C. Corr. con la Posta
IZHAJA VSAK PET RK
Naro Anina:		Letno	priletiš	četrtletno
ITALIJA		... Lir	10-40	520	2 SO
INOZEMSTVO		... *	18-20	910	1-60
Posamezni izvod 20 cent.
Uredništvo in upravništvo : Trst, Via Maiolica 10-12
Trst, SO. oktobra 1924. — Leto V. ■ Štev. 220.
DELO
Glasilo Komunistične stranke Italije
Proletariat se bo rešil draginje in vseh nadlog, ki ga tarejo v današnji kapitalistični družbi le potom borbe do skrajnosti. Začnimo to borbo s tem, da stvorimo enotno fronto vseh izkoriščanih, delavcev in kmetov.
Draginja
Draginja trka na duri. In trka s tako impertinenco, da je človeka strah. Tembolj, ker se draginja toipot ne omeji le na kako deželo ali le na kako državo. Topot je draginja splošna; je mednarodna in bo zato žela žrtve med reveži celega sveta.
Ako je topot draginja razširjena po celem svetu, je to znamenje, da je kriza kapitalističnega režima tudi splošna. Ker namreč ni res, da imamo, draginjo radi slabe letine ali radi drugih vremenskih razlogov. Take in enake razloge bodo skušali vtepsti v možgane našega ljudstva naši narodnjakar-ji kakor delajo to njihovi bratci pri drugih narodih. Slaba letina sama na sebi ni in ne more biti vzrok nobene draginje. Vzroki draginje so mnogi ampak so vsi odvisni od socialnega organizma današnje družbe. So odvisni od načina (p«o katerem se vrši proizvajanje in razdelitev produktov.
V prvi vrsti je pa draginja odvisna od požrešnosti,, od špekulacij, ki so sad kapitalističnega režima in je odvisna od diferenc, ki obstoje na denarnem trgu med eno in drugo državo.
Nebi nam bilo težko nadaljevati z naštevanjem vzrokov, ki je od njih draginja odvisna. Lahko bi napisali tudi dolgo in učeno razpravo o draginji. Ali to nebi v danih razmerah nič koristilo. In dejstvo, da je draginja Vsplošna, mednarodna, nas ne more prav nič potolažiti in ne ublaži odgovornosti naše fiašistične vlade. Koja fašistična vlada nosi dober del odgovornosti radi draginje v Italiji.
Fašistična vlada je nastala vsled kapitalističnega boja in kapitalistične zmage nad delavci. Naravno, da je bila in da je vsa fašistična politika usmerjena v korist vsakojakih kapitalistov. V mestih je dal fašizem hišnim gospodarjem proste roke, da so začeli prav nemilostno višati stanarine. Danes potrosi delavec v mestu skoro tre-tino zaslužka za stanovanje. Nadalje je fašizem zvezal delavcem roke, uničil njihove organizacije in jim tako onemogočil boj v obrambo svojih pravic. Najprej so začeli delodajalci znižati mezde in daljšati delavni čas. Sedaj, ko ni več mogoče znižati mezd in je delavni čas postal skrajno dolg, sedaj draže živila. In jih draže na način, da postaja delavcem mezda že vsak dan manjša. Kar je navadno in nujno potrebno na delavčevi mizi, na mizi revnega kmeta, vse se je že po-
dražilo in se bo podražilo jutri še bolj.
((Svobodna trgovina« praznuje svojo — glorijo. Svobodna trgovina, o kateri so nam pravili, da bo povzročila (padec cen na živilih, je narobe te cene zvišala. In ni moglo biti drugače. V družbi kjer je dovoljeno izkoriščati svojega bližnjega, kjer je človek prisiljen biti izkoriščevalec ali izkoriščan; kjer je človek la od sebe odvisen, v taki družbi je pač mogoča svobodna trgovina in od nje odvisna draginja.
Poleg tega je prišlo na vlado s fašisti vse polno nesposobnih ljudi, ki so si mislili, da bodo rešili vse z najbolj smešnimi sredstvi. Ljudje, ki so bili prepričani, da bodo s palico spremenili dušo in srce delavcev, ki so mislili, da bodo zapovedali solncu naj ugasne, ti ljudje niso mogli biti manj smešni na vladi. Obdačili so kar so mogli. Vse davke, direktne in indirektne je plačal in plačuje revež. Industrialec, trgovec, veleposestnik, hišni posestnik in drugi, vsi zvalt svoje davke na delavce in odjemalce, na konsumente in sploh na reveže. Tako je pričela draginja, ki ne bo še nehala marveč bo naraščala bolj in bolj in nihče ne ve danes kje bo končala.
Delavsko in kmetsko ljudstvo gre torej nasproti pravcati bedi. Na eni strani draginja vseh potrebščin. Na drugi strani plače ako se ne znižajo že same na sebi, gotovo ne naraščajo in postajajo napram draginji vedno manjše. Kruh je danes v Vidmu že po 2 liri in 50 stotink. Morda bo jutri pri nas že tako drag in morda bo še dražji. Kam pridemo po tej poti, se ne ve.
Ampak, zdi se nam, da je odveč jamrati. Z jamranjem ne bomo odpravili draginje in tudi z modrovanjem ne, z moraliziranjem je ne bomo^ odplavili. Proletariat, t. j. delavec in kmet se morata združiti in napovedati sedanjemu režimu boj, boj do skrajnosti. Kot podlago temu boju naj pičeno ustanavljati povsod delavsko kmetske odbore v kojih naj se stavi enotna fronta vseh izkoriščanih brez obzira na njihovo politično prepričanje.
Vlada ustanavlja krušne komisije Delavci in kmetje pa, ki imajo prav ako v teke komisije ne verjamejo, naj ustanove svoje delavsko-kmetske odbore, da bodo z njimi in z združenimi močmi pričeli boj in v njem premagali režim, ki ustvarja na svetu toliko gorja.
Proč z draginjo! Živeli delavsko-kmetski odbori i
POLITI CINI 1 Nemčija
Volilno gibanje je pr Celo z aretacijami kom- poslancev
Razpust nemškega parlamenta in razpis novih volitev je imel kot posledico | aretacijo komunističnega poslanca H61-1 leina in pravcati lov na ljudi, lov ki i je naperjen posebno na ostale komuni-' ste ki ne vživajo več parlamentarno j imuniteto. Takoj za Holleinom sta bila j aretirana sodruga Maslovski iz Stutt-j garta in Eppstein iz Bremena. Delova-j nje Komunistične stranke je tudi ovira-i no v javnih zborovanjih. Policija prekinja z vsako pretvezo govornike in raz-I pušča shode.
Vzrok tega preganjanja je iskati v dej-1 stvu, da, medtem ko so druge meščansko stranke glasovalo za Dawesov načrt, sc je Komunistična stranka posta-| vila proti upeljavi tega zločinskega o plen je val nega načrta. Volitve se bodo vršile edinolo v znamenju protikomunističnega boja.
Razredna justica Kako se sodi delavce....
Dne 23. oktobra je prešlo leto dni, ko so delavci v Hamburgu vstopili v odkriti, oboroženi upor proti njihovim razrednim sovražnikom. Tristo proletarcev se je bojevalo nekoliko dni zaporedoma proti številnejšemu in do zob oboroženemu nasprotniku. Toda hamburgški delavci so morali podleči, ker se jo socialdemokracija, kakor vedno, zavzela za interese nemške buržuazije.
Po krvavem potlačonju upora, je Ebert izdal naredbo, ki je razredni ju-stici dovoljevala, da smo na najbrutal-nejši način postopati proti aretiranim delavcem. Ustanovila so so posebna sodišča, ki so izvrševala strašna dela. Več dolavcev je bilo obsojenih na smrt, mnogo njih je bilo na grozovit način pretepenih.
V ječah se nahaja go sedaj, v celi Nemčiji 7000 političnih arestantov, ker razredna pravica ni So do danes vseh kaznovala. Do 30. septembra jo bilo kaznovanih 278 boriteljev, ki so so udeležili upora v Hamburgu, na 564 lot, 57 delavcev na 69 let in 13 dtolavcov na 28 let joče.
