Izhaja vsakega 5., 15. in 25. dne v mesecu; če je na tak dan praznik, dan prej. — Poa. štev. V— din.; letna naročnina 30 din., v zamejstvu GO din. — Poštno-ček. rač. št. 17.785 liku. — Izdaja Iienz. lista, čigar predat, jo Karol Škulj, župnik v Dol. vasi pri Ribnici — Urednik Andrej Struna, Kočevje. — Tiska tiskarna I. Pavliče':, Kočevje Kosovo in Gospa Sveta sta dva znamenita mejnika v našem narodnem življenju. Kosovo poije pokriva v poletnem času rdeče, naši potoniki podobno cvetje, ki ga imenujejo tamkajšnji domačini „božur". Ta cvetka je vzklila iz krvi junakov, ki so jo prelili na Kosovu v boju za krščanstvo in svobodo jugoslovanskih narodov. Na Gosposvetskem polju pa-stoji prestol preprosto zložen iz kamnov razvalin nekdanjega rimskega Virunuma. Čeprav so koroški Nemci ta presto! obdali z visoko ograjo, ne bo naš narod nikdar pozabil, da so ravno tukaj Slovenci ustoličevali svoje vojvode v onih časih, ko o Nemcih na Korc: m ni bilo še nobenega sledu. V bližnji v; ld sc imenuje Krnski grad, je domoval rod slovenskega kmeta Plemičarja, ki je ob navzočnosti velike množice slovenskega'ljudstva ustoličil novega vojvodo v slovenskem jeziku. Ko so Slovenci izgubili svojo neodvisnost, so tudi ni mške 1. eze ustoličevali po istem obredu, ki se inv. je p Ivrgel vs kokratni vojvoda, j: moral javno priseči, da bo ščitil ljud- jeziku, če je< 1 ga ; arod prizna za vladarja. stoličenja tu ob vojvodskem stolu in s sl jo, ki se je kot zaključni i v . idavni < i iniki 1; svoji živi narodni zavesti in krščanskemu prepričanj . srce, ko sliši ! e: .đo Gospa Sveta. Ko se ■ di ■ vžgati čut radosti in ponosa, pa tudi čut hrepenenja ob spominu na sedanji položaj Gospe Svete in našega naroda na naši severni narodni meji. Gospa Sveta je simbol slovenske svobode ter narodne in državne neodvisnosti. Gosposvetsko polje, ki je v Času ustoliči: j ležalo v osrčju slovenske zemlje, ko so SlovencR ob Donavi neposredno mejili na brate Čehe, leži danes na robu slovenskega ozemlja in žal tudi zunaj naše narodne države. Pred več kot petsto leti je na Kosovu Padlo srbsko carstvo, padla je glava carja Lazarja, padel je simbol krščanstva -— križ hi preko Srbije je v notranjost Evrope stopal nedanski Turek, oholo dvigajoč svoj Polurnesec proti križu, preteč, da uniči vse tisto, kar je kristjanu sveto in vzvišeno, da nniči vse sadove zapadne in krščanske kul-mre. Cilj oblastnih carigrajskih sultanov je pi pomuslimaniti vso Evropo, krščanske božje hrame pa spremeniti v turške džamije a” celo v svoje vojašnice in konjušnice. Glas zvonov naj bi zamenjalo hripavo klicanje Mujezinov z vitkih minaretov. Ravno v tistem času pa je zamiral tudi slovenski glas na knežjem kamenu pri Gospe Od severa se je valil močan ger-jjnanski val, ki je preplavil slovansko ozemlje, hoteč zadušiti našo narodno samobitnost, naš skratka vse svetinje, ki so nam jih aPustili naši predniki. Pohlepnemu Ger-: ,;ui se je hotelo naše zemlje, naše krvi y okrepitev in poživitev lastnega naroda, t bba naš jugoslovanski narod je-kljuboval '-To Trškemu kakor germanskemu nasilju. , , an kosovske bitke je bil takrat pač x, Poraza za Srbijo. Toda kljub temu e srbskih junakov niso bile zaman. Da ška velesila sigurno še odločneje z vsemi sredstvi poskušala osvojiti si tudi ostalo jugoslovansko ozemlje. Na Kosovem polju pa je uvidela, da irna opravili z narodom, ki je sicer mnogo šibkejši od nje, toda odločno pripravljen za vsako ceno obraniti si svojo vero in narodnost; z narodom, ki ga je mogoče trenutno pogaziti, loda ukloniti nikdar. Miloš Obilic je turškim mogotcem in vsej javnosti s svojim činom častno dokazal, da Jugoslovan ne izdaja svoje vere in domovine, nego upropašča tiste, ki mu hočejo ti dve naj-dražii svetinji uničiti. Kosovska bitka je bila izgubljena, ne pa duša narodova. V tej duši je živelo Lazarjevo carstvo dalje, vso dolgo dobo turške sužnosti. Zasužnjeno je bilo narodno telo, a duša mu ni bila usužnjena. V njej je živela stalna nada, stalna misel na osvobojenje. Pri srbskem narodu se je v polni meri uveljavila resnica, da narod, ki brani svojo zemljo, ki brani svojo svobodo, ne more propasti, ne more za stalno ostati usužnjen. In kdo je uresničil to misel med brati Srbi? Vstali so junaki iz preprostega kmečkega naroda, vstal je Karadjordje, ki je kot prvi organiziral vstajo proti turški sili in Srbijo delno osvobodil. Njegovo čelo sta nadaljevala in častno zavrnila njegov vnuk pokojni kralj Peter Osvubbuiteij s svojim