izdaja pogodbena skupnost časopisa »domaČe novice« lenart Urejuje uredniški odbor: Frajjo Muršec, predsednik — člani: Breda Stuhec, Jože Suman, Franc Suman in Franček Štefanec — Odgovorni urednik: FRANČEK ŠTEFANEC — Uredništvo in uprava: Lenart, Ptujska cesta 5 — Izhaja stalno na 8. straneh drugi in četrti četrtek — Letna naročnina 500 din, inozemstvo 900 din — Tekoči račun pri podružnici NB Maribor št. 604-11-608-103 — Ime: Pogodbena skupnost za izdajanje časopisa »Domače novice« Lenart — Tiska CP »Celjski tisk« Celje SPREJEM ZVEZNE ŠTAFETE 12. maja ob 8.10 zjutraj je skozi Lenart potovala zvezna štafeta. Ob tej priliki se je pred kulturnim domom v Lenartu zbralo veliko občanov, ki so posuli pot štafete s cvetjem. Predsednik občinskega komiteja ZMS Lenart Jože Dreu pa je v nagovoru med drugim poudaril, da je 25. maj praznik vseh mladih, ki gledajo z globoko vero v bodočnost in verujejo v mir, za katerega vlaga toliko naporov tov. Tito. VOLITVE ZADRUŽNIH SVETOV NA VEČINI VOLIŠČ SO ZAKLJUČILI DELO V JUTRANJIH URAH V nedeljo, 16. maja so bile v Agrokombinatu KZ Lenart in v KZ Zg. Ščavnica—Velka volitve polovice članov zadružnih svetov in svetov delovnih enot. Na območju lenarškega Agrokombinata so izvolili v šestih delovnih enotah 15 novih članov zadružnega sveta in 30 novih članov svetov delovnih enot. Udeležba na volitvah je bila 98,15 odstotna. V delovni enoti Benedikt, delo-višče Benedikt so končali volitve že ob 4.15 uri, v Brestlu ob 5. uri, v delovni enoti Benedikt, delovišče Cagona ob 6. uri, v delovni enoti Lenart, delovišče Jurovski dol ob 6.30 uri itd. Sindikalna podružnica Agrokombinata KZ Lenart je ob času volitev razpisala tekmovanje za ude- ležbo na volitvah in za ureditev volišč. Prvo nagrado v znesku 15.000 din je dobila delovna enota Benedikt, delovišče Benedikt. Drugo nagrado je dobil Brest (13.000) in tretjo nagrado 10.000 din delovna enota Lenart, delovišče Lenart. Na območju kmetijske zadruge Zg. ščavnica—Velka so izvolili 13 novih članov zadružnega sveta in 16 članov delovnih enot. Udeležba na volitvah je bila 95,3 odstotna. Manjkali so upravičeno odsotni. Najprej so končali volitve v Frole-hu in to ob 9. uri, nato na Rožen-gruntu ob 10. uri itd. Volišča so bila povsod lepo okrašena. Seznam novoizvoljenih članov zadružnih svetov objavljamo na 2. strani. KMETOVALCI POZOR! Pojavil se je nevarni poljski škodljivec V letošnjem letu se je nenavadno močno pojavil poljski škodljivec imenovan »listni zavijač« (Cnephasia sp. Tortricidae). Gosenica listnega zavijača se pojavlja povsod, najmočnejše okužbe pa so na lucernah in deteljah. Pojavlja se tudi na krmni pesi in vrtninah. Gosenica listnega zavijača je temno rjave barve z rumeno glavo, dolga 1 cm. Je zelo živahna in se hitro giblje. Gosenica se zavleče na mlade liste, jih obzira in zvije. Okuženi posevki detelje so zakržljani, na prvi pogled pa dajejo videz posledice hujše slane. Zatiranje tega škodljivca s škropljenjem je otežkočeno, ker: — se gosenice pretežno zakrijejo v listih in škropivo — strup ne more direktno delovati; — detelje se pretežno uporabljajo za svežo pokladanje živini, zato škropljenje ni priporočljivo. Dokler strokovna kmetijska služba ne bo izdala potrebnih navodil za zatiranje priporočamo vsem posestnikom, ki na svojih površinah opazijo okužbo po listnem zavij a-ču, da krmne rastline takoj pokosijo in .posušijo. S tem bi dosegli: — s prvo košnjo bi si zagotovili vsaj minimalni pridelek, količinsko manjši, zato pa kvalitetnejši; ■— z odstranitvijo okuženih rastlin bi preprečili nadaljnji razvoj škodljivca. Gosenice se ne bi mogle preživljati na uveli — posušeni listni površini in tako ne bi prišlo do razvojne stopnje bub in metulja, ki ponovno zalega jajčeca. Doslej so ugotovljene okužbe na območju krajevnega urada Gradišče, Jurovski dol, Lenart in Benedikt. Po vsej verjetnosti pa je okuženo celotno območje občine. Zatiranje gosenic listnega zavijača je možno z DDT preparati. Vse posestnike pozivamo, da posvetijo temu škodljivcu vso skrb in da s preventivnimi ukrepi preprečijo njegov nadaljnji razvoj, da ne bo ogrožena rast krmnih rastlin, najpomembnejša surovina za živinorejo. Referent za kmetijstvo OS Ivana Polegeg Uspehi »Klemosovega« obrata v Voličini flllll llllllfllll lilllllllllllllllllllllllllllllli II111IIIIII llilllltlllllllllllllltllltlllllllll lllllll I lllilKtffllllllllEl llllll IIIB llllll i I POLOVICA NOVIH ČLANOV DS | = V Konusu, obrat Lenart, Obrtnem podjetju Klemos in = § Obrtno gradbenem podjetju Lenart so koncem aprila izvolili = = polovico novih članov delavskih svetov. Volišča so bila lepo = = okrašena in je večina članov kolektivov volila že v jutranjih = i urah. = iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii Sprejem ob Dnevu organov za notranje zadeve 13. maja je bil Dan organov za notranje zadeve. V počastitev tega dne je predsednik Skupščine občine Lenart Edo Zorko dne 12. maja priredil sprejem za uslužbence postaje Ljudske milice iz Lenarta, uslužbence referata za notranje zadeve OS in družbeno politične delavce. V začetktt letošnjega leta je v Voličini pričel obratovati Klemo-sov obrat za izdelavo različnih vrst gibljivih cevi. Predvidevajo, da bodo v tem obratu dosegli to leto za preko 100 milijonov din prometa, s samo 10 zaposlenimi. Sedaj delajo v dveh ali celo v treh izmenah, ker je povpraševanje za njihove proizvode veliko. Obrtno podjetje Klemos iz Lenarta je v Voličini vzelo v najem stari kulturni dom in so v njega montirali stroje, ki so jih kupili v mariborski Livarni. V obratu, ki je samostojna obračunska enota, zaslužijo povprečno 35 tisoč din mesečno. Pričakujejo pa, da se bodo osebni prejemki znatno dvignili, ko se bodo delavci privadili na novi način proizvodnje. Razen enega ni bil nihče na praksi v podobnem obratu drugod. Eden od strojev novega Klemosovega obrata v Voličini. Foto: Brumen DONA in fiv svetu, Dopust je odvisen od delovnih pogojev Po novem zakonu o delovnih razmerjih, se letni dopust, ki ga določa delovna organizacija, odobri z upoštevanjem delovnih pogojev (teža dela, zahtevnost dela, vpliv dela in delovne okolice na delavca, duševna in telesna napetost pri delu in drugo), odvisen pa je tudi od delovne dobe drugih obdobij, ki so po zakonu izenačene z delovno dobo. Pri neposredni odmeri letnega dopusta, delavcu iib& upošteva delovna skupnost, u-spehe, ki jih dosega po kakovosti, količini in po drugih kriterijih. Važne pa so tudi socialne razmere, v katerih živi (sama mati z otroki, invalid, bolezen in drugo). Določila novega zakona bo lažje uveljavljati pri mlajših delavcih. Pri starejših pa bo potrebno bolj upoštevati njiho- ve delovne izkušnje, odgovornost in njihov socialni položaj. Medtem, ko je bila po prej veljavnem zakonu o delovnih razmerjih odločilna delovna doba, pa so po novem zakonu vsa merila za določitev dopusta, to je delovna doba, delovni uspeh, posebni delovni in socialni