Hamburgški delavci so podlegli brutalnemu . kapitalističnemu ln socialpa-
PREGLED
triotičnemu nasilju, toda njih pogum,-njihova odločnost in vstrajnost bodo ostali svetli vzgledi vsemu evropskemu proletariatu, čigar dolžnost je, da pomaga, potom ((Mednarodne rdeče pomoči», revolucionarnim borcem, ki hirajo v ječah.
-...in kako fašistovske morilce
V Leipzigu se je vršil proces proti 24 članom nemške fašistovske organizacije «Cansul», ki so se lanskega leta udeležili monakovskega monarhističnega puča. Dokazano je bilo, da so bili ti fa-šistovski morilci udieleženi pri vseh političnih umorih, ki so bili izvršeni v teh zadnjih -letih. Kljub temu so bili zelo milo kaznovani, kar ni nikako čudo, ako se pomi3li, da vlada v Nemčiji razredna justica, ki ima nalogo kaznovati strogo le proletarce.
Značilno je tudi to, da se je vršil tisti del razprave, kjer se je šlo za podrobnosti tajnega organizatoričnega delovanja, brez prisotnosti občinstva.
Italija
Reformisti se pripravljajo
na nova izdajstva
Reformistični vaditelji v Splošni delavski zvezi so vedno trdili in trdijo še danes, da morajo strokovne organizacije biti popolnoma neodvisne od vseh političnih strank. Tako so govorili in pisali. pri tem pa so si mislili nekaj drugegk. Namreč, da morajo biti sindikati neodvisni od strank — tistih, ki stoje na razrednem in revolucionarnem stališču, in na drugi strani seveda odvisne od “demokratičnih« strank.
Sedaj je prišel moment, ko je treba to praktično pokazati, v praksi pa je razvidno — in delavci bodo imeli priliko videti — do kake brezobraznosti so zmožni priti reformisti, ti pristni hlapci kapitalizma.
Val splošnega nezadovoljstva je dosegel v Italiji znatno višino. Povsod je opažati vrenjo, množice so gibljejo proti draginji, proti davkom, za povišanje plač. Največji obseg pa zavzemlje gibanje kovinarjev, ki se bo moralo preleviti v splošen štrajk, ako ne bodo hoteli delodajalci popuščati. Hlapcev buržuazije pa se je polastil silen strah.
Bojijo se, da bi kovinarsko gibanje ne stopilo iz «struge», to je, da ne bi zavzelo preveč, razredno-revolucionarni značaj, da bi ne postalo preveč politično ... Seveda, ker za gospode unitar-ske «teoretičarje» je boj za boljši kruh ena stvar, politični boj pa nekaj drugega !
Prenapolnjeni s tem svetim strahom, so voditelji socialistične unitarske stranke glasovali sledečo resolucijo :
«Člani vodstva, bivajoči v Milana se pozivajo, da pazno sledijo sedanjemu gibanju kovinarjev, z namenom, da preprečijo morebitne zablode, ki bi bile v nasprotju s stališčem, ki ga je zavzela stranka, sporazumno z drugimi opozicijami)).
Razumen čitatelj se bo tukaj vprašal, da ako ne sme, po mnenju reformistov, kovinarsko gibanje preiti v kake «za-blode» (v priprostem jeziku povedano razredno-revolucionamo gibanje za popolno osvoboditev proletariata), kaj mora potemtakem in dosledno temu biti to, kar se je socialistična unitarska stranka dogovorila z drugimi opozicijami? Nič drugega kakor zaviranje velikih ljudskih gibanj, zaviranje vsakega pokreta za strmoglavljenje fašizma. Ker seveda nekaj je lajati proti fašizmu, nekaj drugega pa resno delo za njega odpravo.
Ali se pravi temu «neodvisnost» od političnih strank, neodvisnost kakoršno zahtevajo reformisti za strokovne organi cazi je?
Delavstvo bo moralo, po teh jasnih izjavah reformistov zapričeti proti njim odločen, srditi boj. Boj, ki bo likvidiral ne samo kapitalistične stranke v bloku opozicij, ampak vse izdajalce.
Opozicija zavrnila kom. predloge
Zadnjič smo omenili, da je stavila naša stranka opozicionalnemu bloku nekatere predloge za borbo proti faši-stovskemu vladanju. Predlogi so bili taki, da — ako bi bili sprejeli in bi se bilo na njih podlagi delovalo — bi bilo prišlo nedvomno do padca faši-stovskega režima. Opozicija je te predloge odločno odklonila in čaka, da ji Mussolini — dobrohotno izroči vladne vajeti.
Štrajk rudarjev v Sardiniji
Štirinajst tisoč rudarjev, ki so zaposleni v živosrebmih rudnikih v Igle-sias-u, so vstopili v štrajk. Prve dni oktobra so namreč, vsled vedno naraščajoče draginje, potom fašistovskih sindikatov, zahtevali primerno povišanje plač. Ker se je vodstvo podjetja obotavljalo, so rudarji določili zadnji rok za odgovor do 22. oktobra. Ko niso niti na to dobili nikakega odgovora*, so proglasili stavko^ proti volji fašistovskih voditeljev.
Pretekli teden je naša organizacija priredila velik kovinarski shod v delavski zbornici. Seveda se je udeležilo mnogo delavcev. Pri polno nabiti dvorani je tajnik organizacije poročal o položaju ter o fašistovski pogodbi katero je pa prisotno delavstvo enoglasno odklonilo.
Po (poročilu tajnika se je glasovala resolucija v kateri se poživljajo kovinarji Italijo na boj proti fašistovski pogodbi. Obenem se v resoluciji pozivlje voditelje organizacije, naj odločno nastopijo proti novi fašistovski pogodbi. Seveda se je po končanem shodu vršilo, kakor po navadi preiska-vanje delavstva s strani naše policije, katera hoče do zadnjega dne biti zvesta fašistovskemu režimu.
to iz
ih
Na tisoče in kmetov, rim ne more
jn tisoče je delavcev v vseh deželah, kate-«domovina» dati kruha.
Zato pa ga morajo iskati v inozemstvu. Za italijanske delavce in kmete pa je postalo izseljevanje, posebno v Ameriko, težka stvar, in radi tega si morajo pomagati na razne načine.
Vsem je že znano, da ni izseljenikom postlano z rožcami. Kapitalisti v tujih
deželah jih izkoriščajo ravno tako kakor v «domovini» čestokrat pa postaja to izkoriščanje še hujše, ker delavci popadejo kaj lahko, radi nepoznanja razmer itd. v spretno nastavljene zanjke.
Še žalostnejši postaja položaj izseljencev, ako jim je dostop v tujo deželo zabranjen, kakor je to ravno slučaj z Zdr. severoameriškimi državami. Žalostnejši radi tega, ker jih mesto izseljeniškega kruha, četudi grenkega, čaka — zapor.
Tako se je prigodilo 30 siciljanskim kmetom, katerim so brezvestni agenti izvabili 2500 lir, za prevoz na neki jadrnici. Ta je iz pristanišča Palermo odplula v Ameriko. Ko je bila v bližini ameriške obale, so jo hoteli doseči s pomočjo čolnov ti sicilijanski izseljeniki. Toda vlovila jih je obrežna policija in vtaknila v zapor, kjer so prebili dva meseca. Končno so bili po posredovanju italijanskega poslanika, poslani v staro domovino in prepeljani v neapoljske zapore.
Tam bodo imeli priliko razmišljati o «pravicaili», ki še delijo delavcem v vseh domovinah. Doma gladovanje, ni-jžanje mezd, reakcija. Če se podaš v tujino, s trebuhom za kruhom, dobiš mesto kruha zapor. Prideš domov, te vtaknejo za nameček spet v zapor.
Toda v domovinah vlada pravica!