sinom tudi že pokojnim kraljem Aleksandrom Zediniteljem, ki se je leta 1912, kot mlad kraljevič postavil na čelo hrabri srbski vojski, katera je izvojevala znamenito zmago nad Turki v bitki pri Kumanovu. Poveljnika in njegove junake je takrat prevzemal Obiličev duh z geslom: svoboda ali smrt! In uspeh je bil dosežen; Kumanovo je osvetilo Kosovo. Srbija je bila svobodna, padel je polurnesec, dvignil se je zopet zveličavni križ in veselo je zapel zvon v siaroslavnern kosovskem svetišču Gračanici. In ni še poteklo desetletje po kumanovski bitki, ko je idealni kralj Peter I. iz junaške dinastije Karadjordjevičev združil pod svojim žezlom Srbe, Hrvate in Slovence v bratski narodni državi Jugoslaviji, ki sega od Triglava do Kosova in Bitolja. Gospa Sveta pa se nam je odmaknila daleč, državni mejniki so zabiti med nami in Gosposvetskim poljem. Toda Jugoslovani Gospe Svete ne moremo in ne smerno pozabiti. Koliko Slovencev je romalo v teku stoletij v Gospo Sveto v veličastno Marijino svetišče. Ali naj res zamre slovenski glas na tej zemlji, kjer je toliko gorečih molitev kipelo k Materi božji iz src slovenskih častilcev, kjer se poje slava Njej v slovenskem jeziku že skoro deset stoletij? Leta 1912 so stopili naši junaki na osvobojeno Kosovo, upajmo, da bodo naposled tudi pred Gospo Sveto. In tedaj doživimo naš veliki dan, dan zmage in slave. £ ...... • •- 1 ..... - *- ..... ,..... C • D (I;KJO CD © O ITD! BBO Prilike so take, da ni upati na tretji Slovenski dan na Kočevskem, kot smo ga -Se spo-n Pidi določili in izbrali dan in kraj, kjer naj bi so vršil. Zato pa priredi „Slovenska Straža “ na Kočevskem za vso verne slovenske družine skupno ro nje !: najznamenitejši božji poti v našem oki ju ir daleč okrog in, ki je vsemu bi : 1 i . I zelo priljublj k Materi božji pri Novi Štifti na ne- deljo Karmelske Matere božje, to je 21. julija. Z jutranjim drugim vlakom se peljemo do Žlebiča, nato pa k Novi Štifti. Ob 9. uri bo cerkveni govor — govori župnik g. K. Škulj, nato pa slovesna sv. maša za naše verske in narodne potrebe. Med sv. mašo skupno sv. obhajilo članov „Slovenske Stražeu. Po cerkvenem opravilu bo prost razgovor pod mogočnimi lipami ali pa v romarski hiši. Vabljeni ste vsi slovenski bratje in sestre s Kočevske, saj imamo toliko potožiti ljubemu Bogu in toliko prošenj do Marije v sedanjih težkih časih. Romanje bo posvečeno predvsem molitvi za mir in blagor naše domovine. Na vlaku je polovična nedeljska vožnja. Popoldne izlet na romantični) Travno goro. Bratje in sestre! Bodi tudi ta naš skupni nastop mnogoštevilen in veličasten ! „Slovenska Straža" na Kočevskem. Na prijaznem nekdaj imenovanem Brinovem griču med Sodražico in Ribnico se je pojavila pred 300 leti priljubljena božja pot s cerkvijo Matere božje Vnebovzete pod imenom Nova cerkev ali Nova Štifta. Čudovito hitro se je razširil njen sloves ne le po bližnjem Dolenjskem, temveč tudi na Notranjskem, Belokranjskem, Kočevskem in na sosednjem Hrvatskem. Pi i- le so veliko množice romarjev 1; Novi Štifti ob raznih prilikah tako, da so takoj od morali nastaviti stalnega duhovni!:;-, ob večj . shodih pa st • po navadi pri du- hovna pomočnika pomagat iz Ribnice, kjer je bil takrat kolegij več duhovnikov, božja pot v 100 letih krasno napredovala in se razcvitala. Došli pa so za božja pota hudi časi, ko se je tudi po naših krajih razširil za vero škodljivi janzenizem in jožefinizem. Tedanja gosposka j c izdala celo povelje, da se morajo vsa božja pota zatreti, in ljudstvu je treba zabraniti, da ne bi moglo obiskovati božjepotnih cerkva. Nova Štift je takrat veliko trpela. Duhovnik seje primeroma še dolgo obdržal pri cerkvi tja do leta 1811. Potem pa skozi 20 let cerkev ni imela stalnega duhovnega voditelja. Ljudstvo ni več prihajalo na božjo pot. Listine in cerkvene posode bo se zgubile. Streha je začela propadati. Stare orgije so otroci raznesli, in nekateri nasprotniki so rekli, da bi bilo najbolje cerkev podreti zato, da bi je ne bilo treba popravljati. Toda verno ljudstvo je imelo v srcu še vedno veliko zaupanja do Marijine Nove Štifte. Samo je prosilo za duhovnika in je bilo pripravljeno tudi gmotno vzdrževati gospoda, da ne bi božja pot propadla. Tako se je zgodilo, da je leta 1831. spet bil tukaj nastavljen duhovni-oskrbnik svetišča. Ko je bila služba božja urejena, so častilci Marijini zopet, začeli romati k Novi Štifti iz prejšnjih krajev. Vendar pa je opažati, da je navdušenje za to božjo pot precej zaostalo v novejšem času in se.najbrž ne bo več povspelo na prejšnjo višino, dokler se versko življenje med ljudstvom zopet ne povzdigne. Nastal:, so tudi druga božja pota, pa je obisk Nove Štifte odnehal zlasti iz Bele krajine in Kočevskega, Seveda današnje dni hodijo ljudje radi na izlete po rom: itič ih točkah, kamor jih vodijo udobne ceste in se jim nudijo lepi razgledi. Pa tudi v tem Nova Štifta noče zaostajati. Po naklonjenosti naše banske oblasti so uprav zdaj ; na Novo Štifto nova krasna cesta. Ta sc bo vila na hrib po najlepših točkah in bo vab'.