredbo   O    izvrševanju Za
leto 1935-26. urodbo o uveljavljenjiu § -0 zakona o izvršbi in zavarovanju, dopoln^ev
urw1t>e    o    podpornem     skladu poniožneca
oeobja v državni sl'ižbi, objavo o oprostitvi olj plačila državne takse, pripombo elede natrijevega  sulfida   in   natrijevega silikata
v uvozni tarifi zakona o carinski tarifi, uredbo o izjprernembi in dopolnitvi uredbe O **kupnf»m davku na poslovni promet, raz-tjla** o razpisu volitev obČinfikeoa odbora v občini Šmarje - okolica in obiave o pobiran j.i občinskih trošarin m davščin za leto 1984.
— Spoznanje • povezanosti denarnih zavodov in ostalesra gospodarstva prodreti t najširše plasti naroda. Zvoniti po toči je tzraz, ki naj pove, da je nekaj bilo zamudno, in da so se nekuadno trudili, popraviti že nastalo akodo. vendar zaman. Marsikatera usodepolna napaka bi se bila da j a popraviti ali se sploh ne bi bila mogla zgoditi, da so najširše plasti naroda bile pravočasno vzoorene in podučene o vprašanjih, ki se tičejo vseh. Pri nas ee je pokazala pomanjkljiva izobrazba naseda naroda leta 1931. ko 9o vlaeatelii velike veČina na%ih domačih denarnih zavodov navalili brez vsake  potrebe   na  hj<   da  dvacjnejo svo.s*
vi ose. Nehote in nevede so s tem povzročili težave ne le dotičnim zavodom, ampak tudi svojim na jbližnji m sorodnikom in sosedom, končno pa tudi sebi samim. Ako primerjamo stnnie naših dennrnih zavodov z onimi v drugih državah, bomo videli, da fe haS pri nas bilo najmanj povoda za nezaupanje v denarne zavode. Zato bo /^ve-za jjcoslovanskih hranilnic v Ljubliani s svojo razstavo na letošnjem jesenskem l;ub-ljanskem vel »»sejmu pokazala njgovim obiskovalcem, kako so njene Članice delovale za povzdigo  nasr*na fresp<»darsrva.
— Konjrre«. prarnikov kraljevine Jugoslavijo bo 7. in 8. septembra v Zagrebu ■ že objavljenim sporedom. T>ne 9. septembra bo izlet v Hrvatsko Zacorje. 10. seiptembra pa odhod v Dalmacijo preko Splita do Dubrovnika m Kotora. Vsak udeleženec na] tidi takoj sporoči, ali se namerava udeležiti izletov in katerih, ker je treba avtobusnim podjetjem in paroplovnim družbam pravočasno naznačiti točno število udeležVu-cev. Odbor Društva >Pravnika<.
— Mati in dete. Največji zaklad vsakega naroda so njega matere in deca. Na zdrav-re matere in deteta je treba posebno paziti in negovati. Ljudstvo je treba o tem nazorno poučiti in n^ilažje se to doseže s primernimi razstavami. Tako bo tudi na jesenskem velesejnvj v Ljubljani od 1. — 10. septembra prirejena zaokrožena huriienska nastava pod geslom >Mati in dete<. Spoznavanje svojega telesa, vzrokov bolezni in pravilnega načina življenja so pota, ki vodijo do zdravja poedinca m naroda. Higijenska razstava bo zelo obsežna, imela bo 21 oddelkov, ki bodo predvsem v modelih orikazali človeške organe, razplod živih bi-tii. otroške bolezni, šolsko higijeno, higieno dojenčka in matere postanek človeka, porod in spolne bolezni, fetiko. zajedavce človeškega telesa, higijeno stanovanja, alkohol in bolezen i. t d. Vsakdo. bodiBi deže-
lan adi meščan, si mora brezpogojno ogledati to zandmivo in poučno razstavo, ki bo povedala in poučila vej ko debele knjiga.
— Javen shod J. N. S. v Križevcih pri Ljutomeru. S reska organizacija Jug. nacionalne stranke za s-rez ljfjtomereko-radgenski sklicuje za nedeljo 26. avgusta 1934 ob 8. uri javen shod na glavnem trgu v Kri-ževcih. Na shodu bodo govorili minister n. r. in ner. poslanec g. Pucelj. senator dr. Miroslav Pkvj. ter narodni poslanci gg. Petovar Lovro, Dobrovoljac Milan m Žemljic Jakob. Vabimo vse pristaše, kakor tudi vse one. ki Se ne stoje v naših vrstah, da se zanesljivo jdeleže shoda, na katerem boste slišali resnico, o splošnem političnem in gospodarskem položaju, o delu J. N. S. in narodnih poslancev v parlamentu in med narodom.
MOĆNI KINO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI. — Telefon 33—87
Magda Schneider in Majt Han sen
v veliki zabavni opereti
SREČNO POT
Predstave: v soboto ob 7. in 9., v nedeljo ob 5., 7. in 9., v ponedeljek ob 7. in 9. uri zvečer
Dopolnilo: Paramountov zvočni tednik
— Poljaki v Dalmaciji. Včeraj zjutraj je prispela s pa mi kom Prestolonaslednik Peter« preko Sušaka v Split, skupina Poija-kov. To ekskurzijo je organizirala Poljsko-jugoslovenska liga v Poznanju. Iz Splita se odpeUejo Poljaki v Dubrovnik in Boko Kotorsko, ogledali si bodo pa tudi Cetinje. V Split ie prispela tudi skupina poljskih učiteljic ter skupina nemških skavtov in 20 avtrijskih   I eto v i carjev.
— Holandskj avtomobilj<t povozil Gl^tne. sa dečka. Iz Metkovića poročajo da se je oripetila blizu Novih Sela avtomobilska nesreča. Holandec Jakob d. Fries je povor'1 61<-tnega dečka LJerka šiljega. Deček je čez neka i ur umrl. Holandec se je pa sam prijavil oblastem. Preiskava je dognala, da gn ne zadene nobena krivda in zato je lahko nadaiieval svojo not.
— Vodja abstinentov v Beogradu. Včeraj zjutraj je prispel v B»-o<irad vrhovni starešina ffuttemplerske lože treznosti Oskar Olsan. Po poklicu ie nadučiteli in član skot-skegn senata. Guttemplerski red treznosti sloje okrog 500.000 članov.
— Kongres kurjačev državnih železnic. Včeraj je bil v hotelu >Na plaži« v Splir.i otvor i en X. kongres udruženja kurjačev državnih železnic kraljevine Jugoslavije-Kongres bo trajal tri dni.   Otvoril ga je
predsednik uprave Milic. Kongresu prisostvujejo delegati iz vse države. Za predsednika kongr<jsa ie bil izvoljen  Lazar Kaori-
nian. za tajnika pa Josip Zupanec. Organizacija ima zdaj 80.000 r>jn premoženja.
— Prijave sa lWošnjo ra.zsfa.vo psov, ki bo 1. in 2. septembra nn litibljanskem vele-
^eimu. prihaiiajo z raznih etranj. posebno
pa tudi iz inozemstva od Lastnikov psov v sosednih drža voh. Opozarjamo ponovno poklicne lovce, ki imajo ose brak-jazbe-čarje. da čimbolj izkoristijo letošnjo ueodnos!. ker plačajo za prijavo samo po Din 10.— za psa. da jnh v čim večjem števil i razstavijo in takoj prijavo vpošljejo. ker se 20. a^e-iist kot zaključni termin vedno boi j bliža. ODBOR.
Harry Piel
je prišel v Ljubljano in isra danes v svojem senzacijonalnem filmu .
Brod brez pristanišča
Senzacija za senzacijo se odigrava danes ob 4., 7. in 9. in jutri ob 3., 5., 7. in 9. uri ob običajnih najnižjih cenah Din 4.50 in 6.50
»ZVOČNI    KINO DVOR«
Telefon 27-30
— Harmonika je na$|a v zadnjih letih not v v«ak moderen orkester in jo danes večina glasbenikov in komponistov priznava kot polnovreden instrument. Malo jih je. ki se ne bi z lahkoto priučili igranju tm harmoniko, ki le narodni instrument v pravem pomenu te besede v Sloveniji, Hrvatski. Isrtri, pa r.,di v Nemči.ji. Švica" Belgiji in Holandsfci. Posebno se goji igranje na kromatično harmoniko. Vsak igralec bo. kakor hitro občuti osrečujoče notranje ve***--lje vsled lastnega znanja, obžaloval, da se že preje ni priučil temu instrumentu. Ta umetnost ni nikom.ir nedosegljnvu. Kaj se da doseči, bo pokazala tekma jugoslov. harmonikarjev dne S septembra t. 1. na Liubljanskem vel esej mu.
— Vreme, Vremenska napoved pravi, da bo pretežno jasno m toplo. Tudi včeraj je bilo v naši državi lepo vreme. Morda se nas bo nebo usmililo.da nam pošlje vsaj lepo jesen, če nas je že pripravilo ob pomlad in poletje. Najvišja temperatura i« znašala včeraj v Splitu 27, v SJcoplju in Zagrebu 26 v Ljubljani 25.8, v Beogradu 24, v Sarajevu 23. v Mariboru 22.6 Davi je kaza? barometer v Ljubljani 766.7. temperatura je znašala 12.4.
— Neurje napravilo za 8 milijonov škode, v Makarskem Primorju je napravilo neurje te dni za 8 milijonov škode. Opustošenje je strašno. Najbolj je prizadeta makarska občina, kjer je toča uničila vse vinograde in poljske pridelke, kar jih je bilo še zunaj.
— Obup brezposelnega trgovskega pomočnika. Včeraj popoldne so pripeljali v zagrebško bolnico 36-letneg-a brezposelnega trgovskega pomočnika Ludovika Va-lenčka. V obupu se je napil lizola. pa so mu v bolnici izprali želodec.
— Sen zaci jonalne aretacije v Dalmaciji. Iz Šibenika poročajo, da je vzbudila v vsej Bukovici veliko   senzacijo vest o
aretaciji Oanov cerkvenega odbora Jove Mjmmttm^ Save Etabrijgviča ln Dufema Sar-rtrla. ArottraU bo fDx, kar Je iz*rirrOo 100 oimualc Agrarne banke v nominahn vrednosti ODjOOO Dki, ki m bfle v poaeetl cerkvene otiSna.