Domače vesti
Strokovne organizacije
Bonominijeva obsodba
Italijanski anarhist in politični begunec Bonomini, ki je ustrelil v Parizu Bonservizi-ja, veljaka fašistovske stranke je bil obsojen dne 23. t. m. od pariških porotnikov na 8 let prisilnega dela.
Kovinarsko gibanje
Kovinarji cele Italije so danes v mezdnem gibanju za zboljšanje svojega- položaja v kojega jih je potisnila fašistovska reakcija na eni strani in reformistični oportunizem voditeljev kovinarske organizacije na drugi strani. Z dnem 31. junija je namreč potekel rok pogodbe, ki je bila lanj-sko leto sklenjena med fašistovsko kovinarsko organizacijo in zvezo industrialcev. Razredna organizacija kovinarjev (Piam) in fašistovska ste ob tej priliki poslale spomenico zvezi industrijalcev v kateri ste obe organizaciji zahtevale zboljšanje delavskih plač.
Pogajanja, ki so se vlekle zelo počasi, in ki se vlečejo še danes, pri nas v Julijski Krajini — so v Lombardiji prišle do zaključka med fašisti in industrijalci. Fašisti so podpisali sramotno pogodbo z industrijalci katero pa ogromna večina kovinarjev ne sprejme. Tudi naša organizacija je stopila v pogajanja toda kmalu so bila prekinjena, ker so industrijalci zahtevali da naša organizacija sprejme pogodbo katera je bila sklenjena med njimi in fašisti.
Seveda so naši voditelji odločno odklonili zahteve industrijalcev. Nato se je naša organizacija apelirala na kovinarsko delavstvo ter ga pozvala, naj z glasovanjem po tovarnah izreče željo katera organizacija ima pravico se /pogajati za novo pogodbo.
Delavstvo je s tem glasovanjem jasno pokazalo fašistom, da za njihove organizacije ni mesta med kovinarji ter da nimajo nobene pravice pogajati se za delavske interese. Glasovanje, ki se je vršilo septembra meseca je prineslo 95 od sto oddanih glasov razredni organizaciji in le 5 od sto fašistom.
Tudi tržaški kovinarji nestrpno sledijo razvoju dogodkov.
Naslovno ime ne izraža več točno o-nega, kar dandanes pomenijo strokovne organizacije. Strokovne organizacije v kapitalističnih podjetnih, to je na fa-brikah in modernih veleposestvih, ne obsegajo več saimo ene stroke, ampak vključujejo vse one stroke, ki so v do-tičnem podjetju zaposlene in nastopajo kot enotna organizacija, ki dobiva svoje ime navadno po oni stroki, ki je v do-tičnem podjetju pretežne važnosti:	na
primer vse stroke železnih fabrik so organizirane v enotni organizaciji kovinarjev. Večkrat dobiva organizacija različnih dopolnjujočih se strok, tudi naz-vanje širšega pomena, ki ne odgovarja točno nikaki izmed organiziranih strok n. pr. organizacija stavbinskih delavcev obsega zidarje, tesarje, ključavničarje, strešnike itd.
Ali ima to kak pomen? Da, to pomeni, da se mi osvobojujemo vedno bolj srednjeveških strokovnih pregrad in predsodkov in da se vedno bolj bližamo enotnemu principu produktivnega dela sploh. V srednjem veku je imela vsaka stroka točno opredeljene meje, svoje posebne pravice in privilegije, ki so se skrbno uknjiževali in čuvali v Statutih in predpisih dotifnih strok. Seveda, takrat je bila stvar tudi ta, da so bile posamezne stroke «samostojne» in oni statuti, predpisi in medsebojni prepiri, so ravno odražali to zaveriženo «samostoj nost.» Kapital pa je že v svoji manu-faktumi obliki ukinil mnogo prej »svobodnih«, «samostojnih» strok in jih spravil pod enotno komando manufaktur-nega kapitalista, lastnika ogromne ma-nufaktume delavnice. Ampak še bolj je izbrisala nekdanjo «samostojnost» strok naša fabrika s strojnim obratom, ki se je razvila iz manufakturne (z ročnim orodjem) delavnice.
Vsled teh materialnih vzajemnih od-nošajev in . združenosti posameznih strok v manufaktumi delavnici in v sodobni fabriki ni torej več nikakega. povoda, da bi se te stroke organizatorič-no. cepile. One nastopajo enotno in združeno pri produkciji, so enotno izkoriščane po gospodarjih-kapitalistih, morajo tudi, očividno, enotno voditi boj proti temu izkoriščanju.
Ze sodoben gospodarski obrat pa nam adipira še širše obzorje. Kdor količkaj pozna gospodarske razmere, takoj vidi, da tudi navidezno «samostojna» podjetja, niso nikakor samostojna, ampak, da so v tesni materialni odvisnosti med seboj; in kjer je kapitalizem obvladal produkcijo tam enotno nastopa pri izkoriščanju delovnih slojev. Mara je | konstatiral že 1. 1847. v Komunističnem Manifestu, da se družba deli v dva nasprotujoča si razreda: v buržuazijo in proletariat.
Za uspešen boj proti kapitalu morajo strokovne organizacije preiti od sedanje organizacije po podjetjih še k tesneisi organizatorični skupnosti, sloneči na principu dela sploh.
Res, mi imamo že organizme, v katerih se izraža skupnost vseh produktivnih strok; pri nas v Italiji so to Delavske zbornice, Splošna strokovna zveza in dr. Ampak ta organizatorična enotnost je se precej rahla; v gospodarskih delavskih gibanjih prevladuje še vedno gibanje posameznih strokovnih zvez. Do skupnih nastopov vseh strok posameznega kraja ali dežele, prihajamo le pri izjavah takozvane politične ali moralne solidarnosti. Mi sledimo ttx se nekaki buržoazni ideologiji in ne mačističnemu historično-materialističnemu stališču. Dokler bomo čutili potrebo po •notnih, »kupnih nastopih vsled politič-
Strast nacionauzma sega ualeč- Njegova slepota in brezvestnost se ne vstavi niti tedaj, ko se gre za najelementar-nejše potrebe ljudstva. Gre tudi preko zakona, da o človečanskem čutu niti ne govorimo, — vgnezdi se celo na takih mestih, odkoder bi morale izhajati zdrave smernice za kulturni razvoj izkoriščanih plasti ljudstva.
Vladi ni zadosti, da se kmečke in' delavske plasti ljudstva materielno izkoriščajo, treba je, da se izkoriščanim kolikor mogoče ovira pot k izobrazbi. Zato je vlada vpeljala zakon, po katerem mora biti učni jezik na slovenskih in nemških šolah — italijanski. To se pravi: slovensko in nemško ljudstvo bodi oropano še tiste drobtine, ki jo sme uživati proletarska masa drugih narodnosti od bogato obložene mize izkoriščevalcev. To je v interesu izkoriščevalcev, zato. pohodi jo človečanski čut in pedagoška načela. S tem, da so slovenski in nemški otroci dobili učitelje, ki jih ne razumejo, so zapisani usodi analfabetov, kar pomeni rop na proletarski kulturi 1 Tega vlada ne more opravičevati z izgovorom, da ljudstvo v Italiji mora poznati državni jezik. Za poznanje italijanskega jezika je bilo preskrbljeno že s tem, da so bile določene na neitalijanskih šolah ure italijanščine. Je tudi pedagoško načelo, ki pravi, da uspehi se dosežejo le tedaj, če se otrok poučuje v jeziku, ki ga razume. To velja tudi za poučevanje italijanščine. Če otrok učitelja ne razume ni uspehov. Razvidno je torej, da upeljava italijanskega učnega jezika v neitalijanskih šolah ne stemi za tem, da si proletarski otroci pridobijo znanja italijanščine, marveč za tem, da ostanejo analfabeti, omejenci, ki si ne bodo znali pomagati napram izkoriščanju. Ni čudno, da ljudstvo gleda na take vrste šote z neprijaznim očesom.