-; poleg navadnih romarjev tudi razne druge izletnike, dr. bodo raj še prihajali k Novi Štifti in sc udeleževali dobrin slovenske zemlje in njene lepote. p. A. s. Sivo n 2 ev. 20. ii*0 “J ror.^r Na , ’u in Biedu Nj. Vin. knez namestnik Pavlo jo v ovojem Brdu sprejel predsednika in pod-predsednika vlade in ostale ministra, ki so se nekaj časa mudili na Bledu. Nekateri so že odpotovali, nekaj jih je pa še ostalo. Bled je kakor vsako leto postal poletno središče jugoslovanske politike. Na Bled so prispeli tudi Y': ' . :: -.C bi so jo ze nekaj ur inudil v Ljubljani, zunanji minister ; r. Cincar-Markovič tor naš poslanik v Ankari dr. Sumenkovič. Sovjetski poslanik na našem dvoru je v petek i"-)" O L- :! 0 O/oji, S ;t70 i v Ljlib- ■Ijano ter se nastanil v hotelu Union. Dopoldne se je potem odpeljal na Gorenjsko, kjer je bil na gradu Brdo pri Kranju sprejet v avdijenco pri knezu namestniku Pavlu, kateremu je izročil svoje poverilne listine. Nato se je vrnil v Ljubljano ter se popoldne odpeljal na Bled in‘Bohinj, nakar se je zvečer vrnil v Belgrad. Notranji minister Mihaldžič je odstopil -pošlo prevzel predsednik vlade Cvetkovič Zadevo notranjega ministrstva bo začasno vodil sam predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič. Listi. se precej pečajo a tem dogodkom ter pr. ijo, da bo sledilo še nekaj sprememb v osebah. Sicer pa — pravijo listi — oo zdaj .glavna stvar napovedane socialno in finančne iv; or m e, ki pa o menda nekako v zvezi z osebnimi spremembami. Politične osebnosti na Bledu 12. junija je dopotoval na Bled bivši notranji minister, sedanji ban drinske banovine dr. Stanoje Mihaldžič. Na Bledu je tudi podban : novine g. Simovič. Na Bled je dopotoval prvi kraljevi adjutant general Hristič s svojim spremstvom. svetnega ministra minist tal na K inistra Boško Bogdanovič, dosedanji načelnik političnega oddelka i predivu is ir.:.' Izjava prosvetnega ministra dr. Korošca Prosvetni minister dr. Korošec je dal stalnemu belgrajskemn dopisniku rimskega lista ■ opolo d Italiau izjavo o našem raz melju do osi. Dr. Korošec je izjavil, da smo in bomo zmerom stremili za Čim tesnejšimi in iskrenimi 0 lno ;i ”* kulturnem in gospodarskem področju z Nemčijo in Italijo. Naše kulturne vezi z Italijo ao Je mlade, toda sto načinov je, kako jih jo moči poglobiti. Za to nam bo dalo priložnost realno življenje. Na dopisnikovo vprašanje, kaj *=***“ -................................. [ , T Dekan Anton Skubic: g ........ i I 5- ■ ,........v k! [ mioli o razvoju dogodkov na Balkanu in v Po-ju, je dr. . ' "g ■ •! pos i drž i i j 1 : T đa bo to i lerje ostalo; potlej se ni treba bati sporov in neso-V >■ J prijateljskem Sju se dado vprašanja ugodno urediti. Glede svojega dela v p v vetnem inistrstvu je pa ;'-J Y ; K -.i • - . ■■ :: in da oo storil vse, kar bo v korist narodno dinastije in domovine. Dalmacija dobi samoupravo Zagrebški Obzor poroča, da banska oblast v Zagrebu izdeluje načrt uredbe, ki bo za področje banske oblasti v Splitu določila široko upravno-gospodarsko samoupravo s primerno finančno stranjo. List napoveduje, da bo ta uredba kmalu razglašena in da je skoro že končana. Pod področje splitske samoupravne izpostave bo spadalo tudi več okrajev iz Bosne in Hercegovine, ki zemljepisno in gospodarsko teše v Split. Potopljeno torpedovko „Ljubljano" so dvignili dne 10. julija ter jo prepeljali v varno pristanišče, kjer so jo strokovnjaki natančno pregledali. Ugotovili pa so, da ladja ni hudo poškodovana ter da jo bo mogoče z malimi stroški popraviti. Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani Sešla se jo slovesna skupščina Akademijo znanosti iu umetnosti v Ljubljani. Za prava člane so določili pet odličnih slovenskih znan-stveni .ov, za dopisne člane pa deset učenjakov. Ljubljanske Žale Ljubljansko Žale so v nedeljo dopoldne slovesno odprli. Mestna občina jo v ta namen povabila k slovesnosti zastopnike naših oblastev, društev in korporacij. in tudi našega nepozabnega deželn in dr' ivne/s , prezgodaj Isjveč svoj ; j ■ vzpodbudo k glasbenem udejstvovanju, kjer n ude človek po nj Ijenje. Veliko spoštovanje, ki gaje j i v mestu in okolici, je dobilo svoj izraz v velič ist-; je i Mesto se jo hotelo vsaj z zadnjim spr nstvom oddolžiti svojemu staremu učitelju in mentorju; Počivaj v miru LCAdfijj ? r t n T h fP.T ~~-T- L'I'.'a ...... .J vly ‘J 'i-D ' d • ■ -J ■ V Goriči vasi je ribniški graščini pod-Jožniii 13 posestnikov z osmimi polgrunti. V denarju dajejo davka skupno 10 gl"39 kr' J ;:i ‘ ' • ’ Pa 25 škafov in 11 meric pšenice, 41 škrnov prosa, 76 škafov ovsa, 28 kokoši, 554 jajc, 225 povesem, 14 voz drv. V Goriči vasjpa ima fudi grad na Bregu 16 podložnih zemljišč, ki dajejo temu gradu dve tretjini uesetine, župniku pa eno tretjino Dajatev vsakega 8‘™ta se je leta 1570. cenila in ukjKIu graščakov Krištofa in Hansa p], 7jov za 1 gl vrednosti. Goričevljani i:;iajo- oa.»o, da vsak po en dan gnoj vozijo. •d';j'.-0'..c;ev^°v žfuijejo in kosijo, desetino n ytavic m Lipovca zvozijo in gradijo grajsko posest. Za vožnjo vina dajejo letno po m m polkrat konja, torej eno leto po ui, dingo pa štirikrat. Kadar orjejo, plevejo, žanjejo in kosijo, dobe hrano sestoječo se V!: ^veh prinosov, kadar gnoj vozijo, dobe a . drugače pa ničesar. V Otavicah ima ribniška graščina štiri grume s šestimi posestniki, ki dajejo 5 rl 22 kr davka ter 8 škafov in 6 mer pšenice 14 škafov ovsa, 8 kokoši, 62 jajc, 120 povešeni, 6 voz drv, za vinsko vožnjo oo dva konja. Tlako imajo kakor oni. Dajejo tudi desetino od žita, mladine in čebelnih rojev od mladine pa !e tedaj, kadar se narodi S ■ rtek 1L ; : t. 1. je u ■! V ) ■ ju d, Kaucky. Njegova smrt ja globoko zadela ne samo njegovo I ino ki ja v njem izgubila ljubljenega očeta in doda ampak vse Kočevje brez ozira na narodnost, lih, toda do zadnjega živahen, skromen in po-aten>. družaben, visoko inteligenten si je znal pokojni g. Kaucky pridobiti simpatije vsega mesta. Proti vsem je gojil skoraj nekak očetovski odnos, saj je vzgojil-v teku svojega učiteljevanja skoraj vso starejšo kočevsko generacijo. Ljudje so mu.rekli,„stari Kauc!ty“ ali „kočov-ski leksikontoda na v namenu," da bi ga s tem zbadali, temveč iz simpatije do starčka, ki je kljub svoji visoki starosti vse vedel, vse znal ’’Lf-rELjd -veu-:r::•. Y~.rs.-r deseti kos in se mora tudi včasih po let skupaj šteti (posebno pri teletih). Graščak je moral torej voditi natančen „status ani-mahum“. Proso v snopih se ni desetinilo, ker bi se btlo ob prevozu vse otreslo, zato so dajali kot površino pri desetini še polmer piosa, 4 Kokoši in 60 povesem. Tudi graščak z Brega ima v tej vasi štiri" podložne grunte, ki mu dajejo davka 2 gl 31 kr ,m.lade Pujske, tri jagnjeta, 15 kokoši,’ uj jajc, po tri konje za vinsko vožnjo mu dajejo desetino in toliko oovršine kakor prejšnji. En grunt je podložen župniku, ki !'.;u daje desetino in dve polmeri prosa, 1 Kokoš in 15 povesem. V Lipovcu je bil ribniški graščini pod-i j -.en en grunt, i daje davka 1 gl in enega konja za vinsko vožnjo, druge tlake nima. En grunt je služil Juriju Hallerju, graščaku na Malem gradu pri Planini, drugi oa bo-stanjski graščini. Desetino daje vsak svojemu gospodu, za površino pa dajejo Lipovčani se 8 polmer prosa, 4 kokoši in 60 povesem. X Makošah je en grunt z dvema pesestni-koma, ki dajeta davka 1 gi, desetino rib-hi -d graščini, za površino 2 polmeri prosa, 1 kokoš, 15 povesem, za tlako pa* vsak enega konja za. vožnjo vina. Nemška vas je še bolj razdeljena. Pol-nrvgi grunt s posestnikom je ribniški in daje davka 3 gl 16 kr ter vsak enega konja za vinsko vožnjo. En grunt je podložen Juriju Hallerju, k' daje dve tretjini desetine ribniški graščini eno tretjino župniku. Nadaljnih petVruntov je podložnih tudi Juriju Hallerju, ki pa dajejo KiCeevje. 7 nedeljo 7. t. m. je ri redi la godba 37. p. p. iz Ribnice v našem m 3tu promenadni koncert. Ulice so se Lav tresi/ml krepkih vojaških koračnic. Ždeli bi, da bi vrli godbeniki naše hrabre vojake še večkrat obiskali. V Velikih Laščah se je a kolesom Sef tukajšnjega ing. Vivod. Prvo pomoč mu je nudil velikolaški zdravnik g. dr. Kožuh. Mladi in splošno priljubljeni gospod inženir ni k sreči odnesel nobenih težjih poškodb. Velika Lašče. Nenavadna nesreča pri vožnji tramov se je pripetila v petek 5. t. m. na strmem 'J icu pod vasjo R: šico. Pc ik iz Lašč Janez Levstik jo peljal s svojimi konji težko naložen voz tramov na kolodvor v Velike Lašče. Na omenjenem klancu je, da bi olajšal konjem naporno vožnjo, podkladal pod zadnje kolo sekiro, na ta način, da je z narobe obrnjenim rezilom zaviral voz, držeč sekiro za tc-poribče. Nencdcna j0 :0>; : k -;; sekiro, ročaj iste pa je prsta in mu jih pohabil. V ljubljanski bolnišnici so mn prste amputirali. ' t " f " ik g. 1 ti 1 • Ivečer ioknico", pa so jo v Jakličevem do n vršil-, slavnost ■ |......: : i 1. 