Le mik 2.
Maribor, sreda 25. junija 1919.
Stev. 141
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5'bO mesečno.
četrtletno K 16'50.
Ce si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5'—. — lnserati po dogovoru.
Lis.t izhaja vsak delavnik po 5. uri popoldne z datumom drugega dne.
Posamezna številka stane 30 vin.
Uredništvo in uprava:
Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice)
Telefon št. 242.
Nemčija podpiše!
•Večinski socialni demokrati in cen-trum v nemški Narodni skupščini v VVeimarju so v ‘nedeljo sklenili, da podpišejo mir v Versaillesu. S tem si je nemški narod podpisal svojo smrtno obsodbo, ker drugega izhoda ni imel. Regent Nemčije, socialni demokrat Filip Scheidemann in drugi člani kabineta, kakor tudi predsednik narodne skupščine Ebert so se do zadnje ure branili, glasovati za podpis mirovne pogodbe. Toda Večina socialnodemokratske stranke je sledila drugim argumentom ter se izrekla za podpis; isti Sklep je storil centrum, ki ga vodi Erzberger. Neodvisni, špartakisti so bili že prej zavzeti za to, da se mir brezpogojno .podpiše.
Scheidemann je hotel ostati lep in, je odstopil s svojim ministrstvom. Na njegovo mesto je stopila vlada večinskih socialistov in centra, ministrstvo, ki je pravzaprav prevzelo le to nalogo, da podpiše mir. Na čelu tega ministrstva je socialni demokrat Bauer, v ministrstvu pa so: Erzberger, Mtiller, Da-
Veliki mogul.
.Angleški spisala A. K, Green.
(Dalje).	(14)
„Jaz, jaz sem jih držal par minut v roki, potem sem jih nehote vtaknil v svoj žep, ne da bi pri tem kaj mislil. Bila je na to navajena, da so. jo vedno ubogali. To je tudi vsakdo
smatral kot samoumevno, kakor se mi zdi." _________
Tedaj me ni več tiščalo v grlu'. In odprla sem ustnice, da bi govorila. Toda nadzornik me je prehitel s pomembnim, zapovedujočim glasom. Vprašal je:
r/Ali so bile rokavice zvite ali razvite, ko so se vam izročile?"
„Zvite“, je bil odgovor.
„Ali ste videli, kako jih je slekla?"
„ Gotovo."	■	'
„Ter zvila?""
»Da."
»In nato vam je izročila rokavice?"
„Ne takoj Nekaj časa jih je imela še v naročju."
„Ko ste .govorili 'z njo ?" -—
Gospod Durand je prikimal z glavo.
„Ali je pri tem gledala diamant?"
Zopet je prikimal gospod Durand.
„Ali ste kedaj prej videli tako lep diamant ?"
/
vid, WiseII, Schlicke, Mayer, Giesberts, Bell in Noske.
Odstopila je tudi mirovna delegacija. In govori se, da bo stopil na čelo nove -mirovne delegacije i Erzberger, voditelj centra.
Nemčija je torej — bila. Še pred dvemi leti je bil bivši nemški cesar Viljem prepričan, da bo premagal ves svet ter ga upognil pod svojo železno roko. Smatral se je že za gospodarja celega kontinenta. In v svoji preveliki domišljavosti je drvil svoj narod v pogubo. Priznati moramo, da je bila Nemčija vzorno organizirana in pripravljena na vojno. Z navdušenjem in požrtvovalnostjo je šel nemški narod v boj. Toda zakon narave je» zahteval, da so padli Rimljani, ko so bili na vrhuncu svoje slave. Isti zakon je tudi zahteval, da so padli Nemci, predno so še prišli na vrhunec svoje moči in slave.
Težka doba se prične za Nemčijo. Podobna je gospodarju, ki je popolnoma pogorel. Znova bo morala pričeti svoje gospodarstvo ter delati desetletja in desetletja, da poplača dolgove, ki jih je napravila domišljava in prevzetna
Ne “
»In vendar kupčujete z dragocenimi kamni, kaj ne?"
gotovo, to je moj poklic."
„Smatrajo vas za strokovnjaka v tem oziru ?"
. „Sem na tem glasu."
. „Ali bi zopet spoznali diamant, če bi ga videli, gospod Durand ?"
„Gotovo bi ga spoznal."
^Nenavadno je bil izbrušen?"
„Da, zelo nenavadno."
Tedaj je nadzornik odprl roko.
„Ali je ta?'' je vprašal.
„ Veliki bog 1" je vskliknil gospod DuranA »Kje —"	“
„Ali ne veste?"
»Ne."
Nadzornik ga je zelo ostro pogledal ter pripomnil s povdarkom:
„Torej vam moram nekaj odkriti. Diamant je bil zavit v rokavice, ki ste jih dobili od gospe Fairbrother. Gospodična Van Arsdale je bila navzoča, ko smo našli diamant v njih."