Iz LJubljane
—Ij Narodno gledališče na pragu nove sezone. V četrtek dne 16. t- m. so se sestali v Drami in Operi aneam/bti našega gledališča in pristopili k deta in vajam za sezono 10*4-35. S krošnje so tedaj v pota e m teku. Drama pripravlja Acbarjevo komedijo »Mieoc <z go. Vido J ti v a novo v glavni vlogi, SoneLapfluigovo novo komedijo »On-gamica« v režiji g. Skrbniška, nadalje satirično komedijo poljskega drajnatfka Ra-orta v prevodu F. Vodnika »Waterloo*. Ciril Debevec pripravlja nov<> aprizoritev »Cankarjevih hlapcev«, ki se bo uvrstila v nameravani cfklus Cankarjevih dramskih del za dvajsetletnico njegove smrti. Poleg imenovanih režira Fran Lipah Lengvellovo komedijo »Antonija« z go. Nablocko v naslovni vlogi. Za otvoritev nove sezone se pripravlja Rostandovo veledelo v šestih dejanjih »Orlic« v prevoin pesnika Frana Aibrechta z g. Janom v naslovni vlogi. Režijo otvoritvene predstave vodi g. prof. šest. Otvoritev obeh gledališča bo sredi septembra.
—Ij Živilski trg pri Sv. Jakobu, šentjakobski živilski trg obstoja že več mesecev. Ra2310vrsT.no blago je v zadostnih količinah na razpolago, le gospodinje ne knrm-jejo preveč pridno. Dasi je trg v bližini njih bivališč, kar pomeni za nje znaten prihranek na času, in se dobi na njem za isto ceno prav vse kot na centralnem trgu, se ga šentjakobsKe gospodinje ne poslužujejo v zadostni meri. šentjakobski živilski trg je bil ustanovljen zaradi potrebe prebivalstva celega okraja, pomeni pa tudi znatno razbremenitev centralnega tr'-rn. Mestni tržni urad stalno skrbi, da bodo cene na njem ostale enake aH celo nižje, kot na centralnem trgu. Mestno načelstvo poziva gospodinje šentjakobskega okraja, da Kupujejo vse potrebšči-ne na tem trgu m zasigurajo s tem obstoj prepotrebnega živilskega trea.
—Ij Poštni dom so začeli graditi ob Tyr-.4e>vi cesti, na vosralu Smoletove »lice, nasproti staneta pokopališča. Po prvotnem nacrtu bi bila zeradba mnooo večja po zazidani ploskvi -in vieoka bi bila tri nadsirop-:e, a bi je ne moeli začeti srraditi še t^edaj. Za po*lopie, ki so ea zar>lJ srraditi včeraj, f*) prorač.inani stroški na 600.000 Din. Ob cesti bo dol'jo 24 m, široko bo pa okro? 10 m. Dvonadstropno bo. Pod streho bo pred zimo. Delo ie prevzela tvrdka Mavric". Zadruea »Poštni dom< ie imela že delj čnm parcelo ob TTr^evi cesti.
—Ij Definitivna ureditev letnega telova-dišča Ljubljanskega Sokola v Tivoliju. Do-cim Stavbna družba dokončuje srradnjo^ mo-nmrtentalnetra vhoda, je podjetie Roinum /.betoniralo temelje za 6talno tribuno na znhodni strani. Zaposleni so tudri delavci pri vrtnarskih delih.
ZOBOZDRAVNIK
Med. univ. dr. Srečko Pnher
Gregorčičeva nlica 32, telefon 20-TO,
zopet redno ordinira. 6734
Jesenska prireditev našega velesefma
Kaj vse bomo videli na pestrih razstavah, ki Jih bo toliko, da se bo našlo za vsakega posetnika kaj zanimivega
—U Nadebuden vandal. Sprehajalci eo opazili v tivolskem sjozdu bliza Bellevueja fnntalina.  ki je lomil s  posebnim veseljem
vrhova mladih dreves. Polomil jih ie okroo 10. Ko so £T8 pregnali, se je skril, nakar je
ZOpet (tivjail. Gozdnih čuvajev ni toliko, da bi brli lahko poveod hkrati, »prehaialei pa tudi   nieo  dolini,   da   preganjajo   PO gOZdU
pobaline. Nekaj bo pa treba ukreniti, da
smrknvci dobe pošteno lekcijo. Se bolfe bi bilo. da bi stopili na prste roditeljem.
—Ij Umrli so v Ljubljani od 11. do 17-t. m. Brufach Zmagoslav, 15 let, šolski učenec. Gosposvetska cesta 13, Šeligo Stanko, 26 let, delavec. Kopališka ulica 5, žitnik FraJIC, &3 let, užitkar, Ižanska cesta 44, Cimperman Jera, roj. Japelj, 62 let, žena upok. železničarja Ivana, Tržaška cesta 5, Vojda Ivana, 4 mesece, hči delavca, Peruz-zijeva pot S5, Prek Franc, 55 let, aolar, Celovška cesta 72, Gačnik Marija, &3 let, žena železničarja, Vidovdanska ceata 9, dr. Dolenc Jožef, 81 let. profesor bogoslovja v pok.. Sv. Petra cesta 10-1. — V Ljubljanski bolnišnici: Lužar Marjeta roj. Globočnik. 70 let, uipok. delavka, Mesarska c. (baraka) Golob Ivan, 2 meseca, sin strojsiiKa, Kočevje 308, Košutnik Marjan, 6 mesecev, sin trgovskega potnika, Vrhovci 14, pri Dobrovi, Pun ta r Marija, 38 let, delavka, Unec 77 pri Rakeku, Sušnik Anton, 54 let, minister v pokoju, Frančiškanska ulica 2, Zor-man Anton, 27 let, delavec, Šenčur 3, Po-povič Margareta. 9 mesecev, hči pekov, pomočil iKa, 6retež 7, obč. Krško, Kovač Alojzij, 51 let, kroj. pomočnik, Koseze 56, obč. Zg. Šiška, Zidar Jože. 11 let, sin poljskega dninarja, Dol. Potok pri Kočevju, Cerne Viljem, 71 let, čevljar, Jurčičev trg 1. Cer-jak Vera, 9 mesecev, hči mdarja. Dol 5 pri Hrastniku, Gomizelj Ljudmila, S dni, hci šoferja. Sp. Kašelj 12, obč. Dev Mar. v Polju Pance Magda, 30 let, žena okrajnega sodnika. Vič-Glince «4, Košir Marija. <5 mesecev, hči poljskega dninarja, Cmi vrh 94 pri Ljubljani, Bezlaj Vladimir. 38 let jurist, Rožna dolina 237
—Ij Christofov učni zavod, najstarejša najbolj obiskovana, oblastno dovoljena enoletna zasebna trgovsKa šola v Ljubljani vpisuje ves mesec avgust in september na Domobranski cesti št. 15- Prilika za priučen je trnovskih predmetov, nemščine, slovenske in nemške stenografije itd. Izobrazba v perfektne stenografe-strojepisce, kar dokazujejo vsakoletne javne tekme. — Vstopnina 30 Din. mesečna šolnina 120 Din reveži popust. — Pouk prične 1. oktobra 1934. Zahtevajte prospekte.
—Ij Pevsko društvo »Krakovo-Trnovo« prične z rednimi pevskimi vajami v torek, ine 21. t. m. v društvenih prostorih. Cerkvena ulica 21. Ob tej priliki se sprejemajo tud-i novi člani, ki imajo veselje do petja. Od»bor.
—H Dvorski sejem *»e zaradi slaibeaa vremena ni mogel vršiti 15. t. m., zato i»a ee vrši tiiirnrno v nedeljo 19. t, m. Ponovno bo ke^rlianie na dobitke in bosrat srečolov. Vsi vablieni.
Pri izpitu.
Profesor: »Kaj veste o privlačnosti zemlje, gospod kandidat?«
»Vem samo to, gosipod profesor, da >e okrog dveh po-noči najhujša.«
Ljubljana. 18. avgusta.
^Ljubljana v jeseni«, jesenska prireditev ljubljanskega velesejma, bo letos od 1. do 10. septembra. Poleg industrijskega, obrtniškega m trgovskega oddelka bo letošnji jesenski velese jem v Ljubljani obsegal še siedeče specialne razstave:
Glasbena razstava. Že leta 1932 ob 60-letnici Glasbene Matice smo imel: v Ljubljani glasbeno razstavo, ki je zbudila ogromno zanimanje. Letošnja glasbena razstava pa bo še večja in poporneBa, zlasti glede materiala, ki prikazu ie našo glasbeno kulturo v Ameriki in na Madžarskem.
V zvezi z glasbeno razstavo bo tudi prireditev ^Slovanskih plesov<r, na kateri sodelujejo vsi slovanski narodi razen Lu-žiskih Srbov. To bo festival slovanske glasbe in slovanskih plesov ter bo mogočna manifestacija vseslovanske vzajemnosti. Slavnost bo tudi folklori stično velepo-membna. Ta čas bodo operne in dramske predstave na prostem in v glcdal;ču, veliki koncerti itd.
Umetnostna razstava »Slovenska pokrajina«. Na razstavi sodelujejo s svojimi deli vsi pomembni slovenski likovni umetniki. Razpisano je ljudsko glasovanje za na i lepšo sliko.
Higienska razstava »Mati in dete*. Vodilni izreki pri organizaciji te razstave so bili »Spoznavaj svoje telo, spoznavaj vzroke bolezni, spoznavaj način pravilnega življenja«. Razstava nas bo vodila od dojenčka preko otroških bolezni tn Šolske higiene, pa tudi o postanku človeštv-a, o spolnih   boleznih  bo   mnogo prikazanega.
Izseljenska razstava. To razsttfvo pripravlja g. Rudolf Selič iz T T pnsbrodca na Holandskem. Razstavn nam bo pTika-zala življenje in delo jugoslovenske euvgraci-je  v   STemčip,   Holandski   m Belgiji.
Ribarsko razstavo pripravlja Zveza ribarskih društev za Slovenijo. Razstava bo pokazala delo ribičevo v preteklosti, razkrila bo sedanje stanje ribarstva in doprinesla dokaze, da se z umnim gospodarstvom vendarle da doseči gmotni dobiček.
Naše marliivo društvo »Živalca« prireja rudi tokrat svojo razstavo perutnine, golobov, kuncev in sploh malih rejnin živali. Da se vzbudi večie zanimanje za ovčje-reio in kozjereio, prireja to društvo tudi posebno razstavo koz in ovac vseh p-asem od 3. do 10. septembra, ki jih goje rejci v dravski banovini.