1 to jo igralska družina tukajšnjega Pr< društva vprizorila 7 okvi 1 man sovo dramo „župnik iz cvetoče va vinovvada" v režiji g. kaplana Ivana Lavriha, ki ae je tokrat izkazal kot odličen režiser. Tildi igralci in igralke 00 dobro f šili je vi 3 in znova pokazali svoje dramatsl ;' tniku kuna, ki ; . bi vesel in srečen praznoval med nami vsaj še zlat in biserni ju ilej. vso desetino temu. En grunt služi bošt - : -k V ■ ib-j " . niški graščini, eno tretjino župniku, en grunt pa je tako boštanjaki, da daje deseti Za Boštanj je pobiral desetino ribniški ščak in je od svojih dveh tretjin desetine dajal Boštanj u vsak šesti snop. Površine dajejo Nernčani še 18 polmer prosa, 10 kokoši-. 146 povesem. Desetine od prosa n bo dajali in niso imeli nikake druge tlake. (Pozneje je prešlo nekaj desetine — menda Hallerjeva — na Turjačane, ki so bili v 18. stoletju tudi varuhi tamošnje podružnice sv. Lenarta.) Rakitnica ima deset gruntov in dvajset posestnikov, samih polzemljakov. Vsak daje davka po 1 g! 14 kr, torej kr. Tudi v naturi dajejo vsi enako davščino, skupaj 40 škafov pšenic 120 škafov ovsa, 40 kokoši, IGO jajc, 300 povesem, 20 voz drv. Kjer i tria ju 'ose 'n svet, dajejo po 10 konj za vinsko vo Desetino dajejo samo ribniški duhovš 1L1 Sicer dooi kaplan'benificija sv.He in Fortunata, ki ga je leta 1427. ustano :: celjski grof Herman, tast Veronike D dve tretjini, župnik pa eno tretji delajo gradu, da po dva dni vozijo gnoj, po en dan orjejo, plevejo, žanjejo, kosijo, to košnjo posušijo, speljejo in grajsko >o gradijo. Rakitnica ima tudi šest mlinov ki j T da b : 2 gl 4 1 . Ker pa tam’ob vsaki povodnji voda mline zalije, določa j smejo strogo izterjevati. Iirvatom v odgovor [ V- r' I. . v v. ».. i.j V - i-> t>.4 « - / 2,. -..SOfr* L _• v.. Uiiv/' ( »rV v" , .•'“■s *r .-0 v «** List „Gorski Kotar*1 odgovarja dopisu v našem listu iz Glažute, kjer smo poročali, dz je ukinjena ljudska šola v tej delavski k ■oniji. Pisec pod zaglavjem Osilnica se razpisuje na dolgo in široko, ne posreči pa •' se mu, da bi opravičil to krivico prizadejano gnskim šolskim otrokom in njihovim starišem. Trdi, da sc je pri ukinitvi imenovane šole ravnalo po obstoječem zakonu, ki je bil v moči prej kot se je formirala banovina Hrvatska. Poudarja, da banovina Hrvatslca nima na razpolago učitelja Slovenca za dva meseca, ki bi naj šel v Glažuto. Dopisnik „Gorskega Kotora11 gotovo ni razumel našega dopisa, kjer smo se pritoževali le nad ukinitvijo šole, ne pa nad slovensko učiteljico, katero je bila svoj čas postavila pristojna Šolska oblast na Glažuto. Obenem je dopisnik krepko podčrtal, da bi „Kočevski Slovenec11 zaječal, če bi prišel hrvaški učitelj na omenjeno Šolo, češ kje smo bili takrat, ko so oblasti na slovenske šole nameščale učitelje Hrvate 1 Bomo pa odgovorili, kje smo bili takrat. Predsednik Slovenske Straže na Kočevskem g. Škulj je bil osebno pri takratnem prosvetnem ministru v Beogradu g. Staševiču in pozneje pri ministru g. Magaraševiču kot tudi pri banu g. dr. Ružiču v Zagrebu, da se Hrvat-učitelj v Papežih in isto učna moč Hrvat v Osilnici zamenjata s slovensko učno močjo. V istem smislu je nastopal sreski odbor JRZ Kočevje in je to zahtevo ponovno il „Kočevski Slovenec”. To je za-hhvalo tudi ljudstvo, ki svojo slovensko dcco zaupa le slovenskemu vzgojitelju in to je tudi še nadalje m H : ; ■: z; H :.;:, katere ne odstopimo To zahtevo bomo zli prav povsod, kjer slovenski otrok Pohaja v šolo. Zato pa neprestano kličemo, ago, dajte Osilnico k banovini Sloveniji I Če Hrvati iščete svoje in jih pri-ji . kot da smo mi objavili ukinitev šole v vezi z občinskimi volitvami na Hrvatskem in poagitirali za kako nasprotno listo. Izjavljamo pa, da je naš list nepolitičen. Če bi pa se hoteli spustiti na to polje, bi bi to storili na drug način in po drugi poti. Naši, seljaci” ir: „radnici” nas dobro poznajo in še smo ena vrsta. Plačajte n a r o č n.i n o 1 Kaj je človekovo življenje na zemlji? Oh koliko odgovorov na to največje vprašanje