Alj živimo, dihamo, se pregibamo v go tovih trenotkih ? Skoro to m mogoče. Vem, da sem mogla rabiti )e še en čut,' pogled, in da sem imela le še eno duševno zmožnost, razsodnost. Ali se bo prestrašil, priznal svojo krivdo
rodbina Hohenzollerjev. Got«vo pa je, da se nikdar ne bo več nemški narod povzdignil na ono stališče, ki ga je dozdaj zavzemal, kajti maščevalna roka Clemenceaua je vzela temu narodu vse predpogoje za razmah. Še ima moči v sebi nemški narod, še bode skušal dvigniti se, toda zunanji- vplivi bodo premogočni in ga bodo ovirali povsod. Iskal bo zavetnikov, našel jih bo težko, ker ga ni naroda, ki bi ne sovražil Nemca zaradi njegove nasilnosti. In teko bo le vegetiral.
Nemčija torej podpiše ter se s tem na milost in nemilost uda antanti. Zdaj pride na vrsto Nemška Avstrija, katere usoda bo še bolj žalostna nego , je usoda Nemčije.
Začasna ustava
kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Člen 20.	Dalj.e-,
Vsak državljan kraljestva ima pravico, da izraža v mejah zakona svojo misel z govorom, pismeno, s tiskom ali v slikah..
Tisk je svoboden.	£
Ne more se ustanoviti ne cenzura, ne kavcija, ne kaka druga ^preventivna odretTba, ki ovira izhajanje, prodajo ali razširjevanje Spisov ali novin. Samo za časa vojne se mor«*.
ali se le začudil ? Mnenja sera, da je le vsled tega (Obledel, ker se je začudil..Gof6vo so njegove besede izražale le ta Čut, ko' je pogledoval zdaj diamant zdaj rokavice in potem zopet nadzornikov obraz.
„Ne morem verjeti. Ne morem verjeti." In z divjo gesto se je prijel za čelo.
»In vendar je resnica, gospod Durand, resnica, s	katero se morate zdaj	sprijazniti.	Kako
hočete	to storiti?	Ali hočete	še kaj pojasniti
ali pa diskretno molčati?"	(
„Ničesar nimam pripomniti/' je pripomnil gospod Durand. „Stvar je taka, kakor sem jo opisal."
Nadzornik ga je pogledal tako resno, da sem izgubila ves pogum.
„Vi morate", je rekel, »natančno označiti čas, ko ste obiškali gospo. Prosim, povejte mi samo, koliko je oila ura, ko ste šli iz alkovna. Menda	ste vendar	koga srečali ali videli,	ki gg
morete	navesti kot	pričo."
»Zdi se mi, da ne.«
Zakaj je ižgledal gospod Durand tako zmešan in negotov?
»Ravno tedaj je bilo zelo majo ljudij v veži," je hitro pristavil. »Na rumenem divanu ni nihče sedel.«	*	;
7' (Dalje prihodnjič.)
\
za, vojaška in diplomatska vprašanja ustanoviti cenzura.
Za izdajanje novin ni treba predhodnega odobrenja oblasti.
Novine in druge tiskane stvari se morejo zabraniti (zapleniti) samo, če obsegajo: žalitev kralja in kraljevske hiše ali žalitev tujih vladarjev in njihovih hiš, ali poziv do državljanov na vstajo z orožjem. Toda tudi v teh slučajih je dolžna oblast tekom 24 ur po izvršeni zabrani predložiti delo sodniji, a ta je dolžna istotako tekom 24 ur potrditi ali ovreči zabrano. V nasprotnem slučaju se smatra, da je zabrana dvignjena.	'
Tisk se ne more pikoli podvreči administrativnim opominom.
Vsake novine morajo imeti odgovornega urednika, ki uživa državljanske in politične pravice.
Pisec je odgovoren za spis. Ce je pisec nepoznan, ne stanuje v kraljestvu ali če je nesposoben za odgovornost, odgovorni so urednik ali tiskar ali razpečevatel.
Člen 21.
Tajnost pisem in telegrafskih depeš je nedotakljiva, razun v slučajih kazenske-preiskave, v slučaju vojne in v slučajih, določenih v zakonu o poštah.
Člen 22.
Državljani kraljestva imajo pravico zbirati se na shodih, ravnajoč se pri tem po zakonu.
Člen 23.
Državljani kraljestva imajo pravico združevati se v skupinah, ki niso protivne zakonu.
Člen 24.	%
Državljani kraljestva imajo pravico obračati se s prošnjami do državnih oblasti.
. , Člen 25.
Vsak državljan ima pravico, da se pritoži proti nezakonitnenau postopanju oblasti.
Ako višja oblast dožene, da je pritožba neoanovana, je dolžna obvestiti pritožnika v avojem rešenju' o razlogih, vsled katerih se pritožba ne uvažuje.
Člen 26.
Vsak uradnik je odgovoren za svoje službeno delovanje.
Vsak državljan kraljestva ima pravico, da neposredno in brez kojegakoli odobrenja toži pri sodišču državne uradnike in poverjenike kakor tudi predsednike občin in občinske poverjenike, ako so ti v svojem službenem poslovanju kratili njegove pravice.
Za ministre, sodnike in vojake pod zastavo veljajo posebne odredbe.
Člen 27.'
Vsakemu državljanu je svobodno, da izstopi iz državljanstva, ako je izpolnil obveze vojne službe in druge dolžnosti, katere bi imel napram državi ali privatnim Osebam.