Mednarodna razstava psov v*eh
bo 1. in Z septembra. Razstavljenih bo do
300 najlepših psov iz vse države in tudi iz inozemstva.
Arhitektonsko    razstavo    prireja klub
arhitektov udruženja jugoslov. irrženjerjev in arhitektov sekcije Ljubljana. Razstava bo deljena na dva dela. prvi del tvorijo prospekti iz področja kmetijskega stavbarstva, drugi del pa projekti za malo hiso. Razstavljeni načrti bodo v večjem merihj z vsemi detajli, ureditvami posameznih prostorov itd., tako da bo vsakemu mogoče čitanje načrtov brez kake poacbne razlage.
Arhitektonski razstavi bo priključenja še razstava »Weekend«. V naravi bo po, stavljena »\Vec-kend« hišica, izdelana 09 načrtih g. arh. Jožeta Mesarja, sredi ure^ jenega vrta ter bo zavzemal« 70 kvadratnih metrov zazidane ploskve. Vrt bo urejen po načinu angleškega parka I cvetličnimi gredicami, pergolo in ribnikom ter stezicami, tlakovanimi 2 lomljenimi kame-niti-mi ploščami.
Ko je pred 3. leti prišlo v Jugoslaviji rk>
splošnega dviganj« vlog ia vseh vr»t denarnih zavodov, se je pokazalo, kako malo se pri nas uvažuje pomen denarnih zavodov za napredek gospodarstva. In vendai je delovanfe naših denarnih zavodov ofc, čekoristno. Na to delovanje m te koristj hoče najširšo javnost opozoriti hranilni« ško razstava. k; naj prepriča občinstvo, da je mesto t>d v But um denarju le v de, namero, zavodu ne pa doma. Nalaganja odvisne gotovine m dajanje posojffl k predpogoj za rešitev sedanje gospodarski stiske. Razstavno gradivo izvira iz 15 raznih držav.
Na lctosoiem iesenskem velese jm»u bo rudi noša industrija in obrt dobro zastopana, predvsem I pohištveno razstavo, specialno radio razstavo, živilsko razstavo, poljedelskimi stroji in orodjem, obrtniško razstavo in razstavo raznih tehničnih novosti za splošno uporabo, gospodinjstvo in gospodarstvo. & septembra, na prarnnk, se vrši tudi letos tekmovanje harmonikarjev za ponosni na«]^ j ugosl o venskega prvaka   1934r35  m   prehodni pokal.
Že ta kratko orisani program obeta, da bo letotšnja »Ljubljana v jeseni« nekaj fz-redno lepega in koristnega. Obenem pa bo dokaz, da navzlic gospodarski stiski v vsakem pogledu napredujemo.
ŠOLSTVO
— Na H. državni realni gimnaziji v Ljubljani ee bodo vršili: a.) popravni nižji tečajni izpiti 27., b) popravni višji tečajni izpito iz kakega jezika ali matematika, pi redni popravni izpit: bodo po razporedu, ki je nabit na raztrla^ni devici v 5ok»ki veži dnf 28. in 29. t. m. Privatieti, ki imajo popravne i-Bpate rz kakega jezika ali matemrttfke, pišejo pismeno nalogo dne 27. t. m. Vsi iz-ptti se pricno ob 8. uri zjutrai dnevno. Kdor ni v roži 1 prošnje ali ae k izpitu ne bo pravočasno javil, poznejie ne bo pripu55f*n. — Vpisovanje za šoteko loto 19o4-35 bo: m I. razred dne 1. eseptembrn od 8. \ire naprej; za TI. do VIII. razred, a) učenci domačega zavoda dne 2 septembra (dopoldanski oddelki dopoldne, popoldnnski popoldne (ob 8. in 15. uri in morajo prinesti 8 seboj zadnja iotefco izpričevalo (Jfcad s
drugih zavodov pa 3 septembra. Vsi vpi-©ovanci mora jo prinesti k vp'eu davčno potrdilo o vseh davkih očeta, matere in eventualno dijaka, ^lnrno >e plaćati takoj. — Ravnateljstvo.
— Vpisovanje na Dri. dvorazredni trgovski    šoli    v   LJubljani, Gregorčičeva, ulica, bo dne 1. 2. in 3. seiptembra dopoldne V I. razred se s^rvjemajo tisti, ki So dovršili nižjo srednjo  šolo z  nižjim tečajnim izpitom aH meščansko šolo z završnim Izpitom. K vpisovanjn za 1. razred je treba prinesti: proSnjo, KOlkovano s 5 Din, izpričevalo o niijem tečajnem iapitu ali o za-vršnem iznitu. rojstni list, davčno potrdilo zaradi odmere šolnine, 150 Din za kolek prijave, zdravstveni fond in drugo. Dne 5 septembra ob 12. uri bo na razglasni deski  objavljeno, kdo je  sprejet  in kdo je odklonjen. Sprejeti bodo v času od 12. do 13. ure dopoldne in od pol 15. do 16. popoldne dne 5. septembra plačali šolnino. Ne-sprejeti bodo ob istem času dobili pri slng;. dokumente in vplačani denar. Pri sprejemu bodo imeli (e) prednost tisti (e), ki bodo ostali v domačih trgovskih, industrijskh ali obrtništtih podjetjih.    K vpisovanju za II razred je treba prinesti; izpričevalo od dovršenem C, razredu, prijavo, za zdravstveni fond in drago, šola se bo pričela   dne 13. septembra s sv   mašo v Križankah oh 9 uri. Po službi božji se z.bero učenci .(ke) v svojih  razredih.  —    Vojaško službovanje. Absolventi drž. dvorazrodnih trgovskih sol imajo pravico na dijaški rok. — Poziv absolventom  in  absolventinjam vseh šolskih let od  1910-11   dalje.  Ministrstvo trgovino in Industrije je na podlagi § 19. zakona o obrtih Izdalo   dne 21. aprila   1934   II. br. 13.850-N pravilnik o učnih zavodih in Bola« katerih izpričevala popolnoma ali delom nadomeščajo učno dobo in dobo *»poslitve Na podlagi člena 2. tega pravilni Ka veija izpričevalo o uspešno dovršeni dvorazredni trgovski šoli kot dokaz popolne Isobr&v-be za opravljanje trgovinskega obrta Kar velja za izpričevala o završnem izpitu, velja tudi za vsa odhodna izpričevala, ki so jih absolventi te šole poprej projomali- Zato vabim vse dosedanje absolvente (inje), naj se zglase z odhodnimi izpričevali oz z izpričevali o završnem (končnem) izpitu v ravnateljski pisarni, da dobij-o na Izprl-čevala novo klavzulo. Kdor pošlje izpričevalo po pošti, naj navele  svoj natančen naslov in položaj ter priloži znamko za S.no Din. — Trgovskim, bančnim   in industrijskim podjetjem bi mogel priporočiti še nekaj sposobnih absolventov in zlasti absol-ventinj. Obrniti naj se blagovolijo na direktorja drž. dvorazredne trgova ke B --le v Ljubljani. — Popravni  izpiti na  Drž. dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani se bodo pričeli dme 28.  avgusta 1934   Razpored je objavljen na razglasu; desKi   Redni in privatni učenci    morajo   vložiti    prošnje za opravljanje popravnih izpitov df, 2? avgusta 1934   — Završni izpiti se bodo pričeli dne 3 sent 1934  Prošnje za prfnn*tftev oz popravljanje morajo biLi vložene do 1. septembra.
— I. mestni otroskj vrtec, ki je bil do-sedaj v prostorih      mestne deSke oainovn« šole, se preseli z novim šolekim letom v preurejene  in  higiensko urejene prostor* na Taboru. S tem bo ustreženo želji prebi valcev vznodnega dela mesta, ki bo ime-k' v^ajali£če xa deco v predšolski dobi v bližini. StarSi poslužite se te ugodnosti bi vpi šlte deco v otroški  vrtec. Vpisovanje bo v soboto 1. septembra 1&34. od 9. dr> 12 dojpoldne v prostorih na Tabora.
me vesei
12.45: Po Varijacije
Nedelja, 19. avgusta.
8.15:  Poročila. 8.30:   Gimnastika (Pus šek lvko). 9.00:  Versko predavanje  (n. dr
Reaal čebuli). 9.30: Trbovlje (L. Mrzel) 10.00: Prenos iz stolnice.  MAOl [Udijik
Orkester. 12.00: Cas. plošče. lo.OO: O sad ni   trgovini   (Flego   Anton).     16.30: Preno>
koncerta mlaJinskefid /bora Jadranski stražarjev   iz   St. Vida   nad Ljubijan
20.00:   Vokalni   koneret   qc.   Man-   in 9tje-
pana Marčeca.   30.45:   Plesi iz davnih in dana;njih  dni  (plo;če)   ZUOO: Cas, por čila. Radijski orkester.
Ponedeljek, 20. in>£usta. 12.15: Pod žarkim španskim solnem (plošče). 12.45: Poročila. 13.0»>: Reproduc serenada. 13.30: Koncert grenadirske god be iz Pariza (plošče). 19.00! Rožena Rent-Ševa in Ana Marija Tilschova ob 60 let niči (Vera Dostalova). 10.30: Zdravniški ura (dr. Bogomil Magajna). 30.00: Pevsk krmcert a. Rurgerja. vrne* citre solo, iz vaja £». Mezrtolits. 31.0O: Radijski orke ster. 22.00: Cas. poročila. lahka glasba (R. O.).
Torek. 21. avgustu
12.15: Dobre volje biti to (reproduc. slovenske narodne) ročila. 13.00: Cas, C. Franek: za klavir in orkester. 13.30: ViioUnski solistični koncert (plošče). 19.00: Otrošk kotiček (Manca Komanova). 19.30: r»0ko pana preteklost pod Prisaakoui (Jos Var. dot) 20.00: Orae»ski koncert, z^aia Bla. Arnič, vmesne samo>peve poje An^'-Megle. 21.1)0: Radijski orkester. 22.10: Ca-poročila.  22.30:  Angleške ploVIe.
