'b&io/ /12- IZ VEST J E DRŽAVNE MEŠČANSKE ŠOLE V ŽALCU ZA ŠOLSKO LETO 1936/37 NJ. VEL. KRALJ PETER II. IZDALA ZALOŽILA UPRAVA DRŽAVNE MEŠČANSKE SOLE V ŽALCU Zvezna tiskarna v Celju (Predstavnik Milan Četina) IZVESTJE DRŽAVNE MEŠČANSKE ŠOLE V ŽALCU ZA ŠOLSKO LETO 1936/37 IZ KRONIKE ZAVODA V bivši Avstriji ni bilo slovenske meščanske šole na Spod. Štajerskem. Za njo se je prvi začel zanimati trg Žalec. Občinski odbor trga Žalec je v svoji seji dne 28. novembra 1900. sklenil, da se v Žalcu ustanovi slovenska meščanska šola ter pošlje tozadevna prošnja višji šolski oblasti v Gradec. Ponovni sklep glede ustanovitve te šole se je storil pri občinski seji dne 27. novembra 1903. leta, ki pia zopet ni rodil nobenega uspeha. Vendar krajevni čini tel j i niso mirovali in vedno iz-nova povdarjali potrebo take šole za Savinjsko dolino in sicer s sedežem v Žalcu. Šele leta 1914. je ugotlil Deželni šolski svet v Gradcu želji in prošnji tukajšnjega prebivalstva. Ustanovil jo slovensko meščansko šolo v Žalcu, ter je imenoval za ravnatelja pokojnega Beno Serajnika, strok, učitelja v Voitsbergu na Sred. Štajerskem. Svetovna vojna pa je zopet prekrižala vse račune. Šola je bila ukinjena. Na novo se je otvorila leta 1918. v poslopju osnovne šole. Interes je bil zelo velik, saj se je vpisalo v 1. razred okoli 100 učencev in učenk, tako da se je morala otvoriti vzporednica. Poleg ravnatelja Serajnika sta bila dodeljena zavodu strok, učitelja Jan Bau-kart, in Janko Korže ter zač. šol. upravitelj v Petrovčah Franc Pristovšek. Po odhodu Beno Serajnika, ki je prevzel vodstvo drž. deške meščanske šole v Celju, se je poverilo začasno vodstvo strok, učitelju Janku Korže, kateremu je sledil v stalnem vodstvu ravnatelj J osip Bernot. Po odhodu .osipa Bernota so prevzemali vodstvo šole Josip Grašer, Melliijor Bismal, Zdravko Kovač in Janko Korže. Na šoli so še poučevali veroučitelj Batej Mirko in učitelji Vrečer Bajko, Zotter Pavla, Kač Elizabeta, Petriček Elizabeta, Šumljak Ivan, Jakopec Frane, Godicl Budolf in Schneider Marija. Ko je imela šola 15 razrede, so postajali prostori pretesni in krajevni čin i tel j i so morali začeti misliti na razširjenje se- danjega šolskega poslopja, za kar se je tudi žalski občinsk' odbor pod županovanjem Vinka Vabiča ml. načelno odločil Ker pa trg Žalec sani ni zmogel izdatkov za stavbo in vzdrževanje meščanske šole, se je obrnil do okoliških občin s prošnjo za podporo. Nekatere občine so jo že dovolile, druge pa so jo odrekle. Vso akcijo je hvalevredno vodil tedanji načelnik krajevnega šolskega odbora Ivan Vizovišek. Ker je šolska oblast zahtevala primerne šolske prostore, se je občinski odbor trga Žalec obvezal, da bo iste preskrbel do začetka šolskega leta 1926/27. Za vzdrževanje šole je krajevni šolski svet pošiljal prošnje za podpore ministrstvu prosvete in tudi ministrstvu poljoprivrede, ker je namreč zavod imel namen gojiti tudi panogo hmeljarstva, celjskem okrajnem zastopu in raznim okoliškim občinam. Toda ti činitelji niso ustregli željam žalskega občinskega odbora. • Ker radi tega do gori imenovanega roka le ni bilo ugodeno zahtevam šolskih oblasti in m ni izpolnil sklep žalskega občinskega odbora glede preskrbe šolskih prostorov, je šolska oblast koncern šol. leta 1925/26 ukinila oba še obstoječa razreda. Tako je prenehal delovati za središče hmeljarske trgovine prepotreben zavod, na veliko žalost nadarjene dece srednjih slojev, na eni strani, na drugi strani pa v veliko zadovoljstvo nekaterih krajevnih »prijateljev« meščanske šole. Pred ukinitvijo šole meseca junija 1926. so poučevali na 2 razreda reduciranem zavodu ravnatelj Janko Korže, ki je bil premeščen z isto funkcijo na meščansko šolo v Št. Lenartu v Slov. goricah, Zdravko Kovač, ki je dobil mesto šol. upravitelja v Vučji vasi pri Ljutomeru ter Maks Pivc, ki je bil zopet dodeljen osnovni šcli v Žalcu. Nova doba v zgodovini meščanske šole v Žalcu se začenja ieta 1934. Podjetni in zelo agilni takratni in sedanji trški župan g. Rudolf Lorber je začel resno razmišljati o njeni obnovitvi. V seji občinske uprave dne 5. novembra 1934. je sprožil tozadevno svojo zamisel. Občinski odbor se je pridružil njegovemu mišljenju in soglasno