pogoji, enakovredni. Novi temeljni zakon o delovnih razmerjih v svojem 63. členu med drugim določa, da traja letni dopust delavca najmanj 14, največ pa 30 delovnih dni. Za delavca, ki dela v težavnih delovnih pogojih, pa je lahko dopust izjemoma tudi daljši kot 30 dni, nikakor pa dopust ne more trajati več kot 60 delovnih dni. Po prejšnjem zakonu o delovnih razmerjih so imeli zaposle- ni pravico od najmanj 12 do 30 dni plačanega dopusta v enem koledarskem letu. Delavcu, ki je imel do 5 let delovne dobe, je pripadalo 12 delovnih dni plačanega dopusta, delavcu z delovno dobo nad pet let in do 15 let 18 dni, od 15 do 25 let delovne dobe 24 dni in z delovno dobo nad 25 let, 30 delovnih dni plačanega dopusta. Novih določil zakona o delovnih razmerjih v zvezi z dopusti pa delovne organizacije ne bodo mogle prej uveljaviti, dokler jih ne bodo vnesle v statute ali druge ustrezne akte. Ker so delovne organizacije v časovni stiski, morajo pa upoštevati nedavno uveljavljeni zakon, je nujno, da sprejmejo delavski sveti začasne sklepe, ki bodo omogočili uresničitev novih zakonskih določil. 500 JIH JE ZAPEL USPELA REVIJA PIONIRSKIH PEVSKIH ZBOROV V LENARTU Od 10. do 14. maja je bil predsednik Tito na obisku na Norveškem, kjer so ga prijateljsko sprejeli. Ob tej priliki so bili vodeni razgovori, ki zanimajo obe državi. V Beogradu in mnogih drugih mestih na svetu so bile v počastitev osvoboditve jubilejne parade. V Beogradu je bila skupna seja obeh zborov zvezne skupščine. Zveznega odbora SFRJ in ZZB NOV. Na seji je govoril Koča Po-povič. V Ljubljani pa je bilo v novi športni hali zborovanje sa-moupravljalcev, udeležilo se ga je 6.500 ljudi, govoril jim je predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj, ki je poudaril, da je samoupravljanje osnovna pridobitev socialistične revolucije. V Ljubljani so tudi odprli spominski park padlih borcev in talcev na Žalah. Petega maja je bila v kino dvorani v Ajdovščini proslava obletnice ustanovitve prve slovenske vlade, ob tej priliki je govoril sekretar CK ZKS Viktor Avbelj. Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Boris Kraigher je med obiskom v Nemški demokratični republiki dosegel soglasje o sodelovanju v industriji, o razširitvi blagovne izmenjave in o sodelovanju na znanstvenem in tehničnem področju. Ob tej priliki se je udeležil sprejema pri Walterju Ulbrichtu. Francoski predsednik De Gaul-le je obsodil ameriško invazijo v Dominikanski republiki. Dan zmage nad nacistično Nemčijo so proslavili po vsem svetu in Zvezna republika Nemčija je preživljala nesrečne ure srečanja s preteklostjo. Ameriški predsednik Johnson je dobil od kongresa pooblastilo za novih 700 milijonov dolarjev, ki jih bodo uporabili za povečanje vojaškega angažiranja ZDA v Vietnamu. V Dominikanski republiki je prišel na površje general Antonio fmbert Bererra, šef nove petčlanske junte, ki naj bi dosegla priznanje kot legalna vlada. Toda predsednik Caamano, se ni uklonil pritisku in položaj v Domi-nikani je tak kot je bil, le s to razliko, da so Američani še povečali število svojih čet in vzporedno s tem grajo, ki so jo s svojo akcijo doživeli po vsem svetu. Na Dunaju je umrl bivši avstrijski kancler Leopold Fiegel. 15. aprila so se na Dunaju zbrali zunanji mnistri štirih velesil. Generalni sekretar OZN U Tant in mnoge druge osebnosti svetovnega dogajanja, da bi se v času, ko je hladna vojna spet zaznavna, udeležili proslave obletnice dogodka, ki je bil prvi konkretni znanilec po jemanj a najhujše mednarodne napetosti v povojni dobi. Predsednik republike Josip Broz Tito je 25. maja proslavil svoj 73. rojstni dan. Še na mnoga leta tov. Tito! V nedeljo 16. maja ob 9. uri dopoldne je bila v kulturnem domu Lenart v čast 20-letnice osvoboditve Revija pionirskih pevskih zborov. Revijo je organiziral Občinski svet zveze kulturno-prosvetnih organizacij občine Lenart. Na prireditvi je nastopilo sedem zborov iz petih osnovnih šol in to: Cerkvenjaka, Gradišča, Benedikta, Voliči-ne in Lenarta. Kot častni gost je na reviji nastopil tudi ženski pevski zbor iz Cerkvenjaka. Preko 500 pevcev je dokazalo, da se je kvaliteta pevskih zborov na naših šolah ponovno dvignila. Nastopajoče je v imenu občinske zveze kulturno prosvetnih organizacij pozdravil predsednik Franček Štefanec. Zborovodjem: Milanu Ne-krapu, Mileni Štrakl, Nevi Purgaj, Matiju Gerkešu in Franju Škrbincu pa je tajnik obč. sveta ZKPO AGROKOMBINAT KZ LENART: Alojz Holdinar traktorist, Janez Kramberger kmet. teh., Milan Šam-perl traktorist, Franc Črnko delavec, Leopold Hameršak kmetijski teh., Jože Mihetič delavec, Ladislav Omerza uslužbenec, Stanislav Ču-ček uslužbenec, Vinko Grajfoner mizar, Jože Mlasko kmet iz Lenar- O Branko Muršec podaril šopke rdečih nageljnov. Nastopajoče so gledalci zelo toplo sprejeli. ta, Franc Kraner kmet iz Zg. Parti-nja, Miloš Cucek kmet iz Sp. Voli-čine, Janez Gozdnik kmet iz Rogoz-nice, Janez Firbas kmet iz Brengo-ve in Stanko Zmavc nižji kmet. teh. iz Cogetinc. KZ ZGORNJA ŠČAVNICA — VELKA: Člani delovne skupnosti: Marija Vadravec, Franc Fašink, Ivan Ba-lažic, Avgust Patekar, Franc Sene-kovič, Marija Finkšt, Jože Maru-ško, Franc Dajčman, Franc Zemljič. Člani zadruge: Jože Šnajder st., Jože Rajh, Franc Roj st. in Martin Raduha. PRVI »po poteh osvobojenega Ptuja« Teka na 10 km »Po poteh osvobojenega Ptuja«, ki je ibil v nedeljo 16. maja, sta se udeležili tudi dve ekipi TVD Partizana Lenart. Prvo mesto na tem teku je dosegla ekipa iz Lenarta, v sestavu: Franc Po-lanec, Franc Podgoršak, Slavko Čuček in Franc Šeligo. Druga ekipa iz Lenarta pa je dosegla peto mesto. Sestav ekipe: Jože Murko, Alojz Rojht, Zdravko Vogrin in Pavel Pigac. TVD Partizan Lenart se pripravlja na podobno tekmovanje v čast občinskega praznika. — 2e veš, da smo pri nas povišali krajevni samoprispevek? — Ne. Zakaj ste ga pa povišali? — Da bi še popravili ceste, ki ne vodijo do hiš funkcionarjev krajevne skupnosti! Novi člani zadružnih svetov UKINITEV PREMIJ BO IMELA NEUGODNE POSLEDICE Direktorja Kmetijske zadruge Zg. Ščavnica—Velka Iva Knepleža smo zaprosili, da našim bralcem pove nekaj o novi kmetijski problematiki: Znano nam je, da se predvideva ukinitev premij za pitanje živine, ki je bila 80 din za kilogram. Kakšne posledice bo to imelo za vašo delovno organizacijo? Ukinitev premij za pitano mlado govedo bo imela zelo negativne posledice v tej panogi proizvodnje. Vemo, da smo še pravzaprav pred enim ali dvema letoma komaj začeli z intenzivnim pitanjem mladega goveda, če lahko to že sploh tako imenujem in sicer v družbenem sektorju proizvodnje, kot tudi v kooperaciji. Vemo tudi, da na našem tržišču čutimo čedalje večje pomanjkanje mesa, kar lahko vidimo iz tega, da se je v zadnjih osmih mesecih meso podražilo za nad 100 odstotkov na eni strani in na drugi strani, da se je prav zaradi stimulacije, ki predvsem izhaja iz premije, ki so jo proizvajalci dobili za spitano mlado