Člen 28.
Tujci, ki se nahajajo na ozemlju kraljestva, uživajo zaščito zakona, kar se tiče njihove osebe in njihovega imetja. Dolžni pa so mositi javna bremena, v kolikor se temu ne prdjtivijo mednarodni ugovori.
Člen 29.
Zabranjuje se izločitev čisto političnih krivcev.
f	I
Tretji del.
Državne oblasti.
Člen 30.
Vse državne oblasti poslujejo po odredbah te Ustave in obstoječih zakonih.
Člen 81.
Zakonodajno oblast vrše kralj in Narodno predstavništvo skupno.
Za vsak zakon je potrebno pritrjenje obeh {initeljev zakon >dajne oblasti.
Člen 32.
Pravica predlaganih zakonov pripada obema činiteljema zakonodajne oblasti.
. Člen 33.
Noben zakon ne more veljati, dokler ni zakonito proglašen.
Člen 34.
Izvršujočo oblast ima kralj. On jo vrši potom svojih odgovornih ministrov po odredbah te ustave.
Nikak kraljev akt, ki se nanaša na državne posle, nima moči, niti se ne sme izvršiti, ako nima protipodpisa pristojnega ministra, ki je s tem zanj odgovoren.
Člen 35.
Sodnijsko oblast vrše sodnije. Njihove rešitve in sodbe se izrekajo in izvršujejo v imenu kralja in na temelju zakona.
Člen 36.
Za veroizpovedanja pripada notranja uprava njihovim duhovnim oblastem.
Duhovne oblasti stoje pod nadzorstvom ministra za verstvo.
(Dalje prih).
j Političen pregled. M
Delovanje demokratske stranke v Liki. Zagreb, 21. junija. V Gospidu se je vršila velika skupščina demokratske stranke, katere se je udeležilo razen meščanov iz Gospida še do 3000 kmetov iz okolice. Na skupščini je govoril polkovnik Milan Pribicevic, Večeslav Wilder in dr. Srdjan Budisavljevic. Profesor D. Ivančevid (katehet) je predložil resolucijo, ki odobrava program demokratsk strahke. Zveza želi, da se čimpreej in .adikalno izvede agrarna reforma in kolonizacija siromašnega ličkega naroda v rodovitnejših krajih kraljevine. Zveza zahteva radikalno davčno reformo in obdačenje vojnih dobičkov, reformo nastave in administ acije v duhu narodne demokracije. Nato se zahteva za jugoslovanske dobrovoljce državna podpora. Zveza protestira proti laškemu imperijalizmu in sklen? končno izvesti organizacijo demokratske stranke v Gcspicu Dne lh junija je bila velika skupščina demokr t ke stranke v. Grašcu, kjer je govoril Milan I ribičevid in dr. Srgjan Budi-savljevič. Tudi tu je bila spiejeta resolucija, slična oni v Gospidu in sklenjeno izvesti organizacijo demokratske stranke. — Dne 15. junija' so se ustanovile organizacije demokratske stranke v Rakovici in Drežniku.
Za invalide. LDU Beograd, 19 junija. Na inicijativo vrhovnega pOveljništva se bo praznoval rojstni dan kralja Petra, 29 junij, po vsem kraljestvu kot invalidski dan z namenom, da se zbere denarna pomoč za invalide vse kraljevine. Vrhovno poveljništvo je uverjeno, da se bo prebivalstvo potrudilo, z obilnimi darovi ublažiti bedo junakov, *ki so prelili svojo kri za domovino, a postali pri tem ubožci in S čijih požrtvovalnostjo je bila ustvarjena svobodna in zedinjena naša kraljevina.
Novo laško ministrstvo. Rim, 23. junija. Kralj je poveril Sestavo svojega ministrstva zastopniku Francesco Nittiju, ki je včeraj sestavil ta kabinet: predsedstvo in notranje zadeve Francesco Nitti; zunanje senator Tommaso Tittoni; kolonije prof. Luigi Rossi; bogoslužje in pravda Lodovico Marcora; ■inance Francesco Tedescho; mornarica kon-treadmiral Giovanni -Sechi; nauk Alfredo Baccelli; pomorski in železniški promet Roberto de Vito; poljedelstvo Achille Visocchi; industrija, trgovina in prehrana inž. Dante Ferraris, pošta in brzojav Pietro Chimenti; vojne podpore Ugo Dacomo; ministrstvo za osvobojene pokrajine Cesare Nova. Ministrstvo položi prisego danes ob 10. uri dopoldne.
Romunija. LDU. Bukarešta, 20. junija. (ČTU). Agencija »Dacia« poroča: Romunski mirovni delegat Antonescu se je vrnil iz Pariza v Bukarešto, kjer je poročal o poteku mirovne konference. — Kralj je sprejel nekatere politike v avdijenci. Bratianu je
demisijoniral. Ni izključeno, da bo njegov naslednik Julij Maniu.