Ni pa zadosti atentat na šole. Potreben je tudi lov na učiteljstvo. Kr. šolsko oskrbništvo v Trstu, ki ni še do se-iaj poskrbelo, da bi šola redno poslovala, ni pozabila udariti po učiteljstvu. Dne 21. X. 1924. je osem slovenskih in ?den italijanski učitelj dobilo dekret, ki pravi, da po 7. členu šol. zakona, niso potrjeni v službi in naj se v veljavni obliki pobrigajo za pokojnino. Vsi ti učitelji imajo manj kot 20 let službe. Eden izmed prizadetih je bil lefinitivno imenovan 1. oktobra 1924., '5. oktobra 1924. pa je bil že upokojeni Pri tem si je mogoče misliti le dvoje: Kraljevo oskrbništvo v Trstu je imenovalo dotičnega učitelja in ga čez 15 dni penzijoniralo — iz cinizma ali o-mejenosti, v vsakem slučaju je obsojanja vredno. Ti dekreti so padli kakor strela iz jasnega, ne da bi prizadeti vedeli ne slutili zakaj.
Zdi se, da kraljevo šolsko oskrbništvo ne upošteva potrebe ljudstva. Proletariatu ni vseeno če šola posluje ali ne in če učitelj uči ali ne sme učiti. Kr. šol. oskrbništvo v Trstu naj ve, da se proletarska masa zaveda, da taki sunki ne udarijo samo posameznih učiteljev, temveč, da so s tem prizadeti interesi in mir ljudstva.
Da, da, gospoda pri kr. šol. oskrbnici,vu v Trstu — taka pot diši vse prej kot po normalizaciji!
Kmetom
Pred nami se bije boj med dvema razredoma: med posedujočim in revnim. Prvi, v posesti proizvajalnih sredstev: obširnih zemljišč, strojev, kapi-
nih ali - moralnih razlogov, ostanemo vedno nekaki megleni idealisti; to potrebo po enotnih skupnih nastopih moramo čutiti iz materialnih gospodarskih razlogov, iz socialne vzajemnosti vseh produktivnih' strok in iz enotnega skupnega izkoriščevalca delovnih slojev, iz kapitalizma; le tedaj pojdemo po realni Marxistični poti. Če hočemo premagati kapitalizem, moramo postaviti delo v svojem občnem pomenu proti kapitalu.
Da pa okrepimo enotnost delavske fronto proti kapitalu, moramo zidati to fronto na skupnosti in enakosti delavskih interesov. Marx utemeljuje enakost delavskih intersov na enakovrednosti dela. 2e po buržuazni cenitvi se takozvano «višje» delo mora zravnati s toliko edinicami navadnega enakega dela. Če cenimo na pr. eno znanstveno knjigo na 5 lir, tedaj rečemo s tem, da se takozvano «vi§je» delo pisatelja zravnava z navadnim delom rudokopa, ki proizvaja zlato, ki služi v buržuaznem gospodarstvu kot blago-denar. «Visje» delo se zagovarja navadno na podlagi večjih učnih izdatkov. Ampak ta argument velja samo za buržuazno dražbo, kjer je pouk le predpravica gotovih krogov. Sicer se ti učni izdatki z nagrado «visjega» dela že v kratki dobi poravnajo, po tej dobi bi moral ta razlog odpasti. Marx pravi, da je v današnji dobi opredelitev v «višje» in «nižje» delo večkrat le običajna in iluzorična; v raznih odnosajih se takozvano «višje» delo smatra in ceni za «nižje» in narobe. Komunist, ki ocenjuje delo v vsem svojem zgodovinskem razvoju, posebno v svoji sodobni tehnični in socialni obliki, mora spričo teh ogromnih fciniteljev vzeti delo posameznika le kot enakovredno ena-čico v poštev.' Mi moramo v delavskih vrstah te principe tolmačiti in širiti in strokovne organizacije se osvobode mnogih zastarelih predsodkov, ki le ovirajo in zamotavajo njihov boj proti kapitalu.
Ampak to delo lahko uspešno vršimo le če vstopamo v strokovne organizacije. Njihove pomanjkljivosti lahko odstranimo le, če v njih samih delujemo.
Strokovne organizacije ustvarjajo v delavcih razredno zavest, združujejo poe-
ume delavce v organizirano celoto, da	,	,
lažje in uspešnejše branijo svoje koristi - taht i. dr., uživa vse pravice in udobnosti in vlada, drugi nosi dolžnosti
proti kapitalistom- Strokovne organizacije organizirajo in znstopajo predvsem delavstvo večjih podjetji, kjer je zaposleno skupaj vetje število delavcev. One tvorijo podlago za nove delovno odno-saje; usposabljajo delavstvo za ‘to, da samo prevzame dotična podjetja v svoje roke. Združujoč delavstvo preko deželnih in državnih mej, stavijo temelj za nov družaben red, sloneč izključno na podlagi dela. Posebno v sedanji dobi kapitalističnega razpada ne sme noben zaveden delavec ost n ti izven niihovih vrst.
Slaba letina v Rusiji
Poročilo sodr. Svlderskega na vseruskem zborovanju Eksekutlve.
Dne 7. oktobra se je vršilo v Kremlju zborovanje osrednjega sovjetskega izvr-ševalnega odbora. Poročilo o pomožni akciji za tiste kraje, ki so prizadeti po slabi letini, je podal sodr. Sviderski, ljudski komisar za poljedelstvo.
Iz njegovega poročila sledi, da znaša skupna vrednost poljskih pridelkov 1817 miljonov zlatih rubljev. Lansko leto je znašala 1820 milijonov.
Vsekakor pa se ne da letošnja slaba letina niti od daleč primerjati z ono 1. 1921. Tedaj je bilo prizadetih 30 milijonov prebivalcev, letos pa samo sedem milijonov.
stoterih bremen in se mora zadovoljiti s pokorščino. Ta je razred breztpravne in dnevno bolj izkoriščane armade kmetov in delavcev.
Kmetje smo poleg tega vzgojeni na način, da sanjamo o samostojnosti, kar je velika zmota. Saj imamo za tp ravno danes nešteto dokazov, delamo in se mučimo, a vendar padamo v vedno večjo gospodarsko odvisnost. Zakaj in kako to? Kapital bije boj za obstanek in ne gleda niti na levo, niti na desno in žre, kar mu pride pod zobe dokler ne, bo pogoltnil samega sebe. Delavec je še večji revež kot mi: če je zdravih udov in dela, živi, drugače hira ali pogine z družino vred. Je le otrok dela — nemanič ali proletarec kojemu sliči tudi izobraženec: uradnik, učitelj i. dr. Če in dokler more opravljati svoje (duševno) delo, je takozvani ((gospod«, brez tega gladuje.
Armada izkoriščanih je torej velika in lahko bi bila močna in nepremagljiva, le spoznanja je treba, da ni med nami nobene razlike in da se moramo zbližati in družiti, kar seveda ne bo nad nami stoječi gospodi všeč; naš razpor je njej dobra letina. Posebno nas se lahko izvabi in nalaže, ker nam manjka potrebne izobraah«. DsUrsc,
ki živi ali dela v velikih masah in je v stiku s svetom, je na splošno bolj poučen in pretkan, je bolj prožen kot mi, ki ne dosezamo niti ljudskošolske izobrazbe.
Zato tudi zaostajamo za časom in smo konservativni, kar še pomnožuje našo revščino. Res je sicer, da v tem takozvanem liberalnem in gospodarskem redu, ki dovoljuje vsakomur svobodno gospodariti in kar je mogoče edino kapitalistom, ni za nas rešitve, a nasprotno je tudi neizpodbitna resnica, da se v več slučajih več ali manj lahko proti vi mo umetno stavljeni zanjki gospodarske odvisnosti, ki nas hoče čimpreje upropastiti in narediti iz nas prave sužnje.
Za to pa nam je potreba poleg splošne tudi strokovna izobrazba. Vire naših skromnih dohodkov: zemljo, živino, rastline, moramo znati krepiti in jih tudi razumno (racionalno) izkoriščati. Če nimamo šol kakor jih imajo bogatini, ki lahko uporabijo znanost, njene iznajdbe i. dr. v izkoriščanje naravnih bogastev, segajmo po knjigah in časopisju !