govedo, dvignila proizvodnja mesa konkretno na našem območju, za 82 odstotkov. Tej trditvi ne bi mogli verjeti, če ne povemo istočasno dejstva, da pa se je na tretji strani izvoz mesa dvignil napram letu 1962 najmanj za nad 200 odstotkov. Z izvozom mesa in živega goveda smo storili pravzaprav prvi korak v smeri uveljavljanja in vključitve v mednarodno delitev dela, vsaj kar se kmetijskega področja tiče. Lahko rečem, da zaenkrat naša zadruga nima bojazni, da bi zaradi ukinitve premij imela v lastni proizvodnji določene bistvene negativne posledice, ker vemo, da je bila premija le začasnega značaja in nujno potrebna predvsem v preteklem obdobju, ko so bile prodajne cene za govedo uradno določene. Prodajne cene goveda so se v lanskem letu sprostile in so se V prejšnji številki smo pisali, da je nameravalo Trgovsko podjetje Potrošnik-Izbira Lenart s 15. majem zapreti trgovino v Gočovi. Glavni vzrok za to je bil v premajhni kupni moči tamkajšnjega prebivalstva in je zaradi tega imela trgovina izgubo. Na pobudo odbornikov občinske skupščine iz območja Gočo-ve, je bil v nedeljo 16. maja sklican v tem kraju sestanek vašča- napram istemu obdobju lanskega leta dvignile skoraj za 100 odstotkov, v lanskem letu, v tem času je npr. veljal 1 kg I. a razrednega pitanega živega goveda 250 din, dočim velja danes nekaj manj kot 500 din. Bilo bi vse v redu, če ne bi istočasno poskočila cena tudi reprodukcijskemu materialu za proizvodnjo goveda in če ne bi bili v lanskem letu ukinjeni regresi za umetna gnojila, za kmetijske stroje in nadomestne dele, kar vsekakor posredno vpliva na rentabilnost govedorejske proizvodnje, zaradi česar lahko v bodočnosti, po ukinitvi premij privede do deficita v živinorejski proizvodnji, ali pa vsaj do znatnega zmanjšanja akumulativnosti, ki je bila sedaj ob premiji zelo visoka. To dejstvo lahko pripelje do tega, da se bo zmanjšal interes za govedorejo, oziroma ta ne bo napredovala po perspektivno predvideni dinamiki, kar se bo najprej in najbolj občutilo v kooperacijski proizvodnji. Po mojem mnenju bi bilo treba še naprej premirati vsaj tisto govedo, ki gre v izvoz, ker vemo, da je naš cilj čimveč izvažati in prav meso je artikel, ki dosega na zunanjem tržišču zelo ugodno ceno. Prav zaradi tega bi morala družba še naprej stimulirati proizvajalca mesa in s tem zbujati interes za veletržno proizvodnjo. Vemo, da vse napredne države, zlasti kapitalistične, premirajo proizvajalce goveje živine, npr. sosednja Avstrija, čeprav proizvajalci živine v teh deželah proizvajajo pod ugodnejšimi pogoji in je proizvodnost v teh deželah že brez premije visoko akumulativna. Da je temu tako, navajam primer: v Avstriji dobi kmet za 1 kg spitanega goveda I. a razred 16 šilingov in 5 šilingov premije, tedaj skupno 21 šilingov ali v našem denarju skupno 630 din za kg. Ob tem pa so nov. Sestanka se je udeležilo 50 ljudi, ki so ugotovili, da so se te trgovine do sedaj premalo posluževali. Do sedaj se je dogajalo, da so mnogi kupovali v Mariboru ali drugje. Na koncu sestanka so sprejeli sklep, da bo trgovina v Gočovi še ostala za en mesec, če pa se bo promet v tem času znatno povečal, pa trgovine ne bodo zaprli. cene repromaterialu, zlasti pa cene za kmetijsko mehanizacijo znatno nižje od naših v Jugoslaviji. Ukinitev premij bo pričela veljati s prvim julijem ali se bo pri vas zaradi tega zmanjšalo število pitancev in na kakšno vrsto živinoreje se boste predvsem orientirali? Naša zadruga po 1. juliju, ko bo ukinjena premija, ne predvideva nobenih sprememb v živinoreji. Še naprej bomo gojili predvsem pitano mlado govedo, tako v lastni proizvodnji, kot tudi v kooperaciji. Po 1. juliju, ko ne bo več premije, bo treba na tržišču z živino več discipline in reda, predvsem pri oni živini, ki je v kooperaciji. Ce bodo zadruge in kombinati navijali cene in si nelojalno konkurirali, potem bodo ob akumulacijo, kar ipa se bo pri dohodku ob koncu leta močno poznalo. Prav zaradi tega se zna zgoditi, da bo v kooperaciji v živinoreji namesto dohodka, kot je bilo v preteklih dveh letih, ko je bila še premija, izguba. To je dejstvo zaradi katerega bodo morale kmetijske delovne organizacije voditi v kooperaciji živinoreje enotno, lojalno in čvrsto politiko in proizvajalce kooperante pravično in v okviru danih možnosti enakopravno stimulirati, kajti le tako bodo zbujale interes proizvajalcev — kmetov in pripomogle k stabilizaciji gospodarstva v tem smislu. V počastitev Dneva zmage in 20-letnice osvoboditve je 9. maja na Poleni pri Lenartu priredila sindikalna podružnica Agrokombinata KZ Lenart konjeniško revijo in spretnostne vožneje z motornimi kolesi. Na prireditvi se je zbralo okoli 7000 gledalcev. Med revijo je v bližini hipodroma letalo Letalske šole iz Maribora odvrglo padalca. Na prireditvi je sodeloval Konjeniški klub iz Maribora. Zveza šo- Menim namreč, da je ravno navijanje cen mesu bila usodna točka k splošnemu dvigu cen kmetijskih in industrijskih proizvodov v preteklem obdobju, česar posledica je bila zmrznitev cen, ki ne vpliva dobro na naše gospodarstvo. Iz zaključnega računa je bilo razvidno, da je vaša delovna organizacija dosegla precejšnje izgube, kaj nameravate letos storiti, da se lanskoletna situacija ne bi ponovila? Da, preteklo poslovno leto smo zaključili z znatnim poslovnim deficitom. To je posledica integracije z ekonomsko enoto Agrokombinata Maribor na Zg. Velki. 2e ob integraciji smo vedeli, da bomo leto zaključili z izgubo. Pripojena enota ima v sklopu svoje proizvodnje krave mlekarice, kjer je zguba zaradi uradno določene cene mleku, nadalje mlade nasade jablan, ki še niso v rodnosti in sedaj samo trošijo tu ne krijejo vlaganj. Nadalje vinograde v večini na ekstenzivni podlagi, v lanskem letu pa je bila tudi toča in zelo neugodna sadna letina. Da bi v letu 1965 proizvodnjo sanirali, smo se odločili, da opustimo vso proizvodnjo na raztresenih parcelah, predvsem ibomo opustili proizvodnjo v ekstenzivnih vinogradih; za vzdrževanje mladih sadovnjakov do rodnosti pa smo dobili kredit, kar bo prispevalo k (Nadaljevanje na 8. strani) ferjev in avtomehanikov, podružnica Lenart in Letalska šola iz Maribora. Najboljše rezultate v konjeniški reviji je dosegel Ivan Pirher iz Lenarta, ki je bil trikrat prvi, na to pa Mirko Kristl s kobilama Santi-ano in Dinolo. Pri spretnostnih vožnjah z motornimi kolesi pa sta bila najboljša — med mopedisti Karel Damiš iz Lenarta, med motoristi pa Anton Kocbek iz Vidma ob Ščav-nici. t^T™ - Jp t' Veliko srečanje Tomosovih »spačkov« v Zavrhu V nedeljo 23. maja je bilo v Zavrhu veliko srečanje spačkov in amijev 6, ki so bili izdelani v Tomosu v Kopru. Srečanje je organizirala tovarna Tomos v propagandne namene. Prebivalci Zavrha so si z zanimanjem ogledovali velike kolone avtomobilov, ki so pe bližale njihovemu kraju. Na prireditvi je bilo namreč preko 200 avtomobilov, ki so bili vsi izdelani v Tomosu. V dopoldanskem času je