Sploina vesti. PREKMURSKE KONFESIONALNE ŠOLE. V članku: »Novi šolski zakon in narodno šolstvo v Prekmurju«, objavljenem v 26. šte« vilki »Uol teljskega Tovariša« je bila izražena zadovoljnost prekmurskega učiteljstva z no» vim šolskim zakonom. Zlasti važno je za nas unificiranje šolstva in rešitev vprašanja glede uporabe šolskega stanovanja na konfesional« nih šolah. Zakon ipredvideva le eno državno narodno šolo in dovoljuje uporabo poslopja le v šolske svrhe in učiteljstvu. Nemalo smo tedaj presenečeni, da je rim. kat. dekanijski urad v Bogojini razposlal vsem župnijskim uradom svojega področja vprašalno^polo, ki se glasi: 1. Kdaj je šola ustanovljena? 2. Kdo je šolo postavil? Kako se je šola imenovala do" slej? 3. Ktio je zemlj.ško-knjižni lastnik šole. 4. Koliko meri šolsko dvorišče, šolsko poslop* je? 5. »Koliko je šolskega zemljišča? Popišite šolski inventar in navedite pri^ bližno vrednost šole. Zlasti poročajte aM je izgovorjeno v šolskem poslopju stanovanje za kantorja (organista). Predložite zemljiško* knjižni izvleček. , Ta pkrožnica je vzbudila med učitelj* stvom nemalo začudenje. Vprašujemo se, za» kaj in čemu ti podatk*1? Upamo, da je zakon nepopustljiv in da je vprašanje raznih vrst šol viPrekmurju končno rešeno in to v korist našega šolstva. Zakon je podržavil vse šole. V Dolnji Lendavi in vtMurski Soboti pa je slučaj, da so tri konfeslje: rim. kat., evangeličanska in zvdovska, imele vsaka svojo versko šolo. Po osvobojenju pa se je vršil ipouk le v eni šoli. V Dolnji Lendavi je služila v šolske svrhe le katoliška šola. obe ostali pa sta ostali na razpolago dotičnima verskima obS nama. Za* kon je podržavil sedaj le katoliško šolo, kjer se je deset let dejansko vršil pouk in zaradi tega se je pojavila med katoliki v Dolnji Len» davi zahteva, naj bi tud'. ostali dve šolski po* slopji služili šolskim namenom. Kakor se čuje, obstoja zahteva v tem, da bi ti šcjlski poslopji služili za stanovanje učiteljstvuj ^_^ To je vsekakor zanimvv slučaj in da mu sliti, kako bp rešena zadeva tistih konfesio* nalnih šolskih poslopij, ki se v njih ni vršil pouk, ko je bil uveljavljen noV_ šolski zakon. Navajamo oba primera kot dokaz, kako nujno potrebno je bilo ustvariti v Prekmurju enoten tip narodne šole in kako pereča je zadeva konfesionalnih šol. — Pošljite denar za »Naš rod«. Nekaj šol je poslalo naročilnice, a niso istočasno, izvršile nakazila. Opozarjamo, da se uprava na neporavnana naročila ne more ozirati. Izvršite takoj nakazilo. Tudi nekatere večje šole so zaostale z naročilom ter jih prosimo, da pospešijo zadevo ter javijo takoj število naročnikov za 4. številko. Poravnajte naroč* nino po položnici, ker s tem zelo olajšate delo in red v upravi. — Velike težkoče je imelo nekdaj učiteljs stvo z učenci pri uvajanju v čitanje zfemljevis dov. Ker je bil ta pouk preabstrakten in ni bilo skoro nikakih uČnih pripomočkov. Od= kar pa imamo ročne zemljevide posameznih skupn, je ta pouk prav prijeten in uspešen. Saj učenci vidijo znake za vse zemljepisne pojme, kar opazujejo v svoji bližnji in daijni okolici lahko vsak dan. Zato se navadijo či* tati zemljevid brez vseh težkoč. Učiteljski dom v Mariboru ima v zalogi ročne zemljes vidc sledečih k-ulturnih skupin: PohorjesKozs jak, Slov. goricesPtujsko polje, Prekmurje, Celjska kotlinasPosavje. Kamniške planine. Zaradi nizke cene a 6 Din je omogočena na* bava tudi revnejšim učencem Opomba ured.: Kolikor smo informi* rani se cenitev šolskega premoženja verskih šolskih občin vrši za ugotovitev vrednosti za slučaj odkupa. — Izboljšanje plač fcancoskim državnim uslužbencem. Ministrski svet na Francoskem je sklenil dovoliti kredit v znesku 1000 mili= jonov Din v našem denarju za izboljšanje pjejemkov državnih nameščencev. Izboljša* nje se je imelo izvršiti šele s 1. januarjem 1930., pa