za vsakogar. Taki-leso: „Miza je človekovo življenje, ob kateri sedimo, in krožnik, iz katerega jemo — je. sladak požirek, katerega potegnimo čim globlje — je slavnostni dan, ko se smejemo v plesu in opojnosti — je velika šala, nad katero se zabavamo do smrti — je kot bežen oblak, za ' ' ’ ; / vemo, kam beži, ko upamo in čakamo, pa ne vemo, na kaj čakamo. — tam gori v belini oblakov plava naša sreča in čakamo, da po stopnjicah oblakov priteče k nam.u Kaj je življenje? Veliki dan dela. Mizo obložimo z zaslužkom lastnega dela, požirek krepčilni, ki smo ga zaslužili z lastnim delom, praznik, ki je napočil po delavnikih našega znoja in truda. Vsi smo v vinogradu Gospodovem celo življenje, da z molitvijo in delom služimo plačilo Gospodarjevo. Vinograd Gospodov je povsod, kjer človek zvesto in pošteno vrši svojo dolžnost na položaju, ki mu ga je določil Gospod. Morda v kotu težav in trnja, morda na odprti cesti svetlobe in zmagoslavja, v trudu in znoju vsakdanjega dela, v gozdu, v rudniku, na travniku, na polju, vdovami, v delavnici. Ali sem tudi jaz v vinograda Gospodovem, če ječim pod težo svojega poklicnega dela? Seveda, nujno pa je samo, da svoje delo v pravi luči gledamo. Življenje, o človek, bo minilo in nesli te bodo skozi široka vrata na božjo njivo. Tvoji duši se bodo pa odprla vrata, skozi katera siopiš pred Boga. In vprašal te bo Sodnik, kje so snopi, ki si iih žel celo življenje. Da ne boš prazen, zato se uči umetnosti, da vsako delo, pa naj bo še tako preprosto, prekuješ v večno vrednost. Ogenj, ki vsako naše delo prekuje, je namen, da z vsakim dejanjem hočem Bogu služiti in svojemu trpečemu bratu pomagati. Oh, ko bi mogel že tu zreti v lepoto tacega dela, ki je prekovano v večno vrednost! Zato glej, da ne prideš k obračunu pred Gospodarja s praznimi rokami. Znojne koplje, ki jih znojiš pri delu, solze, ki ti zalivajo oči, ko se boriš v svoji zvestobi do Boga, ‘ to so biseri, s katerimi ti bo večni plačnik napravil krono. Visoko naložene vozove sena in kmalu žitnega snop ja vozimo dan za dnem sedaj v shrambe. Spomni se ob teh prevozih, ko boš ti priplaval na ramenih pogrebcev na božjo njivo, tvoja duša pa bo stopila s snopjem zasluženih del pred G c da Boga! "m: : z/ „ V5K3B c~~rxr ..::x. ■ , _ - , - tS 4 pzkSV ^‘,7—^ 1 '•tetianeS* Zemljevid Francije 'V,- j - j. •••;•: premirju drži nemška armad? francosko ozemlje zasedeno do sledeče črte: r ’ je preko Mont de Mersos ter zahodno od mesta Bordeaux na mesto Tours, švicarske meje. Ob italijanski meji pa j Če hočemo imeti dober pregled o kočevskem okraju, se moramo sezna iti s ;tali tiko o tasterskih občin, vasi, naselkov itd. Z do b nesli v naslednjih pod pt občinah po statistiki iz leta 1931. 4 Katastra'- a (davčna) občina in kraj Pr. 11)31 Župnija Ljudska šola 4. Občina Koprivnik Površina: 9314 ha 67 a 47 m5 — 1273 preb. Brezja 911 Gor. Mačkovec 9 Koprivnik Koprivnik Laze- 24 n Staro Brezje. . 53 rt I ■ ; i 193, Gor. Buk. gora — „ „ Grodec 33 Ovčjak Ovčjak 45 „ „ Slaba gorica. . 9 „ Spod. Buk. gora 63 „ Koprivnik Sred. Buk. gora 23 „ „ Topli vrli . . . 23 n Ovčjak Golobinjek .... 91 Koprivnik Hrib 190 Gorenja Loka . 32 Hrib 152 Tanči vrh . . . 6 Svetli potok Koprivnik .... 231 n Koprivnik (Koprivnik pri Kočevju) Kumrova var. . . 94 Kumrova vas '. 32 ; Svetli potok Studenc 3 „ Svetli potok . . 59 Nemška Loka . . 163 Nemška Loka . 103 Nemška Loka Nemška Loka Prerigel 65 » v 154 Podstene .... 18 . Koprivnik Rajhenav .... 135 v Rajhenav (Dalje prihodnjič.) Za romanje k Hovi Štifti. Nepričakovano veliko zani je in v Seval i misel na sl romanj od raznih strani izjave zadov Naj dodamo k uvodnem razgli i 6e to: vedniki bodo na razpolago v soboto popoldne, zvečer in nedeljo zjutraj. Vsi kočevski Slovenci se zberemo točno ob pol 9. uri pri znamenju v Ravnem delu pod hribčkom Nove Štifte in gremo v sprevodu v cerkev. Slove ;;ka Str; je c ! : ’ i : ' v 1 ~ \ ki : il r \ : 1 I’ • ' ' Slovenske Straže. Romanje in cel spored sc vrši ob vsakem vremenu. Razgovor se vrši pod lipami. Za jestvine bo skrbljeno v gostilni diga, prav pa, da vsak vzame kaj seboj. Autorao-bili, kolesa, vozovi se lahko puste pod hribom, kjer jo za nadzorovanje oskrbljeno. Na veselo svidenje v velikem številu! Postavitev in premestitev. S kraljevim ukazom je postavljen za starešino okraj, sodišča v Ribnici Jože Arko, do sedaj sodnik v Kočevju. Franc Lazar, sodnik v 7. skup. okraj, sodišču v Slov. Konjicah, je premeščen k okraj., sodišču v Kočevje. 