bil na turistični postojanki Zavrh kulturni program. Pozdravno besedo pa je imel predstavnik Tomosa. Lastniki spačkov so imeli možnost vprašati za razne nasvete strokovnjake tega podjetja. V popoldanskih urah pa je bila velika zabavna prireditev. Trgovine še ne bodo zaprli Pri spretnostnih vožnjah je bil med mopedisti najboljši Karel Damiš iz Lenarta. — Foto: Brumen Uspeta konjeniška trnja PIRHER TRIKRAT PRVI NA POLENI PRI LENARTU SE JE ZBRALO 7000 GLEDALCEV Zavarujte pridelke za škode po toči Ing. Anton Greif Po toči zvoniti je prepozno, pravi pregovor. Če je toča napravila nad 5 odstotkov škode, potem pridelka ne moremo več zavarovati. Letos posevki žit dobro kažejo in tudi vinogradi obetajo dobro letino. Prav nič pa ne vemo, če bomo želi ali brali, toča nam lahko v nekaj minutah popolnoma uniči ves pridelek in ves naš trud in stroški so zaman. Toča napravi vsako leto ogromne škode. Kogar ta nesreča prizadene, občuti veliko gospodarsko škodo. Padanja toče zaenkrat še ne moremo preprečiti, preprečimo pa lahko njene hude posledice, če zavarujemo prideike za škode po toči pri Zavarovalnici. V maju lahko vsak kmetovalec ugotovi, kakšne pridelke pričakuje in lahko zavaruje pričakovani pridelek. Ako bo pozneje bolezen, suša ali poplava uničila del pridelka, lahko sporoči Zavarovalnici in mu bo znižala količino zavarovanega pridelka ter mu vrnila del premije. To znižanje pa lahko doseže le takrat, če še toča ni padala in je pridelek manjši vsaj za 20 odstotkov. Po novem Pravilniku za zavarovanje Zavarovalnica jamči tudi za škode, ki jih povzroči vihar, če ga spremlja toča. To je velika ugodnost za zavarovanje žit. Vihar cesto napravi mnogo več škode, kot toča .sama, to pa posebno takrat, če je žito poleglo že pred cvetenjem. V bodoče je možno zavarovati kmetijske pridelke še za naslednje nevarnosti: za škode po slani, za škode po viharju, če tudi ne pada toča, za škode po poplavi in za škode na semenskih žitih zaradi izgube kakovosti. V družbenem sektorju je možno zavarovati za te rizike pod pogojem, da so zavarovane vse istovrstne površine pod eno kulturo na enem obratu. Privatni kmetijski proizvajalci pa lahko zavarujejo za imenovane nevarnosti le pri kolektivnih zavaro- vanjih. Kolektivna zavarovanja so tista, če je zajeto v zavarovanje 80 odstotkov vseh pridelovalcev ali površin ene kulture na določenem območju npr. na območju neke vasi ali kmetijske zadruge. Pri kolektivnih zavarovanjih imajo zavarovanci tudi za 20 odstotkov nižjo premijo. Za takšna dodaina zavarovanja mora zavarovanec doplačati dodatno premijo in sicer za pozebo 5 odstotkov in za poplavo 2 do 4 odstotke od zavarovalne vsote, za škode po viharju 20 odstotkov in za škode na semenskih žitih 30 odstotkov na samo premijo, t. j. na osnovno premijo za zavarovanje za škode po toči. Privatni kmetijski proizvajalci pa imajo tudi to ugodnost, da lahko zavarujejo vse kooperirane prideike preko kmetijske zadruge. Pri tem imajo 20 do 25 odstotkov cenejšo premijo. Premijo za zavarovanje plačajo zadrugi lahko kasneje, t. j. po spravilu pridelka, brez doplačila obresti. Zavarovanje ko- operacij sklepajo vsi kmetijski tehniki na vseh obratih zadruge. Zavarovanje kooperacij mora biti končano do 1. junija. Kmetijski pridelovalci lahko zavarujejo prav vse pridelke: žita, vinograde, sadje, krmne rastline, vrtnine, sadne in gozdne drevesnice in mlade gozdne nasade. Premija za zavarovanje pridelkov je po novih cenikih nekoliko nižja kot je bila do sedaj. Za zavarovanje žit je premija nižja za 11 odstotkov, edino za zavarovanje vinogradov je za 1,5 odstotkov višja, to pa zaradi tega, ker so bile pri zavarovanju vinogradov vedno velike škode in velike izgube za vse Zavarovalnice. Premija za zavarovanje naj bi bila plačana ob zavarovanju. Kdor ne plača premije takoj, bo moral plačati zakonite 8 odstotne obresti, za 6 mesecev bo treba plačati 4 odstotke obresti od dolgovane premije. dašta $a iekti lenarčani osmi, Štirinajsti in sedemindvajseti Letošnjega teka po poteh osvobojene Ljubljane, ki je bil ob 20-let-nici osvoboditve slovenskega glavnega mesta, so se udeležile tudi tri ekipe iz Lenarta. Moška ekipa združenja ZB iz Lenarta je osvojila drugo mesto med ekipami ZB, v skupnem plasmaju pa je bila 27. na progi 25 km. Ekipo so sestavljali: Jože Vidrih, Drago Šinkovec, Ivan Klobučar, Avgust Podgorelc in Janko Banič. V teku na 25 km sta sodelovali dve ekipi TVD Partizana iz Lenar- ta, v konkurenci težkoatletskih klubov. Osmo mesto je dosegla ekipa v sestavu: Franc Polanc, Franc Šeliga, Zdravko Vogrin, Slavko Cuček in Janez Podgoršek. Poudariti je potrebno, da je v tej skupini teklo le 46 ekip. Štirinajsto mesto pa je dosegla ekipa v sestavu: Pavli Markoli, Jože Murko, Alojz Rajht, Franc Pi-gac in Ivan Vogrin. Razveseljivo je, da so se iz naše občine teka udeležili predvsem fantje iz kmečkih in delavskih vrst. Poročili so se V poročni dvorani v Lenartu na Ptujski cesti 5 so se poročili: 8. maja: Marija Krempl in Viktor Močnik iz Krivega vrha, Ida Šlebinger iz Jurovskega dola in Jakob Šmigoc iz Kremberka, Amalija Braeko iz Oseka in Franc Zivko iz Spodnje Bačkove, Marija Kegl iz Dragučeve in Štefan Bratkovič iz Malne, Ana Leš iz Lenarta in Feliks Zrnec iz Zitenc. 15. maja: Marija Zugman iz Ledineka in Janez Ploj iz Zg. Ščavnice, Viktorija Zidar iz Ledineka in Franc Zver iz Zg. Ščavnice, Frida Zupec iz Sp. Žerjave in Friderik Lešnik iz Zg. Žerjave, Marija Kocbek iz Kremberka in Friderih Simonič iz Zitenc, Marija Pavalec iz Krivega vrha in Bogomir Ruhitel iz Sp. Hoč. Iskreno čestitamo! KREDITI ZA IZGRADNJO STANOVANJSKEGA BLOKA Na tretji skupni seji obeh zborov skupščine občine Lenart so med drugim sprejeli sklep, da se za izgradnjo stanovanjskega bloka v Zg. Ščavnici najame kredit iz sredstev stanovanjskih skladov v višini 40 milijonov din. Polovico kredita bo najetega iz republiškega stanovanjskega sklada, druga polovica pa iz občinskega. Sredstva za odplačilo anuitet bodo zagotov- ljena v vsakoletnem proračunu občine Lenart. NOGOMET V nedeljo 16. maja je bila na le-narškem nogometnem igrišču letošnja druga nogometna tekma med moštvom Lenarta in ekipo slove-njegoriške lige. Zmagali so gostje z rezultatom 3:0. Nova poročna dvorana - Osmega maja je bila v Lenartu prva poroka v novi poročni dvorani. Dvorana je na Ptujski cesti 5 in je sodobno opremljena. Prva sta se v novi dvorani poročila Marija Krempl in Viktor Močnik iz Krivega vrha. Poročil ju je odbornik ob- činske skupščine Branko Kos, po pooblastilu predsednika skupščine Eda Zorka, v navzočnosti matičarja Zimič Leopolda. V bodoče bomo v našem listu objavljali imena vseh, ki so se poročili v Lenartu. DOBILI SO MOTORNE KOSILNICE v začetku maja je Agrokombinat KZ Lenart dobil prvih 10 ročnih motornih kosilnic, od 45 naročenih. Dobili so jih kooperanti za po 25 ha kooperacijske proizvodnje. Kooperanti so vezani z zadrugo, da bodo tri leta s teh površin