Sreda. 24. avgusta
12.45: Poročila. 13.00: Cas. slavni pevci pojo operne arije (reproduc. gl.) i^iKh krvoločni bogovi Mehikancev (Franc Ter-seglav). 19.30: Literarna ura: knjižni pre gled (A. Podbevsek). 20X30: Pevski dueti: gdčni Vedralova in Zupanova. 20 45: R-a dijski orkester. 21-30: MsndoUnlstični kvartet. 22.00: Cas, poročil«, lahka glasba Četrtek. 23. tivgutta.
12.15: Reproduc. koncert šrame! kvarteta. — 12.45: Poročila 13.00: .Cas. Razn plesi v koncertnih priredbah (plošče). 19.00: Plošče po željah. 19.30: Regulacija Ljubljane (Ciril Kočevar) 3)00: Plošče 20.15: Prenos iz Sa!zburga: Simfonični koncert. 22.00: Cas. poročila, prenos iz Unionskeaa vrta.
Petek, 24. avgusta.
12.15: Havajske pesmi — koncert re produc.) 12.45: Poročila 13.00: Čas. Ob Dravci. ob Savci, ob lepi Donavi (revija nar.). 19.00: Moje srečanje s Hitlerjem (Br Kozinc) 1930: Prizori iz narave (Jo ža Hcrfort) 30.00: Plošče 20.15: Prenos iz Zagreba. 21.45: Cas. poročila 2200: Lahka glasba.
Sobota, 25. avgustu.
12.45: Reproduc. koncert citer in mandolin. 12.45: Poročila. 13.00: Cas. Nekaj za mć. nekaj za te, nekaj za nje (pestra revija gramof. plošč) 10.(>0: Koroška ura. 19.30: Zunanji politični precled (dr. Jug). 20.00: Operne arije poje Tone Petrovčič. vmes poje mladinske pesmi Nuša Kristanova. 2100; Radijakl orkester. 22.00: Cas, poročila,   harmonike     v    reproduc. glasbi-
V šoli.
— Včeraj si manjkal. Jurček. Zakaj mi danes nisi prinesel opravičila?
— Mamica ie danes odpotovala. Ali lahko napiše opravičilo papo.?
>SLOVENSKI  NAROD« dne 18. avgusta 1934
cJtrai* 5
čudna so pota usode
Borno življenje madžarske plesalke In njenega brata, ki
sta se srečno našla v tujini
Mnogo prahu ie dvignila med gospodo madžarske prestolnice zgodba 'epe plesalke Laure Bokodyjeve. Zgodba se je pričela pred dobrimi 10 leti. Lanra je bila hči premožnih, uglednih staršev. 2e v zgodnji mladosti se je navduševala za plesno umetnost in ho-reta ji je posvetiti vse svoje življenje. Toda starši so smatrali ime Bokody za preveč usdedno, da bi ga mogla nositi poklicna plesalka. Tako je naletela hči na nepremagljiv odpor svojih staršev, ker jo ie pa plesna umetnost rudi tako mikala, da se ji ni mogla odreči, je kratkomalo pobegnila od doma. S seboj je vzela samo dTago-cen rodbinski nakit. Y pismu se je poslovila od domačih in jim sporočila, da je njeno Itrepenen.te po plesni umetnosti močnejše od odpora neizprosnih staršev.
Več let niso domači vedeli, kaj je z njo. Zaman so jo starši iskali, zaman jo je brat pozival, naj se vrne. ko je težko zbolela mati, kmalu za njo pa še '"»če. Laura ni na nobeno pismo in na noben poziv odsro-v-orila. Mater in očeta je hčerina odločitev tako potrla, da sta krnaki  umrla. Vse  premoženje >e podedoval srn. Pa tudi z njim se je usoda čudno igrala. Robert Bokody je z nesrečnimi   špekulacijam: zapravil vse. kar so miu bili zapustili starši. Prebijal se je skozi življenje, kakor je vedel in znal.   Končno ga je zanesla usoda na demantna polja Južne Afrike, kjer se je pa njegov položaj obrnil na bolje. V Pretoriji je bil zaposlen kot delavec v demantnih rudnikih in kmalu je prihranil toliko denarja, da si je kupil v Na ta lu hotel. V njem si je uredil tudi igralnico in v tej igralnici se je zopet prekrivala življenjska pot brata in sestre, ki sta se bila ločila v Budimpešti.
V igralnico je prišel nekega dne Portugalec iz Zarrziibara, da bi nosku-sH srvojo srečo. Ni krnel sicer denarja, riač je pa ponujal dragocen nakit. Sve-ovali so rmi. naj se obrne na lastnika hotela. Tako je tudi storil in ko je od-
Pirati napadli parnik
V potnike preoblečeni pirati so na-f>adh' na reki Sungari mandžurski par-lok »Jinkau« in premagali po srditem boju njegovo posadko. To je nov napad kitajskih rečnih piratov, ki postajajo vedno predrznejši. Parnife je bil na poti iz Kirina v Sansin, plul je po reki Sungari. kjer je le malo čolnov. Oddaljen je bil samo nekaj kilometrov od Harbd-na, ko so ga napadli pirati. Zasedli so vse izhode iz prostorov za moštvo. Mornarji so se jim odločno uprli, v strojnem oddelku in v prostorih za moštvo se je vnel srdit boj. Ce bi ne bilo piratom prihitelo na pomoč še 60 članov tolpe, bi bili kmalu premagani. V odločilnem trenutku je pa planilo na krov še 60 banditov in to je odločilo bitko.
Posadka se je morala končno udati. Pirati so pobrali, kar je bilo na parnikn kaj vrednega, in pobegnili. 30 članov posadke so odvlekli s seboj kot talce za pogajanja o odkupnini. Z ostanki posadke je parmk priplul v Harbin. kjer je kapitan obvestil oblasti o napadu. Oblasti so takoj poslale za pirati s topovi oborožen motorni čoln.
Briandova družica umrla
Šžrsemu svetu neznana je umrla te dni v neki normandski vasi verna družica Aristida Brianda Jeanne Nouteanova in s tem se je zaključil ganljiv roman ljubezni in udanosti, ki ju je bilo polno njuno življenje. Jeanne Nouteanova je oila hči remožnega industrijalca in poročena je bila v Saint Lazaire z nekim inženjer-
jem. Leta 1882. se je pa seznanila s siromašnim juristom Aristidom Briandom. To je bilo nekaj let potem, kc je napravil mladi študent s svojim jasnim duhom in radostnimi optimizmom na pisatelja Ju-lesa Vernea tako globok vtis, da ga je izbral za glavnega junaka romana »Dve leti počitnic«. Kaj čuda, da se je inže-njerjeva žena do ušes zaljubila v mladega študenta, Čim je opazila, da se je njegovo srce vnelo za njo. Njena ljubezen je bila tako močna, da je zapustila moža.
pri pred njim šatuljo, je Robert Boko-dy ostrmel. Zagledal je namreč nakit svoje rodbine, ki ga je bila vzela s seboj njegova sestra Laura, ko je pobegnila od doma. Roben je vprašal Portugalca, odkod ima nakit. Bil je tako razburjen, da se je komaj premagoval. Portugalec mu je zatrjeval, da je prišel do nakita na pošten način. Začel mu je praviti, kakšno pustolovščino je doživel v Abesiniji. Tam mu te baje neki zamorski deček v šotoru podtaknil listek papirja; na njem je bila napisana obupna prošnja za pomoč. Deček ga je odvedel po ovinkih v harem, kjer so s silo držali belo dekle. Ubogo dekle ga je milo prosilo, naj ji pomaga iz harema, iz tega pekla abesvnske-ga rodbinskega življenja.
Portugalec je več tednov sikrbno pripravljal ugrabitev. Ce bi se mu ugrabitev ne bila posrečila, bi jo bila oba pošteno plačala v deželi, kjer je bila predaleč pomoč civilizacije in preblizu kruto običajno pravo primitivnega ljudstva. Toda ugrabitev se je posrečila. S tem pa zadeva Še ni bila urejena. S.kozi pragozdove in pustinje sta bežala Portugalec Ln Laura Boko-dy pred osveto razjarjenega lastnika harema. Po dolgi, nevarni in naporni poti sta prispela končno v Johannes-burg. kjer je Laura dala rodbinski nakit Portugalcu v znak hvaležnosti, da jo je rešil. Končno je Portugalec Robertu povedal, da živi njegova sestra v Johannesburgu, kjer ima bar.
Robert se je takoj odpeljal v Jo-hannesburg in izkazalo se je, da je govoril Portugalec resnico. Brat in sestra sta se po dolgih letih burnega življenja zopet srečno našla. Mnogo sveta sta prepotovala oba in marsikaj sta doživela. Laura r>a ni vedela, da so jo starši in brat klicali domov. Nobeno pismo je ni doseglo. Marsikaj sta si imela brat hi sestra povedati. Zdaj je morda burna pot njunega življenja končana, oba sta premožna in vrniti se nameravata v Budimpešto.
Sledil je družabni škandal, čigar senca je zasledovala Brianda tudi v začetku njegove politične karijere. Toda vroča ljubezen mladih src je premagala tudi te ovire, šla je preko bede in vseh težav prvih korakov mladega pravnika. Ostala sta skupaj tudi, ko je začela vzhajati zvezda slave bodočega politika in državnika, Jeanne je bila njegova udana prijateljica tudi, ko je bil minister, in ko je segala njegova moč zelo daleč. Briand je vedno nosil na prsih šop njenih las, da ji je tako tudi na viden način vračal nežno udanost in zvestobo skozi dolgih 50 let. Z njim je odšla na jesen njegovega življenja na kmete, kjer si je bil kupil posestvo. Ko je pa umrl in ji zapustil skromno rento, ji je Briandovi sorodniki niso hoteli izplačati in starka se je morala obrniti na sodišče, da je dosegla svojo pravico.
Tragedija v andskih gorah
21. maja se je napotila iz mesta Pinto v republiki Ghile trgovska karavana, obstoječa iz 84 tovornih konj in mul, na katerih je bilo natovoriene-ga za 80.000 pezos blaga. Karavana je krenila preko Kordiljerov proti Argentini in imeia je 30 spremljevalcev. V Los Ballecitos jo je presenetil strašen snežni metež, tako da ni mogla naprej, ne na-zaj. Morala se je utaboriti sredi snežnih žametov, kjer je segel sneg na nekaterih krajih 5 m visoko. 12 dni je ostala sredi snežne pustinje, ljudje in živali so porabili vso brano, konji in mule so končno od lakote poginili in tako je morala ekspedicija kreniti nazaj peš.
