Popolna soseska - sen ali resničnost?
Pogovarjali smo se z Olgo BelaviČ iz krajevne skupnosti Urške Zatlerjeve
V krajovni skupnosti UrSko Zat-lerjeve žlvi v tem trenutku že oko-li 6200 prebivalcev Pogovarjali smo se 2 Olgo Belavifi, Jtudentko Vlfje upravne ftote v Ljubljani, ki stanuje v Mucherjavi ulici
-  Kako vam ugaja v krafvvnl skupnoaU, kjer ŽtvHe?
-Težko bi na hilro odgovoriia. Veliko iaie t>i kaj pokritizirata. Ljudje smo pač takšni. ča nam gre hvafa vadno nerada iz uat. Pravzaprav mi je všeč, dažlvtm v soseski. ki leti btizu podeželja, narave V srediSčo rmsta ne bi hotela livsU, čeprav ima tam člo-*Wr pri roki prav vse. kar polre-fio/e.«
-  Tor*] t«ga v krs]«vnl skup-nottt Urtk« Zatl«rf«v« nl? Z»ni-ma m«, ka\ pogratet*?
•Uajpni t>i omenila. da se mi zdi naša krajevna skupnost pre-velika. Ponekod v Sloventji pred-stavlja 6200 prebivalcev že obči-no. Zato t>i bilo pametno, da bi iudi našo krajevno SKupnosl raz-cfetitt Pogrešam pa marzikaj, »ttormj nt, od trgmto do wto*Y, *
-  S« v»m zd), Oa J* v aoMtiu, k|«r žhrtl«, pr*v*fi b«ton«?
•Sevedg! To ni prav. Ponekod se bohotijo individualne hiše na zelo raztegnjenem območju, v nasi soseski pa smo naravnost nattetttni drug nad drugim v viša-*». Rekla bi. da postavtjajo arhi-tekti samim ssbi spomenika, ne mislifo pa na Ijudi, ki v tgh beton-skih skladovnicah Živimo. Pri na-črtovanju sosesk tudi ne upošte-vajo dovolj, da bo vštevfinift blo-kih irvglo toilko in toliko tisoč Ijudi Ko pB pridejo prvi stanovat-ci, ae takoj pckaže. kaj vsega m. No. tega pa potem še dolgo ni. Že vrabci na strehah čivkajo. da rmf-prej zgradimo bloke iz betona, Sele č&z leta pa pričnemo gradlti trgovina, šole, vrtce... Kultume uatanove. parkihiča. servisne dejavnost) itd., skratka unjeno sosesko, pa praviloma dočaka šeie drugi rod stanovalcev -
-  VI ata Mfi ena prvlh stano-valk v BS-7. V*e)lll ti« as ie l«ta 1973. Kaktra )• btia »o»«aka (•• daj m aii u |i « Mh laUh kaj
'Takrat je bila naša sosaska ono smmo gradbiščs. Šele zadnfe lelo dobiva delček svoje zunanje podobe.'
-  KaJ p« praskriM? •Trgovini   (samopostrožna   in
detikatesna) sta sicer dobro zaio-ženi. a premajhni za števitno pro-bivalstvo, da ne omenjam dotgiti vrst za blagajno. Raznih obrtni-Ških uslug (čevtjarske, avtome-hanske. mizarskff itd.) pa sploh ni! Tako moramo prav za vsako malenkost. ki 30 pri hiši pokvmii, leteti v meeto,
Vaska večja soseska bi morala tmeti ie od vsega začetka trgovi-no. sorvise. vrtec. šo/o pa manj-šo apoteko. splosrmga zdravnika in zoboztiravnika, pa kakšno mlečno rastavracijo in lokat, kjer bi ae rfa/o poceni in dobro jesti. -
-  V*»ko *\6 povmtall. Pa m)-•tlt«, d« t« bodo vaie *«)}¦ kdaj uraanieit«?
•Upam in žefim si taga. Le na vem. Hdo jih bo prej dočakal: ml, naši otroci ali pa celo naši vnuki. -
NEVA ŽELEZNIK