Ne zadoščajo le pridne in močne roke 1 Razumno delo združeno s štede-njem, to si moramo usvojiti.
Naš edini list «Delo» bo skušal v bodoče prinašati od časa do časa poučne kmet, gosp. članke in nasvete in sicer pod rubriko «Pouk in nasveti«.
Naš edini list «Delo» je naprošen in bi nam zelo ustregel, ako bi v bodoče saj vsakotoliko prinašal poučne kmet.-gosp. članke in nasvete.
Rdeči kmet.
zvane proletarske stranke se premalo ali nič borijo proti tej nevarnosti. Gorje če bi padli v versko suž-nost, v srednji vek. Naša stranka bi se morala boriti proti cerkvi s tem, da bi razkazovala ljudstvu zmote in laži, ki jih cerkev razširja, odkriti bi morala vsa zločinstva, ki jih je cerkev zvršila, da je ukazala sežgati toliko ljudi, kot n. pr. Galileo Galilej ki je bil vržen na grmado samo zato, ker je oznanil ljudstvu, da se svet vrti. V zahvalo ga je cerkev proglasila za čarovnika ter je ukazala ga sežgati...
Dve ste dršavi na svetu, katere ste se osvobodili verske sužnosti in cerkvenega jarma. Prva Francija, druga Rusija, vse druge so podvržene cerkvi in mi tukaj v Italiji pa še posebno, ker tukaj je centrala.
Mi vsi vemo, da buržuazna država podpira cerkev katera je buržuazni državi močna zaslomba in mi, ki hočemo dovesti proletariat k svobodi moramo tudi uničiti cerkev, če hočemo uničiti buržuazno družbo in vpo staviti komunistično družbo.
Sodrugi, na delo ! Srčno bi želel, da vsak mlad komunist sodeluje in piše v naš list, v mladinski vestnik.
Mlad komunist.
Sekcija kom. mladine v Trstu
Izvrševal«! odbor tržaške sekcije Kom. omladine obvešča vse sodruge, da so se izgubile članske izkaznice štev. 2866, 1825, 1893 in 2994, ter jih svari pred morebitnimi zlorabami navedenih izkaznic.
0 pomenu obratnih slanic
Reorganizacija Komunistične internacionale na podlagi obratnih stanic je korak, ki pomenja boljševiziranje komunističnih strank. Te stranke ,ki so se stvorile v zadnjih letih, nimajo še pravega značaja resničnih mačističnih strank, ker so izšle iz II. Internacionale in so torej ohranile še znaten del tega, kar je lastno oportunističnim strankam. Tako n. pr. so bile do sedaj mlade komunistične stranke organizirane po okrajih ali volilnih okrožjih.
Do sedaj se je edinole ena sekcija Kominterne, to je Ruska komunistična stranka izkazala kot prava marxistična in revolucionarna stranka, ker se je utrdila v ognju dveh revolucij in v mnogoletnem boju proti vsem oportunistom. Njo se lahko smatra kot vzor in k njej se morajo približati vse ostale komunistične stranke.
Boljševizirati Komunistično internacionalo pomeni izločiti iz vseh strank, ki so v njej učlfnjene, vse ostanke oportunizma. Ne gre se tukaj za to, da bi se kar na mehaničen način vlilo drugim komunističnim strankam to, kar je lastno ruski boljševiški stranki, temveč za to, da bi se v nje vlilo marxistični in revolucionarna duh ki jo preveva ter bi tako postale «železna garda proletarske revolucije.«
Izmed različnih karakterističnih črt, po katerih se komunistične stranke razlikujejo od oportunističnih, so dvt poglavitni: tesna zveza ki jo morajo imeti z množicami, ter njih možnost, da razvijajo trajno in sistematično delovanje. To pa je mogoče doseči na ta način, da je stranka organizirana tako, da je mogoče nadzorovati vsakega člana in ga vedno vspodbujevati k delavndsti. Tak tip organizacije ima kot podlago obratne stanice. To je strankine skupine, obstoječe naravnost na mestu, kjer so pristaši zaposleni.
Stranka, takšna kakoršna je komunistična ne more biti navadno propagandno društvo, ampak bojna organizacija. Ona se mora pripravljati na moment za prevzetje vlasti in za prevzetje produktivnih sredstev. V tem trenotku bo moral industrijski proletariat igrati odločilno vlogo. Obratne celice bodo torej tvorile podlago za njegovo akcijo.
Važnost obratnih stanic je torej dokaj razvidna, za to da se bodo sodrugi, zaposleni v obratih lotili z vso vnemo dela za ustanovitev teh organizmov.
MLADINSKI VESTNIK
Glasovi z dežele
Naia dolžnost
Naša dolžnost je ta, ua so borimo proti vsakemu, ki hoče združiti ali govori o združenju med delavci in kapitalisti. Naša dolžnost je, da vzbudimo proletarsko zavednost, da naredimo iz te pacifistične mrtve mase revolucionarno zavedne delavce. Naša dolžnost je, da propagiramo in se borimo, da se bo delavstvo borilo na revoiucm-narno-razredni podlagi, da oživimo razredni boj. Da ne bodo delavci prosili in se vklanjali, kakor se godi sedaj v reformističnih sindikatih, da ne govorim o snoparskih...
Mnogi so, ki hočejo zatreti razredno zavest in ki slepijo ljudstvo, v prvi vrsti pa socialdemokrati. Kapitalizem in cerkev, da, tudi cerkev. Farji pravijo ljudem, da tudi gospodje morajo živeti, da bog je vstvaril hlapca in gospodarja. Kako si hočete predstavljati razredno zavedne delavce, če gredo v cerkev se klanjat nekemu nevidnemu ter vživajo počasi strup, ki jih spreminja v bedake. Da, prav je rekel naš slavni učitelj Karl Marx: «Vera je opij za ljudstvo!« Cerkev in njeni hlapci so največji sovražniki proletariata in napredka! Da, žalostno je videti, da Komunistična stranka in vse tako-
Iz Svetvičenštine.
Naši mališi stopili u štrajk
Počela je nova školska godina, ali se k nama došaljala neka nama nerazumljiva učiteljica da nam djecu uči ili bolje reči muči, kao da su gluho-nijemi. Djeca ne razumiju učiteljicu niti učiteljica djecu. Naša je djeca radi toga stupila u štrajk, u generalni i kompaktni štrajk. Sada gospoda, kada se u Italiji ne smije štrajkovati, mi smo valjda jedini koji to činimo. Ali vjerujte da smo na to prinuždani, jer nam to nalaže dužnost, da ne predavamo duše naših mališa, a uostalom sama djeca apsolutno neče nikako da idu u školu učitelju, kojeg ne razumiju, i koji ih prema tome ne zna privlačiti, zainteresovati. Ako je oblast več htjela da namjesti dvije učiteljici, zašto nije kao drugu uč. silu poslala k nama g. učitelja Matku Demarina koji je za vrijeme dvogodišnjeg službovanja n našem selu stekao velikih zasluga, te je on za sada bez službe i namještenja. Naša se djeca tako na njega priviknula i takvom ga snagom izljubila te je sada posve nemoguče, da bi se sprijateljila i smirila sa uči-teljima, koje ne mog^u razum jeti. Ovaj način nije čin zbližanja i medjusobne snošljivosti, več je pravi načrt za nasilno i grubo otimanje naše djece, koji se sili da dobrovoljno pristupi u tam-nicu neznanja, u »kulturni» ponor i bezdan.
*
Ovdje kod nas nema nikakve niti javne ni privatne radnje, neg moraju naši siromašni radnici tražiti rad u tudjim krajevima. Dok je kod nas bio u Puli na nogama Puljski arsenal li-jepo je našem radniku bilo, ali je sada sve naopak. Nas seljace neprestano bi ju tasse i sopratasse da mi sami ne znamo od kuda čemo tolike pare nabaviti. — Svršavam i pozdravljam naše drago »Delo« kojeg mi sa slašču i radoštfu čitamo, a jošte bi se više «Delo» čitalo da bi u srpsko-hrvat-skom jeziku bilo pisano. Želimo našem dragom «Delu» duboko starost i bolji napredak.