80 letnica Mohorjeve družbe. Na dan Sv. Cirila in Metoda je proslavila kulturna Slovenija značajno 80 letnico Mohorjeve družbe. To kulturno družbo je ustanovil slovenski škof Martin Slomšek. Družba jo bila ustanovljena v Celovcu 1860. 1. Leta 1870. je imela 15,000 članov, leta 1890. pa že 45.000 članov. Mohorjev dom v Celovcu s tiskarno in knjigoveznico, kakor tudi nova tiskarna v Celju, so 'dokaz vztrajnega dela. 21 milijonov kosov knjig izdanih med narod so dokaz ogromnega prosvetljenskega dels. Naš znani pisatelj Franc Finžgar je dolgoletni urednik Mohorjeve družbe in je veliko let < izmed najbolj aktivnih kulturnih delavcev. Vodil nit Mohorjeve družbe je vedno bils, da da narodu dobro knjigo. Ne izgubljajmo živcev ! Današnji generaciji bo sedanja vojna skrajšala deset let živi:: mi je zadnjič zatrjeval moj prijatelj. Res je, če bomo neprestano vrteli radio aparate in napenjali ušesa po- alarmantnih vesi h, kijih širijo razno propagandne postaje, če čitamo po deset dnevnikov na dan, in \cs dan druge;; ne de-larao, kal da se ] ’ ' doživeli in kaj nas vse čaka, potem so nam la! 1 pametno delo. £ dan ji čas pa n n še v večji vi — kal ic imo krvnost za vsako ceno. 1 'or ima v sebi bolj e ake,:, i brodovja ne bo moglo upirati, ;:ato je I! Zmagal ne samo na fronti, '- brti, v trgovini. trgovino in , toda t di sami smo ta promet i po ■;! 1 iti. Čoliko. se; na ; . 5 popije, kakor sicer. (Jelo ke, solid 1 ’ podarje, nike ia trgovce vidiš, kako se vdajujejo pijači ga, ' e o,-8 io laliko ge jutri I Pameten človek ne živi tako. Sedanji j na B mu ne kaže, da bi bili tudi mi povlečeni v vojni metež. Vsaj za dogledni čas ne. Zakaj torej prepuščati svojo voljo trenutnim razpoloženjem in ce predajati obupu. Naše načelo mora biti: delati in gospodariti vse tako, kakor da se v svetu ni nič zgodilo 1 Tako si ....... ustvarili boljše pogoje za življenje ter bomb s tem tudi lažje prenesli našo usodo ;:a slučaj najltujšega. Ne obupavati, ko še vedno lepo sonce sije! • i i , 1 & I Veličasten sprejem Hitlerja v Berlinu -Grof Ciano v Berlinu, na zahodnem bojišču — in: — Posvet v Monakovem — Hitler—Ciano Italijanski zunanji minister grof Ciano ja na nemško povabilo odpotoval v Berlin, kjer se je z nemškimi diplomati posvetoval o nadaljnji politiki osi po padcu Francije. Grofa Ciana je sprejel tudi kancler Hitler, ki so ga množice dan poprej po dvomesečni odsotnosti z velikim navdušenjem sprejele v Berlinu. Cianova misija je pred vsem političnega značaja. V Berlinu . r zpi ivljali o madžarsko-romunskem sporu in o položaju po zas Vi Besarabije in Bukovine. Po razgovorih v Berlinu je grof Ciano odpotoval na nemško zahodno bojišče. Razgovori se bodo še nadaljevali. Nato pa so vrnil na posvet v Monakovo. Vodi: ilj nemškega rajha in državni kancler Ilitler j.; sprejel danes dopoldne ob navzočnosti ga n iatra Ribbentropa in italijanskega < predse! madžarske vlr.de grofa Telekyja in madžarskega zunanjega ministra grofa Czakyja. Razgovori co potekali v duhu tradicionalnih prijateljskih odnošajev med temi tremi državami. Sedmograška iti Dobvudža - Za pravično ureditev sporov po zmagi nad Anglijo na Balkanu - Želja o uvedbi avtoritativnega reda Na Madžarskem je zadnje dni nastalo vznemirjenje zaradi tega, ker so se pokazale v Romuniji mrzlične priprave, da bi se izpremenil režim v fašističnem smislu. Iz tega so v Budimpešti sklepali, da se hoče Romunija, ko se bo vojna končala in bo začela zasedati mirovna konferenca, predstaviti kot država, ki zasluži, da ostrile neokrnjena, to se pravi, da bi smela obdržati tudi Sedmograško in Dobrudžo, ozemlja, ki ji nikakor ne gredo. Seveda sta so madžarska državnika v Monakovem prepričala, da take zakasnele izpreobrnitve, kakor sta francoska in romunska, tudi v primeru, če bi se no vedelo, kakšen namen so s tem zasleduje, ne morejo izpremeniti sklepa, ki sta ga napravila Rim in Berlin, kako naj se na pravičen način uredijo balkanske zadeve. Obisk Telekyja in Czakyja v Monakovem bo na vsak način Madžarsko zopet popolnoma pomiril. Ko bo dosežena zmaga nad Anglijo, se bodo tudi rešila vprašanja, ki se tičejo Balkana, tako, da se bo ustanovil pravičen in trajen mir tudi na tem sektorju Evrope. Ni zastonj rečeno, da se bodo te zasluge uredile po miru, kar so pa tiče novega političnega reda in discipline ter socialne pravičnosti v smislu narodnega socializma in fašizma, velja tudi za Madžarsko, da bo tudi ona, ko bo vpo-stavljena v svojih upravičenih