Toda izmučene in sestradane ljudi je zajel nov snežni metež, še hujši od prvega. Osem ljudi je med potjo umrlo, drugi so bili pa vsi ozebli in sestradani, da so se komaj še vlekli naprej. Končno so trije prispeli srečno do Pinta, o drugih pa ni nobenih vesti. Najbrž so obležali v snegu in zmrznili. To je ena največjih tragedij v andskih gorah.
Največji daljnogled
O projektiranem največjem daljnogledu na svetu z izbočenim zrcalom dobrih 5 m v premeru že delj časa ni bilo nobenih vesti, tako da so nastale govorice, da bodo Američani svoj načrt opustili V resnici je pa že storjen odločilni korak in največji teleskop sveta bo izdelan. Letos 25. marca so ogromno zrcalo res vlili. Ni sicer izdelano iz kremena kakor so prvotno nameravali, temveč iz posebnega stekla pierex, ki odgovarja po kakovosti češkemu steklu alex, izdelku Cavalirovih steklarn v Sazavi. Pri tem se je pa žal odkrušilo nekaj delcev, ki naj bi napravili v odlitku vdolbino, da bi pozneje zrcalo lažje pritrdili in ti delci so plavali v raztopljenem steklu. Posrečilo se je pa poloviti jih in strokonjaki trdijo, da to ne bo neugodno vplivalo na kakovost zrcala.
Za ogromno zrcalo so porabili 20.000 kilogramov topljenega stekla.
Steklo se bo moralo najprej ohladiti, in sicer pod stalnim nadzorstvom dveh znanih strokovnjakov Andersena in Paesega iz Pasadene. To bo trajalo skoraj leto dni. Brušenje zrcala bo trajalo več let, kajti pri tem je treba zelo
paziti, ker se ne sme odkruški niti najmanjši košček. Problem bo tudi prevoz ogromnega zrcala, ker ga izdelujejo v steklarnah Corning v državi New York, dočim bo stal daljnogled v Kaliforniji. Zrcalo bodo morali torej prepeljati čez vso severno Ameriko. Kako bo največji daljnogled sveta postavljen, še ni določeno. Najbrž bo stal na eni izmed gora južne Kalifornije.
Breško-Breškovska
umira
Iz Prage poročajo, da leži »babuška ruske revulucije<, znana ruska revolucijo-narka Katarina Broško Breškovska, na smrtni postelji. Zadnja leta je preživela v nekem manjšem kraju v okolici Prage. Stara je že 90 let. Njen učenec in sotrud-niki, bivši predsednik začasne ruske vlade Aleksander Kerenski, je takoj odletel z letalom iz Pariza v Prago, čim je zvedel, da je nevarno zbolela. R.ad bi jo še enkrat videl, saj ga vežejo z njo spomini na skupno politično delo v Rusiji.
Po mnenju zdravnikov je izključeno, da bi Breškovska bolezen srečno prestala. Njena smrt se pričakuje vsak hip.
Žalosten konec
španske lepotice
Zapuščena in obubožana je umrla te dni v zakotni londonski bolnici nekoč lepa in slavna modelka Dolores, Španka iz Barcelone, ki je imela za seboj zelo burno, tragično in zagonetno preteklost, čeprav ji je bilo šele 40 let. Bila je model znamenitega kiparja Epsteina ter drugih slavnih angleških kiparjev in slikarjev. Dolores je bila hči premožnih in uglednih španskih staršev, vzgojena v francoskem samostanu. Starši ji take karijere niso bili namenili. Najprej je nastopala v manjših pariških gledališčih, kmalu je pa postala članica ruskega carskega baleta v Komični operi in bila je po vrsti igralka, plesalka in manekinka.
V Anglijo je prišla z baletom, pa je kmalu postala modelka mojstra Epsteina. Kot verna družica slavnega umetnika je prišla v visoko angleško družbo. Leta 1926 se je poročila tretjič, in sicer s filmskim impresariiem Angležem Lottimorom, pa se ie tudi od njega ločila. Še leta 1930 se je angleški igralec Atkinsen ustrelil zato, ker je bil zaljubljen v lepo Dolores, ki pa ga ni marala. Zadnja leta pa jo je naenkrat zapustila sreča in z njo tudi prijatelji. Životarila je, dokler ni zbolela. Odpeljali so jo v bolnico, ki je ni več zapustila. Angleški listi so ji posvetili obširne nekrologe, ki v njih na-glašajo. da bo njeno ime vedno ostalo tesno zvezano z angleško umetnostjo zadnjih desetletij.
Krojač preprečil državljansko vojno
Krojač John Hyman v Afriki je dolga leta oblačil zamorce najrazličnejših plemen. Dobro je poznal njihov okus in vedel, kako jim laftko usrreže. Raziskovalci teh krajev so se zelo čudili, ko so zagledali zamorca v opremi vojaka iz 301etne vojne ali z Lohen-grinovo Čelado na glavi, tretjega zopet v žametastih kratkih hJačan. Krojač Hvman je določal modo zamorcev in jim prodaja' obleke, izvirajoče iz evropskih in ameriških opernih in operetnih gledališč. Dobro je poznal dušo zamorcev in vedel je, za kaj se lahko navdušijo. Nekoč je preprečil celo državljansko vojno.
Nečak poglavarja nekega plemena je mislil, da njegov stric že dovolj dolgo vlada in sklenil je strmoglaviti ga. Poglavar se je pa obrni! na Humana, ki mu je res pomagal iz zadrege. V svoti bogati garderobi je naše! zanj pestro uniformo vratarja londonskega hotela, na glavo mu je nataknil Lohengrimvo čelado, na noge pa visoke škornje iz časov švedskih vojn. Tako našemljen je stopil kralj zamorcev pred svoje podložnike. Nečaka je pogled nanj tako osupnil, da je opustil vsako misel na prevrat in tako je bila preprečena državljanska vojna.
Izpred sodišča.
Sodnik: »Ne morem vam priznati olajševalnih okolnosti, ker niste prvič pred sodiščem,«
Obtoženec: »Vem, gospod predsednik, toda izvolite se ozirati na mojega zagovornika, to je njegov pr\u zagovor-«
lil
Gosti napravijo l veselje pa tudi delo!
Gospodinja hoče pokazati,ka j zmore njena kuharska umetnost. In kadar gosti odi* dejo? Potem čakajo cele grmade posodja . . i
KAJ STORITI!
Malo V i m a na vlažno krpo, pa malo podrgniti: in vse se zopet svetil
ZA ČIŠČENJE BOLJŠIH IN NAVADNIH PREDMETOV
Strahovito pustošenje
v Beli Krajini
V najsiromašnejšem kotu te naše že itak siromašne zemlje je napravila toča ogromno škodo
Črnomelj. 16. avgusta.
Sele danes je dobilo naše sresko na-čelstvo točno poročilo o strahoviti katastrofi, ki je zadela zlasti občino Stari trp ob Koipi, ki velja zaradi izredno močno poudarjenega kraškega značaja zemljišč za najrevnejši kraj itak revne in obubožane Bele Krajine. Tu ogenj, tam toča in suša uničujejo naše gospodarje in jim onemogočajo vsak napredek in povzdigo gospodarstev. Sredstva, ki bi za ta namen bila na razpolago, so potrebna skoraj iz leta v leto le za vsaj delno obnovo od elementarnih nezgod prizadetih kmetij. Ljudstvo je obupano, nemo strmi v svoja prej tako lepa polja in čaka pomoči. NTe prus' ničesar — preveč otopelo je v svoji bolečini in strahu pred zimo, ki ivkda*" ni b'la dobra in brezskrbna, a za letošnjo kdo ve, kako jo bo prebilo.
V nedeljo 12. t. m. so se nenadoma pojavili nad Starim trgom in Predgradom grozeči oblaki, ki jih je izTedno močan vihar z neverjetno naglico prignal od seve-rozapadne strani proti vzhodni Začetek neurja je spremljalo zamolklo, preteče grmenje in treskanje, ki je postajalo vse močnejše. Kakor hitro so se oblaki združili v eno samo skupino, se je po kratkem debelem   dežju   ^>ula  nad   pokrajino  siia
gosta, kakor orehi debela toča, ki je med silnim viharjem padala nepretrgano 25 minut in uničevala poljske pridelke in sadje davčnih občin Predarad. Stari trg ob Kolpi. Sodevce in Dol. Plast toče je bila debela 4 do 6 cm. a ponekod še več. Poleg silovite toče
je ves čas divjal strah o\nt orkan. ki je lomil in ruval drevje po lepih sadovnjakih in trgal strehe z bornih poslopij naših kmetov. Posestnikom Petru Veselicu in Ivanu Šterku iz Pake. Josipu Mi-heliču in posestnici Zori Štaudohar iz Deskove vasi ter Šuštar Marjeti in posestniku Marku Miheliču iz Starega trga je toča pobila na oknih tudi mnoga stekla, da je razdejanje bilo še hujše.
Pogled    na    posejana oolja vasi Pred-grad. Jelenja vas. Paka. Kovača vas. De-skova vas. Močile. Stari trg, Sodeva. Kot. Prelesje,  Hrelin   in  Laze,  je  bil  po toči žalosten, ker  ni  uničila  le vseh poljskih pridelkov,  marveč  je močan  naliv odplavil s polij in vinogradov tudi velike množine plodne zemlje, ki je na tem kameni tem    svetu    naravnost nenadomesHjiva Vinski pridelek v vinogradih Prelesje. Kot. Stari trg ob Kolpi, Sodevce. Kova'a vas Deskova vas in Laze,   ki je letos k^zal lepo, ni uničen le za letošnje le'o, aego so vinogradi   popolnoma   uničeni   »e   za nai-manj dve prihodnji leti.