Svetvinčenski kmet.
Lokavec
Redki so glasovi, ki prihajajo od nas
v	širni svet — podobni smo onim, ki jim zimsko spanje brani na dan s pisano besedo. Tako ostanemo tuji naši javnosti.
Ali v naši notranjosti tli ogenj neskončne borbe, katero izziva krivica nad človekom. Čeprav je naša zunanjost okorna, trda kakor resnica sama, ne mislite da ni v nas spoznanje ih upora proti nadvladnežem. Ta se venomer dviga, dviga dokler se v resnici enkrat ne dvigne. Predvsem, ker čutimo, da smo zemljani vredni svojega človeškega dostojanstva.
«Sreča« nas je dosegla v toliko, da smo vdobili v našo sredo učitelja Palj-ka, kateri je, odkar se je oženil postal zagrizen klerikalec. Poprej pa bogvan kaj tacoga, kričal je slavo vsem mogočim narodnjakom in pok. državi. Sedaj bi dvignil zastavo pri fašistih, seve če bi dobro plačali. Ker mož je poetičen in se na vse mogoče načine žrtvuje za dobrobit ljudstva na žalost le z jezikom in za denar. Po vrhu pa močno drži za vlado; saj to se njemu vse odpusti, ker je pobožen in moli. Ali m še dovolj. Tu se komaj naša povest začne: mož ni samo hud politik marveč ima dostop povsod — povsod v ospredje na prvo mesto. Kamor drugim učiteljem zakon aabranjuje, njemu dovoljuje.
Pomislite kaj vse je on: «nadtajnik» ali ste že slišali ljudje, da je našemu malemu Ix>kavcu potreben «nadtaj-nik«? Ta sedež mu je najbolj ljub, da ga nikakor noče zapustiti, ker se mu hoče vladati. In naš čislani župan ne ipride niti v poštev, gotovo se trese pred njim od strahu. Ker ta učiteljček je fako inteligenten, da inteligenca sama >ž njega kriči.
Tako kričanje se ne sliši povsod, le za to posebnost je treba priti v Lokavec. Kadar je občinska seja in so gor vse polne moči zbrane, tedaj prevzame besedo nadtajnik in kriči tako oblastno in poveljujoče kakor car svoji armadi. Nikogar se ne čuje, še dihati si ne upa vsak.
Čujte ljudje, vzdramite se — ot.vori-te oči pred resnico in ne bodimo majhni strahopetneži — ampak bodimo ljudje hrepeneči po svoji svobodi. Zakaj bi plačevali z svojimi žulji
dva tajnika? Kdo nam je to naprtil? Samo ljudstvo se tlači, si škoduje.
Vi pa g. Paljk ste se že enkrat hudo potil s tem, da sle nabiral podpise po Lokavc.u, ker ste so bal za svoje gnezdo — in prizaneseno vam je bilo, potil ste se tudi dne 9. t. m., ko ste pri ped-orefektu ponižno trkal na njegove duri in prosil usmiljenja, da vam dovoli patent tajništva katerega pri vsem svojem vladanju nimate še.
Jaz sem svoje delo pričel in sledim mu' dokler ne bo dovršeno. Saj: «zdaj li ve daleč dan ko vzravnajo delavci vseh dežel svoje glave in poreko: zadosti nam je i Takega življenja nočemo več! In tedaj se zruši dozdevna moč silnih po svojem pohlepju, zemlja jim uide izpod nog, opora se jim zmakne....»
Tedaj dosežemo svobodo, mi zatirani zemljani in ta svoboda bo naš bog.
Konsomolc.
Iz AidovUine
Vedno bolj se občuti v naši tovarni pritisk, ki ga izvaja kapital na domače delavstvo. Mislim, da ga ni delavca, ki bi ne občutil zle posledice dezorga-nizacije, ki pa kajpada, zelo dobro služi gospodom akcionarjem ajdovske predilnice in mnogo seyeda tudi naši domači buržuaziji. Najboljši delavci in taki čigar očetje so pustili vse svoje sile v tovarni, niso sprejeti na delo, čeravno prosijo zanj leta in leta, posebno pa velja to za komuniste, katere so hudobni jeziki zelo očrnili pri delovodjih. Značilno za razmere, ki vladajo danes pri nas, je dejstvo, da se pri sprejemanju da ja prednost kmetom pred strokovnjaki in mladeničem pred večletno izkušenim. Samo, da si puste diktirati, da sprejmejo vse pogoje, da dopuste znižanje plač, makari podaljšanje delovnega časa vse, vse se raje prezre, le da ne nastopijo energično za svoje pravice, da se ne uprejo sužnjiv ter pride tako v boju gospodar ob svoj profit.
Glavno besedo v tovarni ima mojster Ergaver, ki pošlje raje po kakšnega delavca v Zabije, ali ne vem katero vas, raje kot bi spravil na delo katerega izmed domačih brezposelnih, tudi ako so strokovno izvežbani. Pisec teh vrstic se je imel priliko sam prepričati, kako vandrajo koški grozdja in še marsičesa druzega v Ergaverjevo hišo iz bližnjih vasi, ki olajšajo potem tistim, ki zmorejo ona darila, sprejem na delo
v	tovarni.
Da, pod takimi razmerami ni čudno, ako so naši gospodarji vedno bolj mogočni, ter jim je v zadnjem času prav gladko uspelo znižanje plač pri ženskah in sicer po 10 od sto. Šlo bo to tudi dalje in v kratkem znižali bodo ravnotako tudi možkim, pritisnili bodo kolikor jim bode drago, saj blagor je kapitalu, ki ima opraviti s tako pohlevnimi ovčicami, ki kar klonejo z glavo, ter sprejemajo vse, kar se jim diktira, ter mislijo, da so resnične besede, ki jih je spregovoril škof pred par leti, ob priliki birme:	«Bog je
ustvaril gospodarja in hlapca in greh imajo vsled tega ubogi; ki godrnjajo čez svojo usodo«...
Boljševik.
Podgora
VSEM NAROČNIKOM «DELA»! Propagandni odbor za proletarsko časopisje javlja vsem naročnikom «Dela», da je naročnina POTEKLA S TO ŠTEVILKO. Radi tega jih poživljamo, da zopet naročnino obnove, ki bo veljala za čai OD 1. NOVEMBRA DO 31. JANUARJA 1925. Naj se zavedajo vsi naročniki tega in naj zopet obnova naročnino, da s tem pripomoremo gmotno «Deln». Naročnino sprejemajo oni, ki vam «Dalo» prlneso na dom.
Propagandni odbor
za proletarsko časopisje.
Dekani
Pevski zbor Zveze učiteljstva nasto pi pri prireditvi gasilnega društva m lan Vseh svetnikov 1. novembra \ Ivorani Grižonovi. Pojejo se najrazno vrstnejše skladbe, ki jih naše občin stvo ne bo imelo več zlepa prilike slišati.
Z ozirom na to, kakor tudi na velikf zasluge učiteljskega pevskega zbore za glasbeno umetnost vabimo somišlje nike da zbor podprejo z svojo navzočnostjo, ker je vreden vse podpore. Prireditev prične ob 4 popoldne.
Labinj
Rudarske razmere
Da ne bi mogoče kdo mislil, da se nam godi vragzna kako dobro, da se mogoče cedi med in mleko, kakor v deveti deželi ali pa, da nam padajo pečeni golobi v usta, hočemo opisati naš položaj.