mejah, morala slediti zgledom, ki kažejo, da so tudi take dežele, ki go se doslej oklepale rušečih se režimov, izprevidele, da se morajo usmeriti v duhu novega časa. V Romuniji nova vlada Romunska vlada se je pretekli teden spremenila. Tatarescova vlada je odstopila. Nova 1 la, ki jo je sestavil Gigurtn, so je naslonila na Železno gardo, v zunanji politiki pa na os. Te dni je pa v vladi spet nastala kriza, ker so' štirje ministri, člani Železne garde, odstopili. Nekateri diplomati menijo, da bo novo vlado sestavila Železna garda a pomočjo arodne kmečke stranke. Rusija - T rčija V Turčiji pričakujejo, da bo Rusija zdaj 1 in zahtevala 'o ozemlje, ki ga je Turčija zasedla po svetovni vojni. Ruski poslanik v Ankari Terentijev je namreč odpotoval v Moskvo; zato v Turčiji pričakujejo, da bo po vrnitvi izročil rusko noto. Zanimivo je, da se je Terentijev pred odhodom sešel z nemškim poslanikom von Papnom. Tragična usoda francoske mornarice -Angleški napad na njo - Francozi prekinili diplomatske stike z Anglijo Po premirju z Nemčijo in Italijo se je morala Francija obvezati, da bo vse svoje vojno brodovje demobilizirala, ga umaknila v francoska ali nevtralna pristanišča, nekaj pa dala na razpolago za zaščito obal. Angleška vlada je hotela po vsaki ceni preprečiti, da bi francosko brodovje prišlo v sovražne roke; zato je angleško brodovje zajelo vse francoske ladje, zasidrane v angleških pristaniščih. Najbolj žalostno poglavje se je pa odigralo v alžirskem pristanišču Oranu, kjer je bilo zasidranih več francoskih bojnih ladij vseh vrst. Poveljnik angleškega vojnega ladjevja je poslal pogoje, pod katerim naj od-pljnjejo te ladje v Anglijo, sicer jih bo angleško vojno brodovje k temu prisililo. Tako se je vnela krvava bitka, ki je zajela del francoskega ladjevja, velika franeoskabojnaladja,,Dunquerqu6l'< je pa poškodovana z nekaterimi drugimi utekla v pristanišče Toulon. Usoda francoskega ladjevja v Aleksandriji doslej še ni razčiščena. Ne; in italijanska vlada sta zaradi bitke pred Oranom dovolili, da sme francoska mornarica ostati oborožena. Francoska vlada je po tem dogodku sklenila prekiniti diplomatske odnošaje z Veliko Britanijo. Angleži so poškodovali največjo in najrao-dernejšo francosko bojno ladjo „Richelieu11 v pristanišču Dakarju v zahodni Afriki, in jo onesposobili za nadaljnje bojevanje. Najprej so poveljniku ladje poslali podobne pogoje kakor brodovju pred Oranom; te pogoje je poveljnik odklonil. Zato so Angleži ladjo napadli z bombami in torpedi. Francosko brodovje pred Aleksandrijo je sprevidelo, da se premoči angle- lea! i v Karibskem morju. talijansld bombniki nepres1: ;no nap::. i jo Aleksandrijo, Malto in . ;o . postojanke Vojna v Afriki se bije z vso srditostjo. Italijanski bombniki neprestano v Aleksandrijo, Malto in druge ngleške j Angleško letalstvo i:i topništvo odgo rj tem kajpak ne manjka žrtev. Angleži pritiskajo v Libijo in si prizadevajo, da bi napr: .".'.i Si i "cč škode. Italijani so pa iz Eritreje udi Sudan. Letalski napadi na Anglijo - Priprave za glavni napad Letalski napadi nad Nemčijo in Anglijo se vrste noč za nočjo. Pri tem sodelujejo boml in lovska letala. Poročila o žrtvah si nasprotujejo. V angleških in drugih diplomatskih krogih v kratkem pričakujejo nemški napad na Anglijo!. Francija zavrgla svojo ustavo, predsednik Lebrun odstopil, maršal Petain državni poglavar - Načelo: Za osebno in državljansko čednost ter družino, proti kapitalizmu in mednarodnemu socializmu! Francija je dobila triumvirat. Preziclent Lebrun je odstopil. Maršal Petain je post 1 dil tatov in ima približno takšno oblast kakor general Franko v Španiji. Francosko politiko bodo vodili Lava], Marqnet in general Weygand. Nova francoska listava bo ustrezala avtoritarnim načelom. V pretežnosti bo skrbela država za vzgojo narodove mladine in njeno duhovno oblikovanje. Ker se vlada zaveda smrtonosne škode, katero je prizadela Franciji duhovna in moralna izpa-čenost, ki so jo širili gotovi intelektualni ' ki so v prvi vrsti krivi poraza v odločilni uri, bo podpirala v prvi vrsti d. ižin >, -e . da postane zopet rodovitna in da bo n ego v.' a zopet osebne in državljanske čedno Ali si že uredil letel:jo in priporočaš svojim sosedom in prijateljem« Tvoje ’ lo je, rojak, in svojo narodno vednost najlepše dokažeš z zvestobo gl: niku slovenske družino! :3E3£BEZ2 ZSZSBBB!BSE T loran {MM IpS/sp rlsse v C '1 »r i ■ r- MVA\:;-l L., i ■ . . • 'J j J Vilka, SJgf5Sgf$t&*5 1