Zavedajoč se svoje dolžnosti is predsednik občine Stari log ob K'lpi g. Josip Šterk iz Predgrađa sestavi* naslednjega dne komisijo, ki so bili poleg njega v nji podpredsednik občine g. Miha Kobe. sodna cenilca g. Peter Majerle in 4. Jurij Fu gina in žandarmeri jski nared' ik g. Anton Moškon Obhodili so vse pe toči opustošene kraje in ugotovili, da / : uničila vsem posestnikom iz vasi Paka in onimi iz Predgrađa ki imajo svoja polji v okolici Pake. dalje vsem posestniko n Deskove vasi in onim iz Kovačevasi i'i Predgrađa, ki imajo svoja polja v severnem, vzhodnem in južnem predelu od Kovače vasi
razen krompirja vse poljske pridelke in sicer koruzo, fižol, zelje. ajdo. proso, deteljo in vso hrano za svinje Sadnega pridelka je uničenega nad 75%, a vinskega 100% Posestnikom vas' Stari trg Močile. Sodevce, Kot. Prelesje. Laze. Hrelin. Jelenja vas in onim iz Predgrađa, ki imajo svoja posestva severno od pašnika Lipje. je neurje uničilo 50% sadnega pridelka. 90% poljskih in 75% vinogradniškega Vi nogradnikom vasi Prelesje. Sodevce. Kot. Stari trg in Laze so vinogradi sploh popolnoma uničeni, a polejj tega je vihar podrl i" polomil mnogo sadnega drevja tudi fio spoidarju Ivanu Šterku iz Pake. Iz vinogradov je neurje odplavilo v Kolpo mnogo plodne zemlje vinogradnikom Deskove vasi. Kovače vasi. Starega trga. Pre-lesja in Laz. močno pa so trpela tudi občinska pota in cesta Stari trg—Kot, s katerih je naliv odplavil ves gramoz.
Komisija je po podrobnem pregledu vseh prizadetih občin ugotovila, da
znaša škoda 2,000.000 Din, v  resnici je pa  še mnogo  večja,    ker se bodo  posledice  posebno v 'vinogradih in na sadnem drevju čutile še več let.
Prebivalstvo omenjenih vasi ie do skrajnosti obupano, ker je itak večmoma siromašno in mora zaradi slabih letin že nekaj let skoraj vso hrano in drugo potrebno za družino kupovati in se zadolževati, oko sploh hoče zimo prebiti. Obup ie -^e večji, ker *e med prizadetimi nesrečneži največ siromakov s številnimi družinami, ki se ne morejo od nikoder nadejati pomoči niti morejo priti do zaslužka, ki bi jim kolikor toliko omilil težke čase. Večina jih je tudi zelo zadolžena in ni nobenega upanja, da bi mogla vsaj deloma izboljšati svoj gospodarski položaj.
Ker je toča z neurjem uničila vašca-nom naše revne Poljanske doline sploh vse oridelke. ki so jim glavna in edina hrana, jih čaka v prehrani do prihodnje jeseni neizogibna beda, ker nimajo nobenih starih zalog življenjskih potrebščin, a letošnjega pšeničnega pridelka komaj 5%.
Težko prizadeti Belokranjci se obračajo na vse oblasti s prošnjo, da jim priskočijo na pomoč s čim izdatnejšo podporo in čim prej, ker bo le tako vsaj deloma olajšana njihova beda, v katero jih je spravila strahovita elementarna nezgoda. Pomoč je potrebna in nujna tem bolj, ker je občina Stari trg ob Kolpi itak revna in ne more nobenemu nesrečnežu pomagati. Dvakrat da. kdor hitro da.
Iz Kranja
— Proslava ustanovitve kranjske god-be. Na praznik je proslavilo Kranjsko glasbeno društvo obletnico ustanovitve godbe. Društvo, ki mu predseduje tovarnar g. Anton štefe, je v kratkem času nabavilo godbenikom instrumente ia lepo uniformo, godba pa je pod vodstvom dirigenta g. Kaiserja lepo napredovala. V proslavo obletnice ustanovitve godbe je povabilo društvo tudi več sosednih godb. Na predvečer je bil koncert na sokolske m letnem teJovadiScu, na praznik dopoldne pa promenadni koncert godbe na Mestnem trgu. Ob 15 so šle vse sodehrjoce gorUbe skozi mesto na veselični prostor, kjer so priredile koncert. Nastopile so godbe iz Mengša. Šenčurja, Preske, škofje Loke in Kranja. Potem se je vršila velika narodna veselica. Vsa prireditev je bila «ek> lepo prirejena in dobro obiskana.
— Uspehi na&ih fotoamater je v. V svoji Izložbi, v Sajovičevi hiši, je razstavil fotograf Janko Kramar lepo zbirko si* naših amaterjev, ki pričajo o smislu in okusu naših amaterjev za lepo sliko in dovršeno izvršitev g. Kramarja. Zlasti so učinkovite povečave posnetkov s pomladanskega potovanja s parobrodom >Kralj!ca Munja« v orijent.
— Fil manje Jezerskega. Namestu v nedeljo se je vršilo fllmanje Jezerskega na praznik. V dveh avtobusih se je odpeljalo na Jezersko nad 40 narodnih noš. Večina narodnih noš je bila iz Kranja, mnogo tudi iz Šenčurja, s Klanca, iz Ljubljane, Medvod iz Preddvora in z Jezerskega Vseh skupaj je bilo pred štularjem zbranih nad 40 izbranih narodnih noš. Zbralo se je tudi mnogo domačinov, izletnikov in letovišcarjev. Najprej so firm ali skupine narodnih noš, njihov prihod na veselico in avtokolono g. Grajžarja. Posneli «0 stare plese; med plesalci sta plesala tudi zaročenec z nevesto, oba v narodni noši. Končno so filmaii prizor zaroke. Prireditev je lepo uspela. Tujsko-prometno društvo, ki mu predseduje župan g. Peter Vlrnlk, je storilo vse. da je bil uspeh čim popolnejši. Ko bo končano filmanje Jezerskega, bodo filmaii Kranj, kjer bodo eotovo našli dosti razirmevanja ln odziva Film bo vzorna reklama za naše mesto in okolico.
— Nova trgovina. V hiši poleg hotela >Stara pošta« je otvoril zlatar B. Rangus lepo opremijeno trgovino Poleg urarslrih izdelkov je razstavljenih v izložbah mnogo lastnih zlatarskih izdelkov in zanimivih starmrikih poedmeto«,
/
»SLOVENSKI N A R O Dc. dne IS. avguata 19*4
Poiuon du Terroil:
99
Lepa Židovka
Roman.
— Ne, ne pojdeš, — je dejal Coarasse.
Robert ga je začudeno pogledal toda upi-ral se nL
— Zopet vas moram zapustiti, — se je oglasil Gnadet. — Odločilna partija med to žensko in vami se bo prav kmaki priceia. Ce ne boste zvedeli, kaj se godi, se utegne pripetiti, da vas Zgrabijo, še predno boste mogli misliti na otwamix). Ce boste pa o vsem obveščena, kar bo ukrenila ali kar namerava sfcuiati proti nam, se lahko marsičemu izogmete in recite svojo svobodo.
— Pojdite tare i, gospod, in bog vam poplačaj vse, kar ste za nas storili, — mu je dejala Sara.
Gnadet se H je za tople besede prisrčno zahvata.
Komaj sta minili dve uri, se je Gua-<ter vraiL
— Hitro, gospoda, hitro! Brž se poervetiujrno, kajti čas hiti!
— Kaj se je zgodilo? — je vprašal Gnadet.
— Markiza de Beausejour se je pravkar napotila h guvernerju.
— Ah, torej, se bitka začenja, — je men?! Glodion.
— Kaj storiti? — ie vprašal Galaor. Vsak je prišel s svojim načrtom in
večina plerrnČev je bila mnenja, da se je treba zabarikadirati v hiši in se pripravita na obleganje.
— To Hi bilo sijajno in o tem bi se govorijo še čez sto let, — je pritrdil Coarasse.
— To je bojna beseda, — se je ogiasil Samuel.
— Pa nam pokažite boljši izhod iz kočljivega položaja. — ga ie zavrnil Raoul.
— Gospod grof de Coarasse pozablja, da stoji za njim gospodična de Saint Hermane, ki ni tako bojevita in ki bi prav lahko postala žrtev te#a junaškega odpora.
— Res ie, — >e pritrdil Coarasse m skočil k svoj nevesti, kakor da jo hoče zaščititi.
— Kaj pa predlagate vi Guadet? — je vprašal Raoui mladega advokata.
Advokat je mak) pomislil ki odgovorih
— Trn >e potreben pogum. Gospoda, markiza gre v svoji smelosti predaleč, vam je pa potrebna še večja smelost.
— Kaj hočete rečd s tem?
— Vzemite malega Roberta in če bo guverner usfišal markizo, zapustite to hišo in krenite naravnost v guvernerjevo palačo,
— Kaj borno pa počeli tam?
— Tam dvignete proti markizi hujšo obtožbo, kakor jo je dvignila ona proti vam. Ničesar se ne bojte, Povejte guvernerju, kako je umorila grofa Filipa de BJosac pokažite mm otroka in vprašajte markizo de Beausejour, ah je to njegov sia
— Ka&o bomo pa mogli govorici z markizom pri guvernerju?
— Takoj ga obvestim, da ga pri guvernerju čakajo.
— Dobro.
— Markkzi bo zadan zadnji udarec Ko izgovor i ie njeno pravo ime Fefidte Desoon*esova. Ta oMofcotev jo otegne popokioma uničiti.
— Ta nasvet se mi ne zdi napačen, — je dejal Coarasse.
— Samo nekam drzen je.
— Kaj pa, če nas aretirajo, predno se nam posreči priti do guvernerja?
— V tem pogledu se je treba pač zanesti na srečno naključje. Sicer se pa morate nemudoma odločiti, kajti vsaka za/mujena minuta vam lahko prinese pogubo.
— Prav pravite, — je pritrdil Raoul. — No, gospoda, kaj porečete na to?
— Predlog gospoda Guadeta je zelo zapeljdv, — se je oglasil Glodion, — toda kdo nam jamči, da ne pridemo po tej poti sami volku v žrelo?
— Ne razmišljajte dokgo. gospoda, čas beži. Požuriti se moram, da pošljem poročilo markizu, potem pa pohitim k predsedniku sodišča, ki mora tudi oditi v Chateau-Trompetrte. Lahko si mislite, kolika opora vam bo prisotnost tega uradnika.
— Pa naj bo, poskusimo svojo srečo, prijatelji. — je zaklical Raoul odločno.
— Dobro, — so prttrdUi vsi štirje Gaskonci.
— ki prav storite. Minilo je že mesec dni odkar pravičnost ni več puhla in prazna beseda. O tem se boste lahko kmahi prepričali.
Cez dobrih pet minut so vsi zapustili hišo in krerriM proti Chateau-Trompette.
Spremljali so jih banditi Jeana de CadiHac, ki ma-j bi jih po potrebi branili. Kmahi so prispeli na dti, tjsta-vtli so se pred gradom.