je stopilo v veljavo že s 1. julijem 1929. Kakor utegne biti znano, so bile stare plače francoskih državnih nameščencev valos rizirane 5.14 X proti letu 1914., nasprotno so se cene življenskih potreb proti letu 1914. dvignile samo 4.83 X in obdavčenje llkrat. — V Češkoslovaški republiki so plače valorizi* rane samo 6krat, cene življenskih potreb so poskočile lOkrat in obdavčenje 14krat. — V kakšnih razmerah živi državni nameščenec v Jugoslaviji, je znano. V zadnjih dveh letih so sicer nekoliko padla živila, obleka in obutev je še zmeraj od sile draga, a stanarina je v najslabšem razmerju z dejanskimi cenami stanovanj. — »P. Gl.«. — Učiteljstvo osnovnje šole na Humu je poslalo v sklad za kontraktualce 50 Din, kar s tem potrjujemo z željo, da Bi našlo obilo posnemovalcev. — Dansko učiteljsko Udruženje je bilo osnovano leta 1874. in je imelo do 1929. leta 12.000 članov. To udruženje je že od 1. 1914. včlanjeno v internacionalnem učiteljskem udruženju. iPosebno intimno je sodelovanje s švedskim in norveškim učiteljstvom. — Na kongresu v avgustu leta 1929. se je zelo malo govorilo o materialni strani učiteljstva, kar pomenja, da je učiteljstvo v materialnem ozrru zadovoljno. — Jfroblem učiteljske iz* obrazbe je še vedno važen in aktualen, dasi je osnovana učiteljska visoka šola v Kopens hagnu. — Angleško učiteljstvo je organizirano v National Union of Teachers, ki šteje 130.000 članov. Od vsega angleškega učiteljstva je 119.658 oseb, ki imajo popolno učiteljsko iz* obrazbo, 42.586 pa jih je, ki imajo zelo majhno ali skoro nikake izobrazbe. — Od teh je 8734 pomožnih učiteljev(ic), ki jim za učiteljski noklic ni bilo treba predložiti razun zdravniškega sipričevala nikakih drugih dokumentov. Mnogo pa je tudi učiteljstva s popolno fa< kultetsko izobrazbo. Na svojem kongresu v Klandudnu v Velsu }e učiteljstvo zahtevalo podaljšanje šolske dobe za eno leto, kar je prosvetni minister tudi obljubil, in pa tudi enako izobrazbo za vse učiteljstvo. Zafite* valo je tudi radikalno postopanje za izbolj^ šanje gori navedenih razmer glede učiteljske kvalifikacije za sprejem v učiteljsko službo. — Dopuste članstvu pevskega zbora je dovolilo prosvetno ministrstvo — odeljenje za osnovno nastavo, in sicer za pevke z od-lokom O. N. br. 11.887 dd. 14. februarja 1930., za pevce pa z odlokom O. N. br. 7690 dd. 6. februarja 1930. za ves čas turneje po Če= škoslovaški. — Univerzalna šolska klop! V mnogih slučajih so naročali naši šolski zavodi klopi v inozemstvu, ker se pri nas ni nihče potrudil, da bi izdeloval moderne, higienične klopi, ki bi odgovarjale današnjim zahtevam. Pred le^ tom dni pa je ipredložil oblasti mizarski moj = ster R. Kompara v Mariboru model univer= zalne šolske klopi ter prijavil zanjo patent. Najvažnejše prednosti izuma našega doma= čega mojstra so: 1. miza in sedež se poljubno dvigneta in znižata, kakor je telesni velikosti učenca primerno; 2. sedež sam se avtomatski dvigne ko učenec vstane; 3. naslonjalo je ob* liki hrbtenice primerno upognjeno, učenec sedi udobno in ima dosti prostora; 4. zaradi enostavne konstrukcije spodnjih delov klopi ne ovirajo snaženja šolskih iprostorov. Pri* pomnim še, da so klopi iz suhega, parjenega bukovega lesa, ki se prepleska z lanenim oljem, da ohrani lepo naravno barvo. Mize, ki so iz mehkega lesa, se prepleskajo zeleno. Najbolj se priporočajo dvosedežne, a na za^ htevo se izdelujejo tudi trosedežne klopi, ki pa niso tako praktične kakor prve. Ogledal sem si jih na trg. akademiji v Mariboru in priznati moram, da niso le krasne za oko, marveč tudi zelo pripravne, komodne in praktične. Želim, da bi-.si jih ogledali vsi oni tova* riši, ki potrebujejo klopi, da se sami prepris čajo o njih uporabljivosti. Cemu bi nosili de^ nar v tujino, če imamo doma vsaj tako dobro blago, ako ne celo boljše. — T. K.