prodajali pridelke zadrugi in spitali letno po eno glavo živine. Na fotografiji so iz leve proti desni Feliks Čuček iz Voličine, Franc Sužnik iz Selc in Roman Jakopec iz Zg. Voličine. Vsi so koope-rantje Agrokombinata KZ Lenart in so novih kosilnic zelo veseli, saj bodo lahko tako lažje in hitreje pokosili svoje površine, ker je vedno težje dobiti kosce. Posnetek je bil napravljen 12. maja na cesti proti Voličini. PISMA BRALCEV zaupno Preprečiti nesi ečo Zadružni dogon v Voličini ni povsem v redu. Tehtnica za živino je zraven polodprtega vodnjaka iz katerega štrli nagnjena lesena cev, ki je nihče ne odstrani. Potrebno bi bilo, da bi odgovorni organi to uredili. Saj je vodnjak v takem stanju že leto dni. Nesreče moramo preprečiti. Franjo Varh NAGRADE NISEM PREJELA PREKLIC ANTONIJA PRIMEK, gospodinja, Sp. Porčič št. 6, preklicujem kot neresnično govorico, katero sem razširjala na škodo IVANKE PODGORŠEK, delavke iz Sp. Porči-ča št. 7. Od Rezike Zivko iz Bakovc 80 p. Murska Sobota smo prejeli obširno pismo. V njem med drugim Filmski spored LENART 30. maja, RIMSKA SUŽNJA It. CS 2. junija, mačka pod šle-MOM, jug. film 6. junija, enooki d2ek, ara. V V 9. junija, SMRT PRIHAJA IZ VSEMIRJA, franc.-it. film GRADIŠČE 30. maja, IZPOD RANGA, madž. film 6. junija, ROKO IN NJEGOVI BRATJE VOLIČINA 30. maj, AVANTURA T. SOJERA am. pustolovski film 6. junija, TRAPAR KALI, am. kavbojski film KOZERtJA UREDNIK lokalnega lista Urednik lokalnega lista, o katerem pripoveduje naša zgodba, ne živi več. Na dan smrti je prišel kot običajno v uredništvo lista, ki ga je že .nekaj let na veselje večine in jezo manjšine, urejal. Ko je sedel za mizo, je že zazvonil telefon. Utrujen že od včerajšnjega telefonskega prerekanja, je počasi primaknil slušalko k desnemu ušesu, ker je na levo že popolnoma oglu-šel. Onkraj žice se je z mogočnim glasom predstavil direktor podjetja za izdelavo domačih klobas in nadaljeval kot navit: »Tovariš urednik! Pri priči mi povejte, kateri tepec si je dovolil tako nesramno pisati o našem podjetju. Res bi rad vedel, če se ta pisun sploh kaj spozna na mesarsko obrt. Povejte mu. Če hoče pisati o nas mesarjih, naj se gre prej učit nresarskega poklica. Vsak fič firič nam menda ne bo očital visokih cen naših izdelkov. Če bi vedel, kaj vse je v naših klobasah (Kdo ve? Op. Anzek), ne bi takih kvasil in nas vlačil po zobeh. Pa še to. Veste, pri nas nismo navajeni, da bi kdorkoli dajal informacije za tisk. Zato sem vendar jaz v podjetju, da povem, kar je treba povedati..« Sedaj se je direktor prvič ustavil in še to za to, ker se mu je zaletelo. Potem pa je nadaljeval: »Po 33. členu Zakona o tisku zahtevam v imenu našega delovnega kolektiva, da objavite v naslednji številki lista največ štiri tipkane strani dolgi popravek, ki vam ga do jubtri pošljemo. Popravek morate v interesu pravilnega obveščanja javnosti obvezno objaviti.« Potem pa je s treskom odložil slušalko. Urednik si je podprl težko glavo in se spraševal, kaj je bilo sploh napisanega, da je povzročilo tako reakcijo. Zazrl se je v časnik pred seboj in še enkrat preletel članek o proizvodnji in cenah, kjer je o mesarskem podjetju pisalo: »To je eno redkih podjetij v naši pokrajini, ki rentabilno gospodari, čeprav je, kakor druga sorodna podjetja, zadnje dni nekoliko zvišalo cene svojim izdelkom.« Med branjem je prišel funkcionar Jaka, se zazrl v članek in v urednika, potem pa dejal: »Človek božji! Povej mi, kako dolgo še nameravate tako prizanesljivo pisati o mesarskem podjetju. A sploh veš koliko in zakaj so dvignili cene? Kaj takega se lahko zgodi samo tam, kjer ni prav nobene socialistične morale. In ti dovoliš take stvari tolerirati!« Urednik je hotel nekaj povedati v opravičilo, pa ga je prišlec prekinil: »Nič ne govori! To je neodgovorno početje, za katerega si odgovoren kot urednik.« Potem pa je odšel. Telefon pa je zopet klical. Onkraj žice se je to pot oglasil sekretar mesarskega podjetja, ki se je na dolgo razgovoril. Vsega, kar je povedal, urednik ni več slišal, ker ga je medtem zadela kap. Anzek pravi, da je bila lani izžrebana za knjižno nagrado, ker je pravilno rešila uganko objavljeno v lanski 21. št. Domačih novic, nagrade pa še do danes ni prejela. Tovarišica Rezika, pregledali smo knjigo odposlane pošte in ugotovili naslednje: Nagrado smo odposlali 19. 12. 1964 na naslov Rezika Zivko, Bučkovci 80 p: Murska Sobota. To se pravi, da se je vrinila napaka pri naslovu (Bučkovci, namesto Bakovci). Zanimivo je, da kljub napačnemu naslovu nismo dobili zavrnjene pošiljke. Danes vam pošiljamo drugo knjigo, o točnosti naše trditve pa se lahko sami prepričati v naši upravi. Uprava DN Čestitke Dragi mami Angeli FRAS iz Sp. Gasteraja št. 56 čestita k 43. rojstnemu dnevu in želi več sreče in zdravja mož Ivan, sinova Alojz in Jože ter hčerki Marija in Anica. Dragi mami Ivani in očetu Feliksu MURŠEC iz Sp. Žerjave 52 želi k življenjskemu prazniku obilo sreče in zdravja hčerka Fanika s hčerkico Marico iz Lenarta. Pomisli - ugani Za uganko objavljeno v 8. št. smo dobili zelo veliko odgovorov. Zreb je tokrat izbral DRAGICO PERDOŠ iz Žitenc 52, p. Jurovski dol, ki je pravilno uganila, da je bil posnetek napravljen na pročelju osnovne šole v Zg. Ščavnici. Nagrado ji bomo poslali po pošti. Danes je vaša naloga, da uganete v katerem našem obratu je napravljen zgornji posnetek? Odgovore nam pošljite na naslov Domače novice Lenart v Slov. gor., Ptujska cesta 5, do 10. junija letos. Zanimive domače vesti Po prvem maju so v Gradišču delavci Obrtno gradbenega podjetja Lenart pričeli z adaptacijo nekdanje Dreove hiše. V njej bodo uredili dve družinski in dve samski stanovanji za prosvetne delavce. 4. maja so odprli v Gradišču adaptirano špecerijsko trgovino nasproti zdravstvene postaje. Novi lokal je prostornejši in so v bližini dovolj velika skladišča, ki jih v trgovini »Na griču« ni bilo. Težkoatletski klub Lenart je pričel s pripravami na telovadno akademijo, ki bo prirejena v počastitev 20. obletnice osvoboditve. Igralska skupina iz Benedikta z uspehom uprizarja Miklovo Zalo po raznih krajih občine in izven nje. Do sedaj so zaslužili okoli 500 tisoč din, računajo pa, da bodo tako zbrali milijon. Vsa sredstva so namenili nakupu gasilskega avtomobila za Benedikt. Kulturno-umetniško društvo iz Voličine je 16. maja uprizorilo na domačem odru komedijo Glavni dobitek. Udeležba na prireditvi je bila polnoštevilna. 