Na straži so stati bas vojaki iz sto^nije barona Hektorja d.e Meillera-ye.
Raoul je stopi'1 k povefeiifcu straže in mu dejal:
— Gospod, sem grof Raotfl de Blossac, prijatelj barona de Meillerava.
— Ali ste morda sorodnik ubogega grofa Filipa de Blossac ki je tsrmrl tako tragične smrti?
— Da, sem sorodnik umorjenega grofa de Blossac Bil je moj bratranec in jaz sem podedoval njegov naslov.
— Grofu de Blossac dolgnjem zelo mnogo in zato lahko razpolagate z menoj.
— Ce je tako, vas nujno prosim, da me nemndoma pustite h guvernerju,
— Pri guvernerja je baš neka dama.
— Vem, markiza de Beausejour. hi baš zato ne smemo izgubljati časa. Gre za svobodo in življenje mojih prijateljev, ki morajo tudi z menoj h guvernerju.
— Vaši prošnji bo zelo težko ugoditi, — je odgovoril častnik.
Tedaj je pa stopila napreu Sara. —V imenu grofa Filipa de Blossac čigar vdova stop pred varni ...
Častnik je dvignil pogled in zagledal pred seboj Vepo Saro io gospodično de Saiat-Hermine, čijih oči so pro-
siie tako vroče, da se je njegovo srce takoj omebčaio.
— Pojdite torej za menoi — ie deual Raouk: in njegovim prijateiiem.
Castmik jih je odvede 1 na hodnik, kjer so bila na drugem koncu velika vrata. Pri teh vratih ie zašepetal nekaj na uho slugi in ta je brž odprl vrata.
Raoul, Coarasse, trije drugi Ga-skonci, Samuel, obe dami in Robert, ki ga je Coarasse skrival za seboj, so doslovno vdrli v guvernerjev kabinet.
Guverner je sedel za široko, s papirji pokrito rrrizo. Njemu nasproti je sedela markiza de Beausejour, ki je bila baš zaključite svoje poročilo.
Guverner je č:tal markizi naslednje povelje:
»Vikomt de Ginestas prevzame poveljstvo nad pol sjtotnijo dragoncev in preišče hišo, kjer se skrivajo begunci. Aretira jih in privede nemudoma v Cha-t ea-u -T rorrrpe 11 e. c
— To zadostuje, — je deiala markiza.
— Pove Ki e moram še podpisati, — je pripomnil guverner.
V hipu, ko je začel čitati povelje, so vdrli v miegov kabinet Raoul in njegovi prijatelji. Markiza je sedela s hrbtom proti vratom in jih torej ni mogla videti, na debeli preprogi se pa nnhovi koraki niso slišali.
Guverner je slišal, da je nekdo vstopil ni se pa obrnil, ker je mislil, da je prišel vojak.
Raoul je stopil za guvernerjev hrbet.
Guverner je podpisal povelje, pritisnil nanj pečat in misleč, da se obrača k podčastniku, ga ie Izročil Raoulu.
Le-ta je povelje sprejel, rekoč:
— Gospod guverner, predno od pošljete to povelje, izvolite zaslišati in soditi tiste, ki se jfc tiče.
Markiza je planila pokonci in krik-nila
Guverner se je obrnil in videč pred seboj celo družino, je vprašal:
— Kdo pa ste?
— Sem Raoul de Blossac in moj! prijatelji, ki jih ru vidite, so tisti, ki se jih tiče vaše povekje.
— Kaj bi pa radi?
— Pravico. — so odgovorili Ga-skonci v en glas.
— Potem takem bi se pa morati obrniti na sodišče, — je odgovoril guverner.
— Na sodišče! Nanj smo čakali cela štiri leta.
— Naj bo že kakorkoli, ta stvar se ne tiče mene, — je dejal guverner, ki je rnisKL da ima pred seboj prosilce.
Naročite — čitajte „LJUBLJANSKI ZVON*4
Če ie fant okajen in zamenja vrata. • •
Prečudna zgodba iz stanovanjske kasarne, kjer žive ljudje po celicah
kakor čebele po satov ju
Ljubljana, IS. avgusta. Xu<ii "v  Ljiibijajii,    ne  samo po drn^rOi
večjih mestih, imamo takozvane stanovanjske kasarne,   Kjer žive ljudje, posa-
rrrerrBei iq družine po ceMcah, kakor čebele v satovju. A ne tako mirno, urejeno in dostojno. V takem panju, ni da bi samo šumelo, čuje jo se cesto preču dni pasovi, vpitje, razgrajanje, jok in vzdihi. Vzdihi bolečine in vzdihi, ki dajejo slutiti tudi nekoliko trenutne čisto pritajene sreče . . .
V eni takih kasarn stanuje postavna, mlada vdovica Urška, čisto sama. Domek ima lepo urejen. Nosi se vedno črno obleko, v očeh pa p. rado porogovili na tucate m aKfo vragov. Sladko se zna nasmehniti če sreča takega, ki se mu zazdi všeč ona in je tudi on njej povseci.
Pred meseci že se je g" os pa seznanita z njim, o katerem je menila, da je vreden njene naklonjenosti. Zasledoval jo je povsod. Zaradi njenih živih, črnih oči, zaradi prijaznega nasmeška in sploh, ker se mu je zdela mikavna. Zaradi tega tudi, ker je imel srce še prosto in je iskal kraljico svojega srca. Zavolil jo je, črno oblečeno sprehajalko, in našla sta se najprej v parku, nato pa na kasarniškem vrtu v živahnem pogovoru. Pozneje sta prenesla kraj sestankov v prijetno urejeni njen domek . . . On je bil očaran, ona vsa blažena; skratka bila sta srečna.
Stanovanja v kasarni se vrste po hodniku, drugo za drugim. Vrata sliči jo vratom popolnoma na las. Podnevi jih ni razločiti" ka šele ponoči. Samo zato je prišlo do uscine napake. Kakor tolikokrat že, je gospa Urška tudi predsinočnjim čakala nanj. Ni ga bilo ob določeni uri. Gospa je postajala nervozna. Odlagala je knjigo, ki jo je čitala, in jc spet jemala v roko. Trepalnice pa so se ji zapirale in je končno ugasnila luč. Zaspala je.
Minevale so nočne utre. Pozno je bilo že. ko so se začuli na hodniku lahni, toda dokaj nesigurni koraki. Nekam drsajoče je polzela moška postava mimo vrat in se ustavljala ob zidu. Slednjič se je začulo nekje lahno trkanje. Domala brez škripanja so se odprla vrata... Iz noči na hodniku je stopil gospod France v temo, ki je vladala v sobi. Črirtil se je povsem sigurnega, obdajal ga je vonj, ki ga je bil že vajen.
Bil je takorekoč doma, pri gospe Urški. V glavi mu je sicer kovalo, čutil je, da je v prijateljski družbi pogledal nekam pre> globoko v kozarec, pa ga to ni motilo. Njegovo srce je bilo polno hrepenenja.
Dan se je jel že svetlikati zunaj in pričel siliti ob strani okna v sobo. Nekaj se je zganilo notri, začuti so se pritajeni vzkriki. Drug za drugim. Prestrašen je planil pokonci tudi gospod France, široko so se mu odprle zaspane oči. Zazri se je v popolnoma tujo okolico. Uf, to presenečenje! Da. celo — res tudi predmet njegove ljubeznni ni bil ona, Urška!
Razrogacenih oči je zrla vanj gospodična Tekla, Urškina soseda, tiščala roke na obraz in kričala, kričala. V trenutku je bdi gospod Franc pokonci in se že lovil okrog kljuke na vratih. Ni imel časa razmišljati o prečudovitih zapletljajih. Prepozno se je pomirila gospodična Tekla, ki ni čula kričati sebe same, pa so jo čuli drugi. Vrata na hodniku so se jela odpirati. Druga za drugimi. Pojavili so se radovedni obrazi.
Zbudila se je tudi gospa Urška in se skoro zrušila ob pogledu nanj, ob pogledu
na svojega Franceta. Planil je iz stanovanja   sosede.     njene   znanfce, gospodične
Tekle, zdirjal po hodniku in se že podli po stopnicah v megleno   jutro.   Za njim je
ostal vik in krik. siok m piac. Bitki dveh žensk ni več prisostvoval. Tudi ni mogel več čuti poznejšega temperamentnega pojasnjevanja gospodične Tekle, ki je po usodni pomoti sprejela v svoje svetišče namestu nekoliko nestanovitnega izvoljenca svojega srca. od sfle okajenega gospoda Franca, ki je zamenjal vrata, zaradi Česar je bilo vse zamenjano.
Take precudne    zgodbe  so mogoče v
naših   stanovanjskih kasarnah..
Iz Maribora
— Nov vo*zii re»d mestnega avtobusa. S četrtkom 16. t. m. je stopil v veljavo nov vozni red na mestnih avtobusnih progah. Na vseh progah razen proga št. 1 glavni kolodvor—vojašnica Kralja Petra, so nastale manjše izpremembe, in sicer take, da bodo sedaj hitrejše in ugodnejše zveze s kolodvorom. Tako bodo imeli zvezo tudi avtobusi na Mariborski otok. Izdelan je tudi že vozni red za krožno progo, o kateri smo svoječasno na tem mestu že poročali. Ko bodo rešena še nekatera vprašanja, bodo tudi na krožni progi začeli voziti avtobusi, s čimer bo ustreženo vsej mariborski javnosti.
— Slov*»na hiago*4ovitev novega mosta, V nedeljo L9. t. m. bodo ob 8. uri zjutraj slovesno blagoslovih novi most na Mariborski otok. Tej svečanosti bodo prisostvovali vsi občinski svetniki z mestnim načelnikom g. dr. Lapoldom na cehi in j>\ razni zastopniki oblasti. K blagoslovit... bodo vozil: tudi avtobusi in sicer odpeljejo z Glavnega trga ob 7.45. Po blagoslovitvi bo ogled modernega mosta s kat>-rim je mnog" pridobil Mariborski otok in pa mesto.
— Poslovilni v€*er prOjubljtintga orV-cirjn. Častniki maribarnke garulJUjd M bodo drevi poslovili od priljubljenega ge-neralštabnega polkovnika in poveljnika 45. pehotnega polka g. Gjorgja GLišića. ki je premeščen iz tukajšnje ga mizi je. Pri-četek poslovilnega večera bo ob 21. un.