LDU. Bukarešta, 21. junija. (ČTU). Romunski dopisni urad »Dacia« javlja: Novi ministrski predsednik Maniu je izjavil, da se je odstop Bratianove vlade že davno pričakoval, toda ne zaradi banatskega vprašanja, kakor se vobče sodi. Nova vlada bo sestavljena iz zastopnikov vseh strank ter bo skušala čim prej rešiti agrarno reformo, nakar bo dobila Romunija volilno reformo na najširši demokratični podlagi.
Ponesrečen fantastičen načrt. London, 18. junija. *Daily Express« javlja, da so boljše-vitci imeli načrt izzvati generalno stavko v vsej Evropi, istočasno državni prevrat na Češkem in republikanski upor V Italiji. Istočasno bi sovjetske čete. na Madžarskem izvršile nove napade.
V Berlinu se nahaja kot emisar ogrskih boljše-vikov neki Karl von Kreibig.
A Dnevne novice. ^
Izpremembe v učiteljstvu. Iz šolska
službe so odpuščeni in stavljeni na razpolago deželnemu šolskemu svetu v Gradcu: nadučitelj Viljem Neuner, učitelj Bogomir Dietner, učiteljica Ana Jaklin in - učiteljica ženskih ročnih del Alojzija Nagler — vsi na štirirazrednici na Muti; nadučitelj Matevž Korent, učitelj Oskar Schnek in učiteljica Marjeta Brunner — vsi na petrazrednici v Marbregu. — Začasno sta premeščena : Silvester Košutnik, učitelj in šolski voditelj v Topolšč ci pri Šoštanju, za nadučitelja v Št IIj v Slov goricah in Josip Valenčič, stalni učitelj na Zidanem mostu, za učitelja in šolskega vodite! ia na dvorazrednici na Blanci. — Premeščena sta začasno: Josip Bajtler, stalni učitelj in šolski voditelj pri Sv. Primožu na Zgornji Ponikvi in Andrej Leskovšek, okrajni pomožni učitelj v Slovenjgradcu, za učitelja in voditelja na enorazrednico v Breznu.
Za vodju okrajnega glavarstva v Črnomlju je imenovan vladni tajnik Sima-Gdll, ki je bil dozdaj v Mariboru.
Slovensko učiteljstvo v Mariboru je volilo v petek dne 20. t. m. za svojega zastopnika v mestni šolski svet ravnatelja meščanske šole Dragotina Humeka.
f Tečaj za učitelje Poverjeništvo za uk in bogočastje . priredi štiritedenski tečaj za izobrazbo učiteljev na trgovskih nadaljevalnih šolah. Se bodo pač mnogo naučili.
Pojasnila glede prof. Capudra v zadnji „Stražt" smo prebrali ter vzeli na znanje.
V kratkem bomo prav temeljko odgovorili.
Theater- und Kasinoverein v Mariboru še ni razpuščen. V tem društvu so se zbirali in se še zbirajo najbolj zagrizeni nemški elementi, ki še danes rujejo proti državi. Upamo, drf bo naša vlada energično posegla v to sršenovo gnezdo ter ga razgnala.
Čudeži se gode. V soboto in nedeljo se je praznovala takozvana srebrna obletnica kršč. soc delavske organizacije. Mi jim vse srebro prav iz srca privoščimo. Samo nekaj nam ne ugaja, če piše, da je bil v soboto zvečer v Studencih pri Mariboru dobro obiskan shod železničarjev in da je takoj pristopilo k podružnici JSZ za železničarje okrog 70 železničarjev. Resnica je namreč, da je bilo na shodu z obema govornikoma vred 36 zborovalcev, med temi dve ženski. In od teh ni bila niti polovica železničarjev. Toraj:	le n«
čudežev !
Wastian nastopa po Gradcu in po Zgornjem Štajerskem kot najhujši propagator nemštva in sovražnik naše države. Ali ®u n* dolgočasno po * njegovi soprogi, ki se menda še vedno greje na jugoslovanskem solncu.
Čemfi nemško knjigovodstvo. \j Sloveniji imamo še vfedno trgovske tečaje, na katerih se uči nemško knjigovodstvo. Ker se bo pri nas moralo voditi knjigovodstvo v slovenskem, hrvaškem ali srbskem jeZ^u* ne vemo, kakšen pomen imajo ti tečaji. Dobro bi bilo, da bi se oblasti nekoliko pobrigale za to ter obvarovale starše nepotrebnih stroškov.	/•
Za „akad. dom“ v Zagrebu je daroval g. Edmund Konjedic 20 K. Srčna hvala!
V	belgrajski katoliški cerkvi — služba
V	srbskem jeziku. It Belgrada javljAjo: Na, praznikj^ešnjega telesa je bila v tukajšnji katoliški cerkvi služba božja popolnoma v srbskem jeziku, v katerem so bile pete tudi vse cerkvene pesmi. Tudi zahvalnico za kraljevski dom so Opravili v srbščini. Službi božji je prisostvoval prestolonaslednik z vsem dvornim osobjem, nadalje ministri dr. Korošec, dr. Alaupovič. Davi-dovič, Marinkovič in dr. Kramer, gener.il Hadžič, vojvoda Mišič, generaliteta in ves častniški zbor belgrndske posadke. Koncem službe božje je imel župnik Wagner iskren govor o pomenu praznika iii je pozdravljal narodno zedinjenje. Običajni izprevod prirede v n deljo dopoldne.