Dan za dnem je večja mizerija in šikaniranje. Kapitalistična družba «Arsa« nam da zaslužiti toliko, da ne moremo ne živeti, ne umreti, od 12 do 17.80 Lir na šiht. Ker to še ni zadosti, se nas povrhu še šikanira v jami. Drugega se ne čuje kot «daj bači» (vozičke). A s kom, to se ne vpraša. Ni niti orodja, niti vrtalnih strojev («Bor-hammer«), z eno besedo nič. Na vsakih šest do deset «numerov» pride po en vrtalni stroj. Kadar se kaj pokvari na dvigalu (granik), je kriv delavec, ako se na da po dva do pet «ba-čev« iz «numera» so krivi kopači (ha-jeri), ako «bač» skoči iz «lam» (tračnic) so krivi vozniki (laufari). Vsega smo krivi mi delavci kar se zgodi v rudniku.
Tako nas izkoriščajo kapitalisti in vse to po naši krivdi. To pa zato, kei nismo še vsi organizirani. Vidi se še med nami dosti mlačnežev in straho-
petcev. Eni imajo strah se organizirati, drugim je zopet preveč dati štiri Lire na mesec, a za vino jim ni škoda de-narja, tretji so zopet taki, ki imajo malo kmetijo pa se ne brigajo za organizacijo. In tako smo še slabi, da bi se postavili gospodom po robu. Treba je, da vsi rudarji gremo korporativno v organizacijo t. j. v ((Federacijo rudarjev.«
Ko bomo enkrat močni, tedaj nas ne bodo mogli šikanirati in izkoriščati. Naš veliki učitelj Karl Marx pravi: «Osvobojenje delavstva je delo samega delavstva« in tako tudi je. Niti bog nam ne bo pomagal, če si ne bomo sami pomagali. Ne čakajmo rešitve od drugih, temveč rešimo se sami.
Oklenimo se trdno naše organizacije, ki stoji na razredno-zavednem revolucionarnem stališču, ker le v organizaciji je naša moč. Za vzgled imamo sovjetsko Rusijo, ki je pometla vse kapitaliste iz svoje države.
Živela Federacija rudarjev celega sveta!
Proč s šikaniranjem v rudnikih, la je vzrok nesreč!
Živela sovjetska Rusija /
Živel revolucionarni 'proletariat!
Živel komunizem /
Rdeči rudarji.
večnega življenja v nebesih, ki me čaka po tem zemeljskem življenju.«
(Konec prihodnjič).
Socializem in krščanstvo1
Zbirko za Tiskovni sklad objavimo prihodnjič.
W lili a m M. Brown :
Socializem in krščanstvo sta sorodna drug drugemu toliko, kolikor imata oba za cilj — dvignenje našega teptanega bednega življenja/. Ali pri vsem tem so njihove težnje tako nasprotne, da sta eden od drugega tako oddaljena, kot je daleč vzhod od zapada. Da, med njima zij:a globok, nepremostljiv prepad.
Mara, naj večji učitelj socializma, uči: «Prišel sem, da razglasim svetu telesno in duševno življenje na svetu. Zato živite, črpajte vse življenske vire v medsebojni kooperaciji (skupno delo), odkrivajte prirodne zakone, ki bodo pokorni sluge človeka in ga bodo hranili in oblačili, mu gradili stanovanja, čuvali zdravje in vse udobnosti telesa in ki bodo dali duhu dovolj hrane, da se bo mogel razvijati.«
Jezus, ustanovitelj krščanstva, pa uči : ((Prišel sem, da razglasim ljudem življenje duha in telesa v nebesih. Zato pojdite, oznanjujte vsem ljudem vero v enega vsevednega osebnega boga, vero, ki so jo oznanili proroki in sv. pismo po razlagi svete matere cerkve — in vaše je nebeško kraljestvo.«
Mene v resnici preveva melanholično, ali nepremagljivo prepričanje, da če bi se združilo krščanstvo z marksističnim socializmom, kot hočete to vi in Kingsley, 2) da bi se potem najbolje pokazala resničnost dveh pregovorov :	«Hiša, v kateri vlada razdor,
ne mora obstati« in «Nihče ne more služiti dvema gospodarjema«.
Jaz mislim celo, če bi pustil marksistični socializem odprta vrata krščanskemu socializmu in preko njega ortedeksemu krščanstvu, da bi se potem skrhale vse revolucionarne težnje tlačenih razredov in da bi na zemlji zopet zavladal vek mračnjaštva in teme kot tedaj, ko je rimski cesar Konstantin prestopil v krščanstvo in ko so kristjani postali lojalni državljani in hrabri branitelji cesarstva.
V onem času je razpadalo primitivno suženjsto, kot propada danes mezdno suženjstvo. Srednji vek je bil strupeni sad krščanstva. Krščanstvo je držalo svet v temi daleč od civilizacije, mesto da, bi ga vodilo k njej.
Pokristjanjenje marksističnega socializma po vzoru Kingsleya in naše ((Socialistične Cerkvene Lige« bi pomenja-lo nov vojni despotizem zato, da se podaljša to drugo suženjstvo, katerega dnevi so danes šteti. Ali če osvobojenje proletariata propade pod koraki ((Železne pete« 3), potem se nahajamo na pragu novega mračnega veka in mimo nas ne bo šla bridka čaša srednje-veštva.
Jaz bi bil zelo naklonjen radikalnemu in revolucionarnemu gibanju krščanskega socializma v naši cerkvi, če ne bi videl, da sta kršč. socializem, kateremu ste vi posvetili svojo mladost, in marksistični socializem, kateremu sem jaz posvetil svojo starost, žalibože dve bistveni nasprotji, katerih skupni obstoj in delo jo absolutno nemogoče.
Nepomirljivo nasprotstvo med krščanskim in marksističnim socializmom je v tem, da je prvi imperialističen, a drugi v jedru demokratičen. Bistvena resnica je, da niti ena vera, pa bila ona krščanstva, židovska, mohamedanska ali budistična, ne more biti drugo kot nadneravna in tradicionalna (se opira na «ustna. sporočila«), dočim je marksizem v svojem bistvu znanstven in haraven kot darvvinizem (n nauk Damina, ki je dokazal pravi izvor človeka).
Da vam bo jasnejša razlika, ki ob-itoji po mojem mnenju med osnovnimi vprašanji marksističnega in krščanskega socializma, hočem v glavnih potezah navesti nasprotstva, ki obstojfi med obema :
1.	Marksistični socializem je naturalističen (naraven), a versko krščanstvo je nadnaravno. Dosledni socialist pravi :	«Jaz imam vse svoje življenske
sposobnosti v sebi.» Dosledni kristjam pa pravi : «Moja mof je v bogu.« •
2. Marksistični socializem je brez razreden, a krščanstvo je razredna vera, po kateri je ves svet razdieljen na razreda : na razred pravičnih in razred grešnikov. Dosledni socialist pravi : «Vsak človek je moj brat.« Dosledni kristjan (kot vsak vernik, naj si bo žid, mohamedanec, budist itd.) pravi: «Vsak pravoverni je moj brat, a oni, ki ne verujejo, so šele potencialno moji bratje.«
3. Marksistični socializem je zemeljski, a krščanstvo je nebeško. Dosledni socialist pravi : «Zemlja je moja domovina.« Dosledni kristjan pravi : «Nebo je moja domovina,«
4. Marksistični socializem je materialističen, dočim je krščanstvo spiritua-listično (duhovno). Dosledni socialist pravi:	«Osnovne	potrebe	življenja	in
prva skrb človeka je hrana, obleka, stanovanje, udobnost.« Dosledni kristjan pa pravi: «Verujte pred vsem v boga in pokoravajte se njegovim zapovedim, vse drugo je postransko.«
5. Marksistični socializem je v jedru proletarski, a krščanstvo je v jedru buržujsko. Dosledni socialist pravi : «Jaz sem po svojih prednikih človek, ki se radi gotovih družabnih razmer nahaja na gotovi družabni stopnji, a po svojem izvoru in usodi enak vsem drugim ljudem, pa celo živalim.« Dosledni kristjan kot vsak vernik pa pra-
vi	: «Jaz sem (zahvaljujoč se svoji veri. krstu....) knez nad knezi, sin (hči) najvišjega kralja, boga.«
6. Marksistični socializem je v jedru demokratičen, a versko krščanstvo je v jedru imperialistično. Dosledni socialist pravi:	«Živim, kot hoče večina.«