— Zaključne prireditve Mariborskega tedna. Dasi je bil Mariborski teden že v sredo sključen, so biLe prireditve zarad: slabega vremena preložene na nedetjn. V soboto bo zvečer ob 20.30 gledališka predstava -Kulturna prireditev v črni mlaki v. v Mestnem parku. V nedeljo ob S. uri bodo slovesno blagoslovili novi most na Mariborski otok. Nato bodo ob 10. uri mednarodne veslaške tekme na Dravi. Star. bo pri Mariborskem otoku, cilj pa pri klubovi čolnarni Mariborskega veslaškega kluba na Pristanu V nedeljo ob 15. ur: popoldne bo na Mariborskem otoku velika ljudska veselica, zvečer pa beneška noč z ogromnim ognjemetom in nastopom naših najboljših slovenskih akrobatov na visoki žici. Popoldne se bodo vršile tudi mednarodne plavalne in skakalne tekme. V nedeljo zvečer vsi na Mariborski otok, kjer je kraj pozabljenja vsega trpljenja h) skrbi!
— Šahovski brzoturnir. Po zaključn mednarodnem šahovskem turnirja v Mariboru, se je vršil v nedeljo zvečer v ka-zinski dvorani brzopotezni šahovski turnir, ki je izkazal naslednje rezultate: dr Astaloš 6 in pol točke, Steoner 6, Menči-kova 4, Pire 5 in pol, Reifif 3, Vidmar 2 pol in Ostinek pol točke.
Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških m lgračnit vozičkov, stolic, holenderjev, malih dvokoles. tricikljev, šival-nih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne
»TRIBUNA« F. BAT JEL, LJUBLJANA, KARLOV ŠKA CESTA 6T. 4. — Najnižje cene! Ceniki franko!
PL1SE za volane v različnih gubah. SPECEELN1 EN TE L oblek, volan, šalov Ltd. AŽURIRANJE, entel vložkov ln čipk. PREDTISKANJE, VEZENJE MONOGRAMOV, zaves, perila.
Hitro, fino in poceni izvrši
I Matek & Mikeš,
I poleg hotela štrukelj
Mag. št. 38.028/34.
Razpis.
Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje zmanjševatno licitacijo za dobavo tesarskih, krovskih in kleparskih izdelkov na novogradnji sole za Bežigradom.
Vsi razpisni pripomočki se dobe v vložišču mestnega gradbenega urada. Nabrežje 20. septembra v času uradnih ur od 21. avgusta 1934 dalje.
Pravilno kolkovane ponudbe je vložiti pod običajnimi pogoji do dne
4. IX. 1934 do 11. ure dopoldne v omenjenem uradu.
MESTNO NAČELSTVO V LJUBLJANI,
dne 1L avgusta 1934.
Zupan in mestni načelnik: DR. DINKO PUC L r.
Mag. št. 3.536734.
Razpis
Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje ponovno ofertatoo licitacijo za zgradbo cestnega železobetonakega mostička čez potok Zida na Cesti v Crno vas.
Ponudbe je treba pod običajnimi pogoji vložiti pri mestnem gradbenem uradu, Nabrežje 20. septembra do
torka, dne 21. avgusta 1934, do 1L ure doimkme, Istotam se dobe vsi razpisni prirx>močki od 17. avgusta L 1934. dalje.
MESTNO NAČELSTVO V LJUBLJANI, dne 11. avgusta 1934.
Župan in mestni načelnik: DR. DLNKO PUC L r.
MALI OGLASI
V vseh malih oglasih velja Deseda 50 para davek Din 2.—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 5.—» davek Din 2.—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu, lahko tudi v znamkah. — Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. —  Popustov za male oglase ne priznamo
SLUŽBE
STROKOVNJAK ZA VTNO
ln kletar dobita službo. Glavni savez srpskih zemljoradničkih zadruga Beograd.
MEBi
BRIVNICO
dobro idočo, prodam za 3000
TRI VELIKE SLIKE
in dve lepi srnjakovi glavi prodam. — Florijanska ulica št. 6, Z. nadstr^ vrata 5. 2581
DECLMALKO
2.5 kg, železno, prodam. — Naslov v upravi >Slov. Naroda«.
2578
PUMPARCE
modne hlače, najboljši nakup. A. PRESKER,
dinarjev. — Naslov: Brivnica i LJUBLJANA, Sv. Petra cesta fct. Vid-Stična. 2582 I štev. 14. 6/T
MANUFAKTURO za jesen
tudi na hranilne knjižice Zadružne zveze in državnim uradnikom na obroke nudi ugodno
Oblačilnica za Slovenijo,
LJUBLJANA, Tvrševa cesta št 29
KOROŠKE BRUSNICE razpošilja   Zechner, Libeliče, Koroško.
I R 317/34— 1.
Oklic.
V konkurzni zadevi Glavnik Celestine se bo vsled sklepa upniškega odbora v konkurzno maso spadajoče nepremičnine vL št. 2153 d. o. Trnovsko predmestje, ki obstoje iz hiše Št. 5 v Cerkveni ulici ter dvorišča, oziroma vrta, prodalo na
prostovoljni javni dražbi,
ki se bo vršila dne 31. avgusta 1934 ob 10. uri v pisarni Ušlakar Ivana, javnega notarja v Ljubljani, Kralja Petra trg h. št. 3.
Vsak draži telj mora pred dražbo položiti kot vadi j 10 % cenilne vrednosti v znesku 266.582 Din 30 p. Vzklicna cena je 177.722 Din.
Natančnejša pojasnila se poizve v pisarni upravnika kon-kurzne mase g. dr. Dinka Puca, odvetnika v Ljubljani ali v pisarni podpisanega sodnega komisarja, kjer so na vpogled tneh dražbem pogoji.
USLAKAR IVAN, javni notar kot sodni komisar.
HRANILNE KNJIŽICE
vrednostne papirje kupuje, prodaja — Praznik, Zagreb, Varšavska 6.
VEČ VINSKIH SODOV
▼sake velikosti radi preselitve ->rodam. — Na ogled v kopališču Jezica pri Ljubljani. 2560
ŽELEZEN ŠTEDILNIK
dobro ohranjen, naprodaj. — Ogleda se: Rožna dolina, Cesta TJ, Št 6.
ZAVESE
vam najlepše napravi po lzbin blaga specijalni oddelek za zavese — BUD. SEVER, Ljubljana, Marijin trg 2. — Kdor trupi oiage pr meni, me jih lz gotovim orezplačno!
VEČ: ŠIVALNIH STROJEV
rabljenih, od 500 Din naprej, cilinder čevljarski stroj 2200 Din, nov levoročen in flahpult čevljarska stroja po 2800 Din ter rabljen krojaški stroj 1600 Din — proda Ussar, Trubarjeva 9, Maribor. 2575
STAN0VAI9V
DVA DIJAKA (-IXJI)
sprejmem na vso oskrbo. Na razpolago je kopalnica in klavir. — Vprašati pri Ussar, Trubarjeva ulica 9, Maribor (nasproti učiteljišča). 2574
STANOVANJE
iščem v bližini Delavskega doma (sobe, kuhinje in pritiklin) z novembrom. — Ponudbe pod >Snažen 2571« na upravo -SI. Naroda«. 2571
NIPHHKNINE
RADI SELITVE PRODAM
v bližnji ljubljanski okolici lepo novo enodružinsko hišo z vsemi pritiklin ami in velikim vrtom do 900 m2. Vselitev nožna takoj, gotovine potrebno 25.000 Din, ostalo prevzem hipoteke. — Resne ponudbe pod »Izredna prilika 2519« na upravo »Slov. Naroda«.
ZIVAU
IZGUBILA SE JE lovska psica kostanjeve barve, šibka, visečih useš. zelo živahna; sliši na ime Diana. V juliju je morala skotiti mladiče. Kdor je izsledi, dobi 200 Din nagrade. — Naslov lastnika izve v upravi »Slov. Naroda«.
PRAZNO SOBO
prostorno, z vhodom s stopnic, v centrumu mesta ah v bližini, išče ves dan odsotna gospodična- Vselitev 1. septembra. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda pod »čistost 2551«.
PRAZNO SOBO svetlo in zračno išče gospodična za takoj ali september. — Ponudbe  pod  »Mir  2550« na upravo i>Slov. Naroda«.
Če oddajate ali *ščete stanovanje
oglašujte v »Slovenskem Narodu«. — Beseda 0.50 para.
DAMA
stanujoča v Mariboru, stara 32 let, simpatična, želi v svrno razvedrila prijateljstva s gospodom. —- Samo nean«mmnp ponudbe pod »Oruks 2570« na upravo »Slov. Naroda«.
NEMŠČINO, ESPERANTO
in slovenščino poučuje pismenim potom Jezikovna dopisna šola na Jesenicah (Gorenjsko). TJčnina nizka. Zahtevajte prospekt. Priložite znamko za odgovor. 2555
DONSOmtllt
URADNIK star 33 let, z dobro stalno službo, želi resnega znanja s samostojno gospodično, vdovo ali ločenko. Prednost imajo s svojim stanovanjem, zenitev ni izključena. Ozira se na resne ponudbe s polnim naslovom; poslati jih je na upravo »Slov. Naroda« pod ^Bodočnost 2550«.
MUZIKA klavirji, piani ni — Ljubljani*. Sv. Petra cesta 40 — se je d izselila v Rnafljevo ulico 41. 4, ter se za nadaljnja naročila priporoča 8/T
Klavirji!
Planini! od Din 8.500.—
prve svetovne tabnkate. Bo sendorfer, Steinway, Forster. Petrof. HolzL Stlngl ori gina L «i so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Pro laja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice
Alfonz Brezni!
'♦•ksandrova  cesta štev. 1 Velikanska zaloga vseh glasbenih inštrumentov In »trun
NASLOVE DIJAŠKIH STANOVANJ
dobite brezplačno v slaščičarni Novotnv,   Gosposvetska  c. 2.
2579
HRANILNO KNJIŽICO
kupim za polno vrednost in plačam v štirih mesecih. — Ponudbe na upravo »SI. Naroda« pod »Zajamčeno 2564«. 2564
PREMOG
DRVA Telefon Stev. 3934
SLOVŠA
LJUBLJANA, Koiezijska 19
52/T
Urejuje: Josip gapneio, — 2» »Narodno
— Za upravo tn tnoeratm ded Usta: Oton CbristoL — v*si v Ljubljani.