15. maja zvečer je KUD iz Lenarta na domačem odru ponovilo dramo L Potrča Krefli, v režiji Mery Jurman. UUIIIMIMinillllllllllllinilllMIlllllllllllilllllllMIlllllMinilllllllllllMIlllllllllllIMIIIIIIiniillllllMIlllllHlllllllllllll Zgornji posnetek je napravljen v Spodnji Senarski, ki je ena od naših manjših naselij. V vasi ni nobenega društva ali organizacije in so prebivalci vezani na krajevni center Gradišče. Foto: Franček Stefa.nec Ing. Jože Čeh: ] SPOMLADANSKA DELA V SADOVNJAKIH Čas škropljenja: Ko so vsa slivova in češpljeva drevesa odcvetela in osipala večina večnih cvetnih listov. Dokler čebele obletavajo cvetove sliv in češpelj teh ne škropimo radi nevarnosti zastrupitve. Način škropljenja: Tokrat poškropimo (orosimo boljše popolnoma zmočimo) vse zelene dele, predvsem cvetje od vseh strani. Vrsta in koncentracija škropiv: Močljiva žvepla (Kosan,Thiovit itd.) ali Delan ali Dithane in dodamo: Metasystox ali Diazinon 20 ali Parathion 20 0,30 % to je 0,30 kg na 100 1 vode 0,15 % to je 0,15 kg na 100 1 vode 0,30 % to je 0,30 kg na 100 1 vode 0,10 % to je 0,10 kg na 1001 vode 0,25 % to je 0,25 kg na 1001 vode 0,20 % to je 0,20 kg na 100 1 vode C) Prvo podcvetno škropljenje jablan in hrušk: Proti škrlupu, muniliji, plesni, raznim gosenicam, bolhšicam, listnim zavijačem, raznim kaparjem, rdečemu pajku, sadnim za-vijačem itd. Čas škropljenja: Ko so vsa jablanova in hruškova drevesa odcvetela in osipala venčne cvetne liste. Dokler čebele obletavajo cvetove ne škropimo. Način škropljenja: Poškropimo (orosimo — bolje zmočimo) vse zelene dele (liste, cvetove, peclje in poganjke) od vseh strani. Vrsta in koncentracija škropiv: Delan 0,15 % to je 0,15 kg na 1001 vode ali Zineb Pinus 0,40% to je 0,40 kg na 1001 vode ali Dithane 0,30 % to je 0,30 kg na 1001 vode ali Močljiva žvepla (Kosan, Thiovit itd.) 0,30 % to je 0,30 kg na 1001 vode in dodamo: Metasystox 0,10 o/0 to je 0,10 kg na 1001 vode ali Parathion 20 0,15 o/0 to je 0,15 kg na 1001 vode ali Doazinon 20 0,25 o/0 to je 0,25 kg na 1001 vode C) Drugo in nadaljnja škropljenja sadnega drevja: 1. Češplje in slive: V prvi polovici junija izvršimo drugo podcvetno škropljenje češpelj in sliv proti istim škodljivcem in boleznim, isti način izvedbe z istimi sredstvi kot so navedeni v prvem podcvetnem škropljenju češpelj in sliv. (Konec v naslednji številki) KAKŠNE SO PRISTOJBINE ZA GROBOVE? Bralec Domačih novic MATIJA SlSKO iz Brengove št. 78 pošta Cerkvenjak, nas je v imenu svojih sovaščanov prosil, da objavimo višino pristojbin za grobove in grobarjeve storitve. Prepričani smo, da bo to zanimalo tudi ostale bralce, zato objavljamo spodnje tarife, ki smo jih dobili od Komunalnega zavoda Lenart: TARIFE za pristojbine za uporabo prostorov za grobove na pokopališčih na območju občine Lenart. I. Pristojbina za uporabo prostora za navadne vrste grobove znaša ob pokopu: 1. v navadni rakvi — mehki les za dobo 10 let 4.000 din; 2. v drugih rakvah za dobo 20 let 10.000 din. II. Pristojbina za uporabo prostora za otroške grobove znaša ob pokopu za dobo 7 let 2.000 din. III. Pristojbina za uporabo prostora za rodbinske grobove znaša ob pokopu: 1. v navadni rakvi — mehki les za dobo 10 let 6.000 din; 2. v ostalih rakvah za dobo 20 let 12.000 din. IV. Pristojbina za uporabo prostora za zgraditev grobnice za dobo 10 let znaša za: 1. dve osebi 16.000 din 2. štiri osebe 24.000 din 3. za šest oseb 30.000 din 4. za vsako nadaljnjo osebo po 4.000 din. V. Pristojbina za podaljšanje pravice uporabe prostora za dobo 10 let znaša: 1. za radbinsike in navadne grobove za eno oselbo 6.000 din 2. za rodbinske grobove za dve osebi 1.2.000 din 3. za rodbinske grobove za tri osebe 18.000 din 4. za vsako nadaljnjo osebo po 6.000 din ZA GROBNICE: 5. za dve osebi 16.000 din 6. za štiri osebe 24.000 din 7. za šest oseb 30.000 din 8. za vsako nadaljnjo osebo po 4.000 din 9. za zagotovitev prostora za zainteresirane osebe za vsak grob 12.000 din LETNA VZDR2EVALNINA ZA POKOPALIŠČA ZNAŠA: 1. za navadni vrstni grob 500 din 2. za otroške grobove 250 din 3. za rodbinske grobove za eno osebo 750 din 4. za rodbinske grobove za dve osebi 1.250 din 5. za rodbinske grobove za tri osebe 1.750 din 6. za vsako nadaljnjo osebo po 500 din 7. za grobnice za dve osebi 1.500 din 8. za grobnice za štiri osebe 2.500 din 9. za grobnice za šest oseb 3.500 din 10. za vsako nadaljnjo osebo po 1.000 din (V prihodnji številki: Tarifa za grobarjeve storitve) Premije za prodajo mleka Skupščina občine Lenart je na tretjem zasedanju obeh zborov sprejela odlok o premijah za mleko v naši občini. Do premije so upravičeni tisti proizvajalci mleka v družbenem sektorju gospodarstva za tiste količine mleka, ki jih na območju občine prodajo neposredno potrošnikom. Premija znaša 7,5 din po litru in se obračunava od 1. 1. do 31. 12. 1965. Sredstva za izplačilo premij so zagotovljena v skladu za kmetijstvo občine Lenart za letos. RAZPIS Komunalno podjetje Lenart, obrat »Krojaštvo in šiviljstvo« sprejme več kvalificiranih in priučenih krojačev in šivilj. Ponudbe pošljite na gornji naslov ali se osebno zglasite na upravi podjetja. Nastop službe takoj ali po dogovoru. NUDIMO VAM Istočasno sporočamo, da imamo na zalogi delovne obleke v raznih barvah, ženske in moške predpasnike, delovne plašče in drugo zaščitno opremo, katero nudimo po zelo ugodnih cenah. Na zalogi imamo tudi betonske cevi v dimenzijah od 0 10 do 0 50 in vodovodni inštalaterski material, ki vam ga nudimo z našimi uslugami. POZIV SKUPŠČINE OBČINE LENART ZA PRIJAVO ČRNIH GRADENJ V PRETEKLIH LETIH Republiški urbanistični inšpektorat Ljubljana je v časopisu »Delo« dne 28. 3. 1965 objavil poziv vsem črnograditeljem stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij, da vse črne gradnje prijavijo do 15. 4. 1965. Ker je bil ta rok zelo kratek, skupščina občine Lenart na predlog republiškega sekretariata Ljubljana št. 350-10/65 z dne 28. 4. 1965, rok prijav črnih gradenj podaljšuje do 15. 6. 1965. Prizadete vabimo, da prijave izpolnijo po izdelanih obrazcih ob uradnih dnevih v pisarni skupščine občine Lenart soba št. 33. Lenart, dne 5. 5. 1965 Načelnik oddelka za gospodarstvo in finance Franjo Muršec GOSPODARJENJE LANI ODBORNIKI SO ANALIZIRALI ZAKLJUČNE RAČUNE DELOVNIH ORGANIZACIJ Na tretjem skupnem zasedanju obeh zborov Skupščine občine Lenart so med drugim obravnavali analizo zaključnih računov za leto 1964. Ugotovljeno je bilo, da je bilo poslovanje gospodarskih organizacij lani, ob upoštevanju vseh zunanjih vplivov, ki so v tem letu nastopili na področju gospodarstva, v celoti dokaj uspešno. Prišlo je do visokega vzpona osebnih prejemkov zaposlenih, istočasno pa so bila zadovoljivo ustvarjena sredstva za akumulacijo. Neto osebni dohodki so se v lenarški občini lani dvignili v primerjavi z letom 1963 za 38,68 odstotkov, tako da je bil povprečni osebni dohodek 30.000 din. Povprečje je bilo sorazmerno nizko, na to je vplivalo zlasti kmetijstvo, medtem, ko so ostale panoge na dokaj višjem nivoju. Sredstev za sklade je bilo po zaključnih računih v višini 65 milijonov din ali za 73 % več kot v letu 1963. Letos, ko lahko pričakujemo prav nasprotne družbene vplive na gospodarjenje, kot lani, bodo morale gospodarske organizacije podvzeti maksimalne napore, da bi dosegle rentabilnost poslovanja, pri istih delovnih razmerjih kot letos. Kmetijski organizaciji Agrokom-binat KZ Lenart in KZ Zg. Ščavnica—Velka sta od celotnega