Proti nošenju avstrijskih znakov v armadi. General Božo Jankovič, komandant IV. armadne oblasti, je izdal tole naredbo: »Opazil sem, da nosijo nekateri častniki in podčastniki bivše avstro-ogrske vojske, ki so sedaj častniki ail podčastniki vojske kraljestva ,SHS, torej vojiki svoje domovine in sVojeg^ naroda, še vedno na sabljah in bajonetih žolte temenj ke (portepeje), ostanke ih spomine na razbojniško vl'.davino čnvžoltih Habsburgovcev. Ti žo'ti temenjaki spominjajo naš narod, ki je toliko trpel pod habsburškim gospodstvom, na dneve, preživete v robstvu nasilnega in odvratnega režima. Kot častniki in podčastniki morajo predstavljati narod in njegove ideale in biti prožeti narodnih čustev, iz katerih črpa vojska svojo silo in moč. Ker {,a je nošenje takih znakov tudi v nasprotju z veljavnimi predpisi za našo armado, odrejam: 1. da poveljniki takoj ukrenejo vse potrebno, da se še ti žolti temenjaki (portepeji) takoj odstranijo pri vseh častnikih in podčastnikih. V bodoče bodo smeli nositi temenjake samo častniki, ako bo to vobče dovoljeno, sicer bodo i ti brez temen-jakov. 2. da poklic.jo na od ovor vsakogar, ki bi še v bodoče nosil avstrijski temeiijak.
Naša narodna banka. Iz Beograda poročajo: Priprave za ustanovitev Narodne bsfnke kraljevine SHS napredujejo. Zakonski načrt bodo v kratkem predložili Narodnemu predstavništvu.
Zvišanje poštnega tarifa. Iz Beograda poročajo, da se v kratkem zviša poštni tarif za področje vse naše države.
Brzovlak na južni železnici. S 25. junijem se uvede na južni železnici med Dunajem in Trstom brzovlak.
Porotne razprave bodo trajale še en teden. V pondeljek in včeraj se je vršila riajvečja razprava tega zasedanja proti Francu Hropcu, Francu in Alojzu Kodriču in ]ožefU Babšeku iz slovenjebistriškega okraja zaradi trojnega roparskega umora, ropa in več tatvin. O razpravi bomo natančneje poročali jutri. Danes v sredo se vrši razprava proti Jožefu Prosenjaku zaradi uboja; v četrtek 26. junija proti Jožefu Belšaku radi uboja; v petek 27. junija proti Rudolfu Nemcu radi umora; v soboto 28. junija jSrcti Petru Sparavcu radi tatvine in proti Janezu Matevžiču radi tatvine; v pondeljek 30. junija proti Henriku Schreyu (tatvina) in proti Jožefu Likavcu (tatvina); v torek 1. julija proti Jakobu Krajncu zaradi tatvine. Tako dolgega zasedanja kakor je letošnje poletno, mariborska porota še menda ni imela.
Zaprla se je gostilna Antona Krambergerja ozir. njegove vdove Marije v Krčevini, kjer so se zbirali nemški hujskači.
Ameriška pomož za otroke. Kakor že
objavljeno, se začnejo danes izdajati nakaznice za prehranilne dodatke, ki jih je poslala Amerika Jzdajal se bode kakao, riž, sladkor jn mleko. Ti dodatki imajo precejšnjo vrednost in izdajali Se bpdo brezplačno, le za plačilo strdškov za voznino, dovoz in drugih pobiral se bode od vsakega otroka znesek 4 K, ki se nmra položiti pri sprejemu nakaznice proti potrdilu. Mleko se bode izdajalo od pondeljka dne 30. t. m, naprej v mlekarni Bernhard. Na vsakega otroka »dpade prib]ižno % litra. Natančna množina se bode določila šele po preskušnji. Tzdaja drugih živil se vrši šoli v Elizabetini cesti 14 Dnevi izdaje se bodo v prihodnjih dneh objavili
 Zadnje vesti. H
(Posebna telefonska ir) brzojavna poročila .Mariborskemu delavcu").
Celovec ostane naš 1 St. Germain, 22. junija. »Eho de Pariš« poroča: V svetu četvorice se je pri razpravi o celovški kotlini sklenilo, da ostane status quo in sicer tako z ozirom na .meje, sklenjene v pogodbi z Nemško Avstrijo, kakor tudi z ozirom na vojaško okupacijo, katero izvrši na severu Nemška Avstrija, na jugu Jugoslavija. Z eno besedo, predlog, da bi se jugoslovanske čete morale umakniti iz Celovca, ni bil sprejet.
Nemčija podpiše mirovno pogodbo!
VVeimar, 22. junija. (KB.) V narodni skupščini je bil predlog Schulz-Grober: »narodna skupščina izjavi, da priznava podpis mirovne pogodbe,« v poimenskem glasovanju z 237 proti 138 glasom sprejet. Pet poslancev ni glasovalo. — Vladi je zreklo zaupnico 236 poslancev proti 89, 68 ni glasovalo.
Spartakisttfni izgredi.