Dosledni kristjan pa pravi:	«Živim,
kot hoče bog.«
7. Marksistični socializem je skoz in skoz pacifističen, 4) a versko krščanstvo je skoz in skoz bojevno.
Dosledni socialist pravi : «Vi ste človek in jaz sodelujem z vami.« Dosledni kristjan pa pravi:	«Vi	ste	brezverec,
jaz se bom boril z vami.«
8. Marksistični socializem je prost vsega selctaštva. Dosledni socialist pra-
vi	:	«Ves svet je moja domovina, a moja vera je želja, da koristim človeštvu.« Dosledni kristjan pa- pravi : «Samo krščanstvo je moja domovina in moja vera je želja, da služim bogu.«
9. Marksistični socializem je po svojem izvoru in po svoji praksi vseskozi znanstven, a krščanstvo je vseskozi tradicionalno. Dosledni socialist pravi: ((Rešitev sveta zavisi od naravnega izkustva, opažanja in preiskovanja zakona materije (snovi) — prirodne sile.« Dosledni kristjan pa pravi:	((Rešitev sveta zavisi od razodetja; tradicije in volje troedinega boga očeta, sina in sv. duha.«
10. Marksistični socializem razlaga človeško zgodovino po naturalistični teoriji, ki uči: Način proizvajanja materialnih dobrin določa zgodovino vsake dobe. Krščanstvo razlaga zgodovino po supranaturalistični (nadnaravni) teoriji, ki uči : Navodila troedinega boga določajo zgodovino vsake dobe. Dosledni socialist pravi: «Recite mi, kako je narod proizvajal, kako se je hranil, oblačil, stanoval, in jaz vam bom v glavnih potezah povedal njegovo zgodovino.« Dosledni kristjan pa pravi: ((Recite mi, kaka je bila božja previdnost napram enemu narodu in jaz vam bom povedal, kaka je bila njegova zgodovina.«
11. Marksistični socializem je izdal svojo geslo: «Svoboda». Krščanstvo Pa je zapisalo geslo:	«Pokorščina». Dosledni socialist pravi :	«1° geslo je
simbol moje svobod«, da kot človek živim, proučavom in odkrivam pri-rodne zakone, da spoznam življenje in da živim zemeljsko življenje, zavestno osebno življenja, ki obstoji samo v mejah organske narave.« Dosledni kristjan pa pravi :	«T0 geslo jo simbol
moje pokorščine naj višjemu bogu, katerega vero, objavljeno po prerokih v starem in ovem zakonu moram sprejeti in izpovedati, ako nočem izgubiti
1) Leta 1920. je izšla v Združenih državah Severne. Amerike knjiga pod omenjenim naslovom, s sliko srpa in kladiva in s geslom: vSpodite bogove z nebes in kapitaliste s sveta!” Knjiga je v zelo kratkem času doživela sedem izdaj največ radi pi*ca knjige. Knjigo je namred spisal škot, član vrhovnega škofijskega sveta v državi Ohio in eden najuglednejših mož v protestantski cerkvi Amerike. Vojne grozote so povzročile nemir v njegovi duši in škof je videl vso laž krščanstva in spoznal pravilnost Mar-xovega znanstvenega socializma. In kakor je bil prej najvnetejši oznanjevalec krščanstva, je postal potem naj-gorečnejši T^opovednik socializma. Pred enim letom je bil izključen iz cerkve. — Prinašamo odlomek iz te slavne knjige.
2) to je škof, kateremu je namenjena knjiga.
3) „Železna peta” je naslov romanu Jacka Londona, kjer jmpisuje boj med delom in kapitalom; v tem boju igra glavno vlogo „Železna peta” = fašizem.
4) To velja za marksistični socializem tedaj, ko zmaguje, a ne ko je preganjan. Socialistična Rusija je zahtevala vedno mir, ne zato, ker je bila preslaba za obrambo, temveč ker je sam njen socializem človečanski. Kapitalizem in socializem ne .moreta skupno obstojati: osvojiti mora svet eden ali drugi. Tako se tudi pri vsem človeštvu potrjuje pregovor: „Hiša, v kateri vlada razdor, ne more obstati”.
Laži o sovjetski Rusiji
Solovjeck, „rdeči pekel"
Inozemska delegacija menjševikov in socialrevolucionarjev je zadnji čas za-počela veliko kampanjo proti sovjetski Rusiji. II. Internacionala se je seveda postavila na čelo tega zločinskega dela. Ta gospoda hoče ustvariti med delavci in buržuazijo sovražno razpoloženje proti uniji sovjetskih republik. Da bi to dosegli, so pričeli v zadnjem času širiti lažnjive vesti, kako strašno preganjajo boljševiki menjševike (social-patriote), med katerimi da so tudi delavci. Razni socialpatriotski in meščanski žasopisi prinašajo laži o strahotah «čeke» in današnjih ruskih ječ, v katerih da streljajo boljševiki zaprte par-krat na dan itd. II. Internacionala je izdala oflcielno tozadeven letak. Z ozirom na vse to smatramo za potrebno, da povemo resnico o vseh teh ((Strahotah«.
Koliko političnih jetnikov je v uniji sovjetskih republik?
Nočemo delati nobenih primerov. No-'emo razlagati, koliko revolucionarnih lelavcev in kmetov so dali postreliti bolgarski soclalpatrioti kot člani krvave bolgarske fašistovske vlade; koliko delavcev sta dala postreilti nemška socialdemokrata Noske in Scheidemann; ko liko indijskih revolucionarjev jo v ječah pod vlado Macdonalda voditelja II. Internacionale; koliko komunistov je postrelila poljska socialistična stranka; kako nesramno in policijsko vlogo igrajo socialpatrioti v Jugoslaviji, Ogrski, Finski, Franciji itd.
Povemo le eno številko. — Da je v u-niji sovjetskih republik, ki obsegajo eno šestino celokupne zemeljske krogle in ki imajo 150 miljonov prebivalcev — samo 500 političnih jetnikov. In ti jetniki so sami nasprotniki države delavcev in kmetov. Menjševiki, eseri, anarhisti, monarhisti in fašisti skušajo ustanoviti ilegalne organizacije, ki bi vodile boj proti sovjetom. In kjub vsemu temu zločinskemu delu je v uniji sovjetskih republik samo petsto političnih jetnikov. In ti jetniki so monarhisti, fašisti, menjševiki, anarhisti in eseri.
In ti jetniki — ki so hoteli na razne načine vreči sovjete, kovali zarote, organizirali upore proti prvi delavsko-kmetski državi — niso zaprti tako kol pri nas po cele dni v samotnih celicah, ampak se ves dan svobodno gibljejo. Družinski člani smejo ostati cel toden skupaj z jetniki. Nikjer na svetu ni takih olajšav za politične jetnike. — Tako izgloda v resnici strahota v Solovecku, kjer se nahajajo večinoma vsi politični jetniki.
Brez kraljeve glave
Bonte, J.-tk — Prejeli smo tvoje poročilo. Objavimo prihodnjič.
Idrija. Kolporter:	Mi	Smo	vam	list	po-
slali. Poizvedite kaj na pošti.
Beli kamen. Ivan U.: Vašega dopisa ne moremo priobčiti.
Šempolaj pri Nabrežini. Dopisnik: Radi pomanjkanja prostora objavimo
prihodnjič.
Sv. Križ pri Trstu: Prostor nam ne dopušča, da bi poročali v tej številki o nedeljskih dogodkih.
Fse dopisnike prosimo naj maio potrpijo, ako nam prostor ne dopušča, da bi takoj objavili njih dofpise. Kac je primernega za objavo pride žo na vrsto. Istočasno priporočamo vsem dopisnikom, naj bodo kratki in stvarni v svoiih sni«'h.
Odgovorni urednik : Vekoslav liooav
»Ul). Tip. HhMKI — TrlMI*