dohodka ustvarjenega v gospodarskih organizacijah občine lani, ki znaša 2 milijardi 900 milijonov, dosegli eno milijardo in petsto milijonov din, oziroma 51 odstotkov. To pomeni, da predstavlja kmetijstvo v naši občini tudi v družbenem sektorju glavno panogo proizvodnje. Gostinsko podjetje Lenart, ki je bilo tudi v letu 1964 edina družbena gostinska organizacija v občini Lenart, je v svojih štirih gostiščih doseglo za 17 % več celotnega dohodka, kot v letu 1963. V obrti je bil lani dosežen največji porast celotnega dohodka, saj se je povečal za 33 % v primerjavi z letom 1963. Ta porast je nad planskimi pričakovanji, po katerih naj bi celotni dohodek porastel za 18%. Na tako velik porast celotnega dohodka je imelo največji vpliv Obrtno podjetje Klemos Le- nart, ki je povečalo celotni dohodek 53 odstotno. V Gradbenem podjetju Lenart je porast fakturne realizacije dokaj višji od porasta celotnega dohodka, na kar vpliva precejšen del neplačanih faktur ob koncu lanskega leta. Porast celotnega dohodka in s tem tudi proizvodnje je bil dosežen ob zmanjšanju števila zaposlet nih za 8'% in ob neznatnem povečanju opremljenosti dela. Poslovanje delovnih organizacij, v lanskem letu je možno oceniti za uspešno. Pozitivno je tudi to, da so bili izkazani poslovni uspehi doseženi z istim številom zaposlenih, kot v letu 1963. Tudi investicijska vlaganja so bila v mejah razpoložljivih sredstev. = Hm keoii f* ieiu 1000 - Piše: Franc Šuman (ifjJ Te ruševine so bile večkrat prekopane in preiskane, ker se je precej govorilo o skrivnostih podzemeljskih hodnikih in skritih zakladih, ni se pa našlo ničesar razen lepega iz trdega kamna sklesanega viteza. Ta kip so vzidali kot zadnji spomenik bivšega gradu Drvanja v hišo, ki je bila tu v bližini postavljena iz ruševin gradu. Po letu 1905 se je pojavilo v naših krajih precej zbirateljev starih umetnin. denarnih kovancev, žepnih in stenskih ur in slik na steklo. Ob tem času so tudi odkrili vzidanega viteza na Drvanji in ga odkupili. Kupil ga je neki Viljem Rozacher iz Lienza na Tirolskem. Pri Lenartu je kupoval za isti muzej v Lienzu (ni znano ali je bila to privatna ali državna ustanova) urar Adolf Poliska. Predno končam z opisom Benedikta in njegove okolice še moram omeniti glavno rimsko cesto Ptuj—Radgona. Ta cesta je povezovala vse kraje vzhodno in zahodno z manjšimi cestami. Ta cesta je do konca 12. tsoletja veljala kot državna meja med Ogrsko in našimi kraji in je ustvarila jezikovno mejo, ki se je deloma ohranila še do danes, spoznamo pa jo po narečjih starejših jirebival-cev. Tukaj sc simbolično delijo Slovenske gorice v gornji in spodnji del, na katerem so živeli v začetku našega štetja, kot najštevilnejše pleme Iliri, ki so bili sicer pomešani z drugimi plemeni, pa vendar najbolj sorodni našim slovanskim prednikom. Danes živimo tukaj Slovenci, deljeni na Goričane in Dolance, med zadnjimi so Prleki, Spodnji Ščavni-čarji in Spodnji Pesničarji. Če se napotimo od starega Benedikta in Drvanje proti severo-zapadu, čez prijazno gričevje Froleha, Bačkove, čez Ščavnico, Rožengrunt, Lokavec, pridemo na Trate, kjer še danes stoji grad Cmurek (Ober Muregg — Mu-reck). Ko so solnograški nadškof-je tukaj zavladali kot zemljiški gospodje med Muro in Dravo, so nastale glavne tri utrdbe čez Gornje Slovenske gorice, Gornji Cmurek, Hrastovec in Vurberg. Omenjeno je že, da so ti gradovi vzdrževali več obrambnih in strelskih stolpov. Cmureški grad je na desnem bregu Mure, malo pod vrhom tratenškega hriba, ki ga zakrivata proti zapadu, jugu in delno tudi vzhodu. Po legi bi ga lahko uvrstili med nekdanja roparska viteška gnezda. Pod gradom je most čez Muro v stari trg Cmurek — Muregg — Mu-reck, ki ga iz rimskih časov poznamo kot Mureolla. Tukaj so najbolj verjetno Rimljani vzdrževali svoje mesto, to je bila postaja, ki je vzdrževala poštno službo. Za izmeno so imeli pripravljene konje, vozove in manjše po- pravljalnice ter gostišče za rimske uradnike in trgovce. Naš grad je nastal pozneje nad trgom na omenjenem hribu in so mu nadeli ime Obermureck, kar pomeni nad Cmurekom. O nastanku tega gradu nam je ohranjeno zelo malo pisanih virov in še ti so si v več primerih needini, zato sem se odločil, da se bom po-služil tistih virov, ki se mi zde po mojem presodku najbolj mogoči in verjetni. S tem pa ne bi hotel dati nobeni pisani zgodovinski trditvi prednosti ali pa, bi katero odvrgel. Prepuščam sedanjim in bodočim zgodovinarjem, da izluščijo resnično sliko vseh zgodovinskih dogodkov, ki so v zvezi z bivšo grajsko oblastjo Gor. Cmureka. Kot prvi lastnik v Gornjem Cmureku se omenja koroški plemič Burkart, ki si je v letu 1145 postavil svoj sedež. V letu 1173 so postali lastniki tega gradu gospodje Muregger, ki so bili že takrat zemljiški gospodje tedanjega kraja, sedaj trga Mureck v Avstriji. (Se nadaljuje) S pomočjo knjig je Jakec spoznal, kakšno je življenje v drugih krajih. Posebna priložnost pa se mu je ponudila, ko mu je uspelo dobiti toliko denarja, da je šel z ostalimi sošolci na izlet na morje. Otroci so napolnili dva kmečka voza in okorni konji so jih potegnili v mesto. Na postaji je čakal vlak, ki je peljal v njihovo smer. Napolnili so vagon in bili presrečni, da bodo lahko videli tisto, o čemer so že toliko časa sanjali. Komaj je vlak potegnil, že so pričeli odpirati prtljago in so se lotili najboljšega dela malice. Tudi žejni so bili in so na mnogih postajah skakali z vlaka, da so se napili vode. Vsak košček pokrajine, ki so ga videli skozi okna, so preletele njihove oči. Videli so mesta in velike tovarne. Novo pokrajino, ki so jo sestavljale visoke gore, poraščene z bujnimi gozdovi. Kljub noči so mnogi ostali budni in so opazovali novi svet. Jakec si je mislil, da je v teh krajih drugačno življenje. Ljudje, so bili lepo oblečeni in se je neugodno počutil v svoji ponošeni obleki. Proti jutru so zagledali novo pokrajino. Tisto, kar so brali v knjigah, je bilo sedaj pred njimi. Povsod je bil kamen, zemlje je bilo malo in je bila obdana s kamnitimi ograjami, da je ne bi odnesla kraška burja. Jakec je uvidel, da je tudi tukaj trdo življenje. V njegovem kraju je zemlje veliko, tu pa živijo ljudje na kamnu. S CELIM POSESTVOM V KOOPERACIJI 39 LETNI KMET JANEZ FIRBAS IZ BRENGOVE 62, PRI CERKVENJAKU IMA 12 HA ZEMJE, KI JO V CELOTI OBDELUJE V POGODBENEM SODELOVANJU. ZADNJA LETA SE JE POSVETIL ZREJ1 PITANCEV IN SADJARSTVU TER JE LANI OD ŠTIRIH PITANCEV ZASLUŽIL PREKO 900 TISOČ DIN BRUTO DOHODKA. JANEZ JE ODBORNIK OBČINSKE SKUPŠČINE, LETOS PA GA JE AGROKOM-BINAT KZ LENART NAGRADIL KOT VZORNEGA KOOPERANTA. »Te dni moramo z delom pohiteti, da nas ne prehiti dež,« nam je dejal Janez Firbas, ko smo ga lepega pomladnega dne obiskali na njegovi kmetiji. ZAČEL SEM Z MANJŠIMI POVRŠINAMI Prijazen kmet nam je povedal, da ima 12 ha zemlje, ki j.o obdeluje sam z ženo Alojzijo. Z zadiru-go sodeluje od 1951. -leta. Precej časa pa je bil tudi član UO zadruge. Najiprej je šel v kooperacijo s 30 do 50 ari zemlje. Na teh površinah je sejal italijansko pšenico. V začetku so bile težave. Zadruga je dajala kmetom gnojila celo zastonj, pa jih niso marali. Danes pa je gnojil še premalo, je poudaril Janez. Kmetje so se na gnojila navadili, prav tako na zadrugo in na naprednejše gospodarjenje. Janez ima danes vse površine v pogodbenem sodelovanju. Uvidel je tudi, da ima največ uspeha od posameznih kmetijskih panog. Preusmeril je proizvodnjo na živinorejo in sadjarstvo. Lani je prodal zadrugi štiri glave pitancev, isto pa namerava storiti letos. Kot mnogi drugi kmetje, je tudi on prodal zadrugi lastna teleta po višji tržni ceni. Prirastek pa dobi potem v celoti plačan po dnevni ceni. Pitanci dosežejo, pri njem od 450 do 500 kg neto teže. Lani je imel od štirih pitancev preko 900 tisoč din bruto dohodka. PRAŠIČI NISO RENTABILNI V kooperaciji ima Firbas tudi pet prašičev. Poudaril je, da je bolj donosna govedoreja. Zadrugi je prodal prašiče v teži okoli 15 kg, nato pa jih je dopital do 95 kg. ZADRUGE SO POSTALE VELIKI PROIZVAJALCI Zadruga danes nudi kmetu kooperantu močna krmila po dnevni ceni, zavaruje živino in daje strokovne nasvete. Nadalje je Janez omenil, da so zadruge postale veliki proizvajalci, ki pa premalo gledajo na kooperanta in sploh na privatnega kmeta v zvezi z nabavo mehanizacije. Decembra lani je Janez naročil ročno motorno kosilnico, vendar je še ni dobil (do konca aprila). Pri nabavi kosilnice ima to ugodnost, da mora polovico takoj plačati, ostalo pa do konca leta. Kosilnice bodo stale okoli 700 tisoč din, kar bo težko plačati, kredita pa ni mogoče dobiti. Potrebni so tudi drugi poljedelski stroji, kot so škropilnice in manjši traktorji. Na hribovitih terenih ne more težka mehanizacija vsega reševati. Janez orje večinoma s traktorjem, ki ga dobi na razpolago od zadruge. Kooperantje imajo cenejše traktorske usluge in prednost pri oranju. Skrben kmet je predlagal, da bi zadruga dajala kmetu — kooperantu po nižji ceni gnojila in zaščitna sredstva. POZNO PLAČILO Vse pridelke proda Firbas preko zadruge in meni, da zadruga, predvsem za živino, daje pozno plačilo. Zaradi tega negodujejo tudi ostali kmetijski proizvajalci. NAGRADA OD ZADRUGE Agrokombinat KZ Lenart je letos nagradil najboljše kooperante. Med njimi je bil tudi Janez Firbas, ki je dobil nekaj umetnih gnojil in strokovno literaturo. VODOVOD IN ŠE KAJ Firbasova domačija je bila zgrajena v letu 1828. Danes pa je kot nova. V njej je dovolj sonca in udobnosti. Vodo so včasih vlačili iz 10 metrov globokega vodnjaka, danes pa je v hiši vodovod. Ročno žaganje je zamenjal elektromotor in zato, zadostujeta pri hiši samo dva para delovnih rok. Na fotografiji: Janez Firbas iz Brengove 62 s svojo hčerkico pred obnovljeno domačijo. Foto: Franček Stefanec. U KI N ITE V PREMIJ... (Nadaljevanje s 3. strani) rentabilnosti proizvodnje. Seveda bo treba glede na prej navedeno, rešiti tudi vprašanje zaposlenosti in razna druga vprašanja, ki bodo v zvezi z zmanjšanjem proizvodnje na raztrešenih površinah. Treba bo nabaviti kmetijsko mehanizacijo, ki bo nujno potrebna za proizvodnjo na strnjenih površinah, predvsem v travništvu in poljščinah. V cilju sanacije proizvodnje in poslovanja smo že izdelali okvirni sanacijski program, ki ga že intenzivno izvajamo. Pravkar pa je izdelan tudi finančno gospodarski plan za leto 1965, ki temelji na realnih možnostih. Oba plana bo potrebno skrbno izvajati in biti morata zakon za vse zaposlene v zadrugi, ker le-to pogojuje, da se izvlečemo iz te nezavidljive situacije. Pripomniti moram, da na račun te izgube v letu 1964 slišimo marsikatero pikro, v večini primerov neopravi-vičeno, ker nekateri neobjektivno ocenjujejo situacijo. Izvedeli smo, da imate visoke proizvodne stroške, kaj boste storili za njihovo znižanje? Na vsak način bomo morali, kolikor se da zmanjšati proizvodne stroške in uzakoniti geslo: »Štediti in zopet štediti«. Naši kmetijci bodo morali letos in v bodoče bolj premišljeno trositi umetna gnojila. Treba bo odločno prekiniti s šablonskim gnojenjem, vse povprek, na vseh parcelah enako. Treba bo pred trošnjo umetnih gnojil temeljito premisliti ali bo določena parcela upravičila in dala toliko, kolikor smo vložili. Skratka kmetijci bodo morali imeti letos in v bodoče več posluha za ekonomiko, morali se bodo naučiti kalkulirati in imeti bodo morali več smisla za analize in spremljavo proizvodnje ter skrb za hitro in intenzivno ukrepanje. Vaše priporočilo članom kolektiva vaše zadruge? Kolektivu spričo obstoječe situacije priporočam, da se v vseh delovnih enotah strogo drži postavljenega sanacijskega programa in gospodarsko finančnega plana. Potrebno je utrditi organizacijo dela, izvršiti redukcijo zaposlenih, skrbeti za racionalno izkoriščanje kmetijske mehanizacije, zlasti skrbneje čuvati kmetijske stroje in okvare strojev zmanjšati na minimum, vezati vse zaposlene glede izplačila osebnih dohodkov na vloženo delo po normah, ki so že postavljene in sprejete in zlasti po enoti proizvoda ter .s tem dvigniti storilnost dela. Sveti delovnih enot sc naj često sestajajo in naj sproti ter jasno postavljajo stališča in zlasti naj o vsakem ponavljajočem se problemu, ki bi utegnil rušiti s planom postavljene smernice, spro- ti obveščajo zaposlene v delovnih enotah z namenom, da se vse to takoj sproti odpravi. Vsi delovni ljudje v zadrugi, na vseh delovnih mestih naj predvsem skrbijo za polno izkoriščanje zmogljivosti. Strokovni kadri morajo začutiti odgovornost za svoje delo in sveti delovnih enot naj pred strokovnjake postavijo, da so za vse ukrepe, Dekle s kitaro Dekle nem mlado veselo in rada igram na kitaro, ker zvok njen mi je vse! Niliče tega mi ne brani ' in srečna sem najbolj tedaj, ko brenkam na svojo kitaro in mislim na rodni svoj kraj! Zalika Mlakar 8. b. Lenart Slavki Podgoršek iz 8. b. razreda osnovne šole Lenart se lepo zahvaljujemo za prispevek. Kljub temu, da (i prispevka nismo objavili, se nam še oglasi. Vabimo pionirje iz ostalih šol v občini, da se nam kaj oglasijo, saj je rubrika »Pionirji nam pišejo« namenjena vsem pionirjem. Uredništvo ki jih dajejo po strokovni plati, moralno in materialno odgovorni predvsem iz teh ukrepov in dela izhajajoče pozitivne in negativne negospodarske rezultate. Končno pa mora biti naloga slehernega zaposlenega, da štedi z materialom in s tem pripomore k zmanjšanju materialnih stroškov, kajti to je bistven in osnovni element za rentabilno proizvodnjo in sanacijo gospodarjenja naše zadruge. Zakaj različne oene? V mesecu aprilu letos sem kupil fino sol v lenarški Samopostrežbi. Za kg sem plačal 68 din. Ista sol pa jc ta mesec stala v trgovini Križišče 118 din za kg. Zakaj pri istem trgovskem podjetju tako. različne cene? Pavel Pigae Sp. Gasteraj OGLAS Iščemo pošteno gospodinjsko pomočnico, lahko začetnica, ljubiteljica otrok, Milka Markuš, Majeričeva 7, Maribor.