Manheim, 23 junija. Proti draginji zelenjave in sadja je izbruhnila revolta, kateri so takoj sledili izgredi špartakistov, ki so oropali vse trgovine z živili. Med »Volkswehr« in izgredniki je prišlo ' do hudih spopadov. Mnogo oseb je ranjenih in eden mrtev. Poskus špartakistov udreti v vojašnico so odbili z "ročnimi granatami. 200 oseb je bilo aretiranih. Boji se nadaljujejo.
Nemško brodovje potopljeno.
London, 22. junija. Včeraj popoldne je moštvo nemških ladij, ki so bile internirane v zalivu Scapa, iste zapustilo in jih potopilo. S podpisom mirovne pogodbe bi namreč preišle ladije automatično v posest aliirancev in bi jih bili v pondeljek zasedli. Nemška posadka je to vedela in je rajši ladije uničila.
Ogrska zbira Jete na ogrsko-nemški meji.
Dunaj, 23. junija. Ogrska sovjetska vlada je pred par tedni zbrala na zahodnem Ogrskem, ki meji na Nemško Avstrijo, okoli 60.000 mož pod poveljstvom podpolkovnika Horvatha. Čete _ so oborožene z orožjem bivše Mackenserove armade.
Ultimatum generaja Pellčja ogrski sovjetski vladi.
Praga, 23. junija 1919 General Pelle najvišji poveljnik češkoslovaških čet, je sporočil poveljniku ogrskih čet v Godollo, da so mu aliirane in asociirane vlade izročile misijo, da se konečno uredi osvoboditev češkoslovaških ozemlj, ki so jih zasedle ogrske čete. Kot pooblaščenec aliiranih in asociiranih vlad ie določil šledeče pogoje za osvoboditev: 1. Češkoslovaške in ogrske čete bodo 24. junija ob 5. zjutraj ustavile sovražnosti. 2. Neposredno na to se bodo ogrske čete, ki se nahajajo v mejah, določenih od vlad z brzojavko z dne 13. junija, umaknile na črto, ki bo najmanj 15 km zadaj za sedanjo fronto. Ta umik mora biti do 24. junija opoldne končan. 3. Ogrske čete bodo nato svoje umikanje nadaljevale, tako da bo 26. junija ob i I. uri 59 minut ponoči meja prekoračena ocTonih čet, ki so zahodno od črte Bartfeld-Wagy — Saros — Margitfalva — Szepsi	Ujlak —
S'antieska, in 28. junija ob 11 uri 59 minut ponoči od vseh onih čet, ki so vzhodno imenovane črte. 4. Izvršitev tega gibanja bodo nadzorovali
angleški, francoski in amerikanski častniki. 5; Zgoditi se ne sme nikakršna porušitev, plenitev ali nasilje proti ljudem ali lastnini v ozemlju, ki se ima izprazniti. 6. Prosim Vas, da mi^sporoeite, če soglašate s temi dispozicijami.' Če do 23. junija 3 ure popoldne ne dobim zadovoljujočega odgovora, bom sporočil aliiranim in asociiranim vladam, da se je moja misija ponesrečila. — General Pellč.
Izseljevanje iz Amerike. ,
St. Germain, 23. junija 1919. Kakor poroča »Echo de Pariš«, je amerikanski delavski departement izdal poročilo o anketi glede, iz-deljevanja. Iz tega je razvidno, da se hoče v tem letu 1,300.000 v Zedinjenih državah naseljenih Evropejcev izseliti tei odvesti 4 miliarde dolarjev prihrankov.
Komunisti v Švici.
C tiri c h, 23. junija. Tukaj se je ustanovila komunistična stranka. Sklenilo se, je, da vsak komunist takoj izstopi iz socijaldemo-kratične organizacije. Cilj komunistične stranke je razbiti sedanjo državno obliko in ustanovitev sovjetske vlade.
Francoske čete za Češkoslovaško.
Dunaj, 23. junija 1919. Kakor poroča češkoslovaškor poslaništvo, so se včeraj peljali dve francoski diviziji skozi Linč proti Budimpešti.
Versaillski mir.
W e i m a r, 23. junija 1919. (Ob 4. pop.)
V	navadnem glasovanju je izjavila narodna skupščina z veliko večino, da dobi vlada Jia podlagi včerajšnjega votuma pravico skle mtt mir. .	...
Versailles, 23. junija 1919. Dafies popoldne ob 4. uri 40 minut je nemški poslanik pl. Haniel dal izročiti predsedniku mirovne konference noto, v kateri pravi, nemška vlada, da je pripravljena brezpogojno sprejeti pogoje aliiranih in asociiranih vlad,
W e i mar, 23. junija 1919. Erzberger je bil pooblaščen, da sklene mir.	. ,s
Potopitev nemških vojnih ladij. '
London, 23. junija' 1919. Reuter poroča i Govori se, da je konteradmiral pl. Reuter prev-J zel popolno odgovornost za potopitev nemškega vojnega brodovja in sicer na podlagi povelja, ki ga je dal nemški cesar I. 1914, da ne snjejo ladije nikdar priti v sovražnikove roke. < -
Anglija proti Dunaju.
Dunaj, 23 junija 1919. Danes je prišel vodja angleške vojaške misije, polkovnik Qun* ningham, v državni vojni urad ter sporočil, ; da Anglija ne bo več z živili zalagala »Volkswehr«.
Belgijski kralj pri Wilsonu. y t
Amsterdam, 22. junija. Nizozemska brzojavna agentura javlja, da je jprezident Wilson pred odhodom oficijelno povabil belgijskega kralja in kraljico, naj ga obiščeta v Ameriki. Povabljena sta vabilo sprejela j-iri gresta brškone mesca septembra ,v Ameriko.
Dunaj pred propadom.
Dunaj, 23. junija. Danes so se pričela v mestnem svetu posvetovanja glede proračuna za dobo od 1 julija 1919 do 30. junija 1920. Primanjklaj znaša 403 milijone, in sicer pri rednih stroških 229 milijonov, pri izvarirednih 174 milijonov. Da se ta primanjklaj1 pokrije, nameravajo najeti posojilo in pa zvišati hišno-riajemninski davek in sicer pri stanarinah do 1500 K na 35 odstotkov, pri stanarinah t)d 1500 do 3000 K na 45 odstotkov in pri stanarinah čez 3000 K 55 odstotkov. Okroglo 500.000, torej ,0|n spada v kategorijo pod 1500 K. Socialnodemokratična večina v občinskem svetu hoče torej predvsem udariti malega človeka. Ta davek nameravajo uvesti že mesca avgusta, Tri velika mestna podjetja, ki so bila dozdaj vir lepih dohodkov za mesto Dunaj, bodo* imela pod sociafnodemokraško vlado v prihodnjem upravnem lem velikansko izgubo in sicer cestne železnice 30 milijonov, plinarna 3 milijone in elektrarna 3 milijone K. ;
H
Izpred sodišča. >4
Iz porotne dvorane.
V	soboto, dne 21. junija.
Pet morilcev in roparjev.
Blizu pota, ki vodi od glavne ceste Radgona—Sv. Jurij ob Ščavnici proti Policam so našli 5. decembra 1918 mrtvo truplo sedemnajstletnega fanta. Pri mrliču so našli nekaj steklenic z zdravili, en recept, glaseč se na ime Fekonja, vžigalice, par cigaret in nekaj drobiža.
V	mrliču, ki je bil ves v krvi, je spoznal posestnik Anton Fekonja iz Brezja svojega sina ]akoba Fekonja. Poslal ga je 29. novembra v Radgono po zdravila za bolno ženo in hčerko. Dal mu je na pot 50 K, razen tega je imel umorjeni pri sebi še okrog 100 K lastnega denarja. Tudi srebrna ura z verižico in rjav kocast klobuk je zginil. Očividno je bilo, da so si neznani morilci prisvojili te reči.
Pri raztelesenju se je pokazalo, da je mrlič ves razmesarjen; v prsih je imel 10 zbodljajev, v trebuhu dva in v desnem stegnu en zbodljaj. Po mnenju zdravnikov so bile vse te rane prizadete z» veliko silo, po večini že na tleh ležeči žrtvi, s kakim zelo ostrim in močnim orodjem, najbrž z bajonetom ali jako močnim bodalom.
O storilcih se dolgo časa .ni vedelo nič gotovega. Sum je najprej padel na Franca Kocbeka, delavca iz Polic, da je z umorom v zvezi, ker se je sumljivo vedel kakor človek, ki ima slabo vest. Privedli so ga v zapor, % dolgo je trajalo, predno je priznal svojo krivdo. Ljudje so začeli o umoru govoriti in tediti, da so Kocbek, pa tudi Franc Friedau, Viničarski sin v Hercegovčaku in Jakob Kaučič, viničarski sin v Policah, storilci. Pripovedovali so, da si je vzel Kocbek uro, Friedau denar, Kaučič pa klobuk. Friedau je bil tudi radi tega močno sumljiv, ker se je fekazalo, da je hodil 29. novembra, s krvavimi hlačami okrog. Tudi se je zvečer 30. novembra pri posestniku Peklarju v Policah pohvalil, da so se dregali in enega ubili. Sumljiva sta postala tudi še brata Peter in Pavel Dokl od Sv. Benedikta. Ta dva sta bila na zelo slabem glasu in se je o njih Splošno govorilo, da nameravata koga zaklati in oropati. Pavel Dokl je bil že enkrat kaznovan zavoljo hudodelstva uboja z desetmesečno ječo. Potem se je večkrat bahal, Češ kaj je to, če enega človeka zakolje, saj |e dobil za to samo 10 mesecev!
Tako »blažilno« vplivajo na zločince preveč mile kazni.
Po tem, kar so obtoženci priznali v pfeiskavi in kar se je dognalo po pričah, se je izvršilo dejanje tako: 29. novembra sta bila brata Dokl s Fekonjem v Horvatovi gostilni v Radgoni in ko so prišli vun, sta Se jim pridružila še Kaučič in Friedau. Šla sta zraven na prigovarjanje bratov Dokl, ki sta jima rekla: »Nocoj še bo kaj!« Na potu proti domu je Fekonja težko hodil, ker je bil pijan. Dohitel jih je še Kocbek in Peter Dokl ga je povabil, naj gre ž njimi, »ker bo nocoj še luštno«.
Ko so prišli do Koratovega mosta, sta brata Dokl rekla ostalim: »Sedaj moramo vsi skupaj držati in se ne izdati, tega bomo nocoj zaklali, denar raztalali in ga skupaj
zapili«. Nato je stopil Peter Dokl pred Fekonja in ga z bajonetom zabode! v prsi, da je padel vznak na tla, potem pa so potegnili še ostali štirje bajonete — vsi so služili pri narodni straži v Radgoni — in divje obdelovali na tleh ležečo žrtev. Ko se ni več ganil, so mrliča skupno oropali in odnesli od ceste proč na prostor, kjer so ga šest dni pozneje našli. Brata Dokl sta govorila, da sta jih na fronti že več zaklala, pa sta bila še odlikovana za to in če se bo to izvedlo, tudi ne dobi nobeden dosti več y kot 10 mesecev.
Razen Pavla Dokla so v preiskavi vsi priznali, pri današnji razpravi pa tajijo, vsi razen enega. Ker je ena priča očividno krivo pričala v prid obtožencem, je bila takoj aretirana in odvedena v zapor.
Razprava se je preložila, da se zaslišijo Še več prič.	,	«■
Za ranjence so darovali: Marija Godec, učiteljica v Limbušu nabrala 200 litrov vina Prispevali so: A. Bračič župnik 10 litrov, Robič julij 15 litrov, Robič Line 16 litrov, Robič Feliks 15 litrov, Anton R'obič 54 litrov, Mar. Pahernik 100 litrov, gostilničar Zorko 50 K, tovarnar Era n c 50 K, tovarnar Welte 300 klobas, Tratenšek 4 but. vina, kavarnar Kuhar 6 but. vina in ‘20 K, ga. Konjedic 6 parov nogavic in 2 zaboja obvez, lekarnar Sirait 50 K, župnik Al- Cilenšek nabral 100 K in 20 litrov vina, Cerjan dekan v Sl. Bistrici 25 K, g Emerik Mravljak nabral v Vuzenici 320 K ; darovali so : Hranilnica in posojilnica 50 K. Em. Mravljak 40 K, Konrad Just 5 K. Karel' Pogač 3 K, Bratje Tavčar 50 K, Viktor Klarman 20 K, jakob Verdnik 10 K, Alojzij . Grubelnik 10 K, Franc« Šavc 10 K. F. VVankmiiller 10 K, Miha Lorenci 10 K, Ignac Langbauer 3 K, Anton Črešnik 10 K, Janez Peiuš 10 K, Martin Gačnik 3 K, Simon Jeznik 10, Robert Vihdr 10 K, Jernej Naglič 5 K, Miha kogelnik 2 K, Janez Kričej 5 k, L. Kresu k 3 K, Fr. Kasper 2 K, Jurij Jamnik 4 K, Anton Plemen 4 K,
Ivan Kresnik 3 K. Karel Gla^ 3 K. Ivan Mravljak 6 K. Feni .Ferk 4 K, Franc Pučnik 2 K, Stefan Pivec 4 K, Anton Laiitibafl^- 3 l\, Pavel Gtit 2 K, T >raž Cvikatt 2 K, g. kaplan Melhibr Zorko, 25 razglednic.
V	zalogi »Tiskovne zadruge« v Mariboru je izišla brošura
„Jugoslovanska mučenika Zrinski in Frankopan"
Spisal Matija Pirc, profesor v Mariboru.
Brošura stane 1'— K, s poštnino 1*05 K. Dobi se v vseh knjigarnah. Šolskim vodstvom pri večjih naročilih 10% popusta.
/
Raznašalci časopisov
invalidi, dobe lep zaslužek. Zglase naj se v upravnižtvu ..Mariborskega delavca".
Mariborska svetlolikarna in 3= apretacija zastorov =
Vetrinjska ulica 28
Prvovrstni zavod za snaženje (n likanje perila v 5—8 dneh. Nizke cene, najboljša postrežba.
®x®x®x®x®x®x®x®x®)(®i(®)\!®j@
®X®X®X®X®X®X®X®X®X®X®)C(s
Mestna hranilnica - ljubljanska S
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3,
je imela koncem leta 1918 vlog  ...............................K	80,000.000
in rezervnega zaklada.........................................«	2,500.000
Sprejema vloge vsak delavnik.
Za varčevanje ima veljavne lične domače hranilnike.
Hranilnica je pupilarno varna.
Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga.
m
M
?®)
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.
Vojaške čepice
bojne čepice (sajkače), epolete zlate in srebrne, baržun v prepisanih barvah, kokarde ga častnike v državni barvi SHS in kokarde za moštvo SHS, srbske rosete (zvezde), različne borte po predpisih razpošilja
modnar trgovina
Zaloga perila za dame, steznikov in moderčkov. .
Zaloga svile za obleke in bluze. Uzorci na razpolago.
M. BIDOUC, Maribor, Tegetthoffova cesta št. 28
Tiskom« zadru**,
Odgovorni urednik * Fr, Voglar.
TUkarna: Karl Rabitsck v Maribor«,