Misli globalno, deluj digitalno
Špela Barlič
Aleš Blatnik je znano ime slovenske filmske in internetne scene: spisal je knjigo Napad radioaktivnih filmov, sodeloval pri zagonu filmske revije Oskar, produciral nizkoproračunski film V petek zvečer (2000) in splavil nekaj uspešnih internetnih strani. Digitalno filmsko revolucijo ste lahko v nadaljevanjih deloma prebirali že na straneh Ekrana, zdaj pa je izšla tudi v knjižni obliki. Blatnik je po duši malo podjetnik in malo fil-mofil, zato v pričujočem delu na film gleda predvsem s produkcijskega in z ekonomskega vidika, hkrati pa pokaže, kako nove tehnologije in tržni položaji ter spremenjeni načini recepcije filma povratno vplivajo na njegovo vsebino, estetiko in formalne lastnosti.
Vsaka novost premakne meje znanega, zamaje ustaljene vzorce delovanja in prisili vpletene v iskanje vedno novih preživetvenih strategij. Vsi, ki se v nekem sistemu udobno ugnezdijo, se v kritičnih trenutkih zbojijo za svojo ekskluziv-nost in zmožnost dohajanja sprememb. In filmarjem res ni lahko: tehnološke inovacije se vrstijo tako hitro, da jih komaj dohajajo. Kolena so se jim tresla, ko je film dobil barve; sumničavi so bili, ko seje podobi pridružil zvok; zagnali so paniko, ko se je pojavila televizija in je film začel iz kinodvoran lesti v udobno zavetje domačega ognjišča; ko seje pojavil video, pa so bili prepričani, da so dokončno izgubili nadzor nad svojim produktom. Toda vedno so se pobrali, otresli prah s kolen in nove produkcijske pogoje obrnili sebi v prid.
Digitalna filmska revolucija na zgoščen način opiše cel razvojni lok filmske industrije. Bliskovito zdivja skozi njeno zgodovino, od oblikovanja in razkroja hollywoodskega studijskega sistema, preko vzpona francoskega novega vala konec 1950-ih, kreativne eksplozije uporniških brat-pack režiserjev v 1970-ih, tržnega fenomena Vojne zvezd, video revolucije in vznika filmske gverile, pojava DV-kamer in odgovora danske »Dogme« do današnjih dni, ko so kinematografi postali zabaviščni parki za razvajene najstnike, ko filmi izhajajo na DVD-jih in se pretakajo po internetu, snemajo pa se z digitalnimi kamerami in mobilnimi telefoni.
Blatnik pofočka vse ključne zgodovinske postojanke in kritične momente, ki so rede-finiraii film kot umetniško zvrst in tržni produkt, za nameček pa v časih žolčne razprave o problemih internetnega piratstva tudi pokaže, da je piratska logika vpisana v filmsko
industrijo že od samega začetka oziroma jo je na nek način celo spravila v pogon. Piše berljivo, v enostavnem, izčiščenem slogu, podkrepljenem s številnimi primeri. Poglavja so kratka in organizirana zelo praktično: knjigo lahko preberemo v enem zamahu od začetka do konca kot linearno in kronološko zgodovino razvoja filma ali pa seje lotimo bolj »enciklopedično« in pobrskamo po kazalu za tistim področjem, ki nas še posebej zanima.
Digitalna filmska revolucija na eni strani deluje kot zgodovinska razvojna panorama filma in na drugi kot leksikon terminologije, ki je vzbrstela z digitalizacijo in s povezavo filma z internetom. Beremo jo lahko tudi kot analizo filma v kontekstu družbeno-kulturnih sprememb, ekonomskih tokov in tehnoloških prebojev, poleg tega faktografskega pristopa pa delo prežema tudi avtorjev subjektiven razmislek o prednostih, nevarnostih in priložnostih, ki jih je prinesla digitalna era.
Še posebej ga v luči novih produkcijskih možnosti zmoti lenobnost domače filmske scene in njenih akterjev, prav nič prizanesljiv pa ni niti do domačega publicističnega vrtička. In ker je avtoironija pol zdravja, naj zaključim z avtorjevo nič kaj rožnato oceno stanja in (ne)smiselnosti sodobne filmske kritike: »Včasih, ko filme tudi za največje dnevne časopise ocenjujejo nekakšni falirani pesniki s pomanjkljivim filmskim znanjem, poceni honorarci in podobni naključno dodeljeni ocenjevalci, ne boste veliko zamudili, če branje kritik v celoti preskočite. Pragmatično gledano se namreč tudi zdi, da se dogaja kritiški beg možganov: zaradi vedno večje infantilizacije filmske industrije in marginaiizacije filma kot umetniške zvrsti večina sposobnih ljudi, ki ima kaj povedati, že tako ali tako počne kaj bolj pametnega, kot je pisanje o filmu.« Očitno bomo o	morali tudi o filmu pišoči v digitalni dobi po-
iskati svoj izhod v sili.
Aleš Blatnik
3.
DIGITALNA
FILMSKA ^s."—* REVOLUCIJA hno [ffing
Aleš Blatnik: Digitalna filmska revolucija. Ljubljana: UMco in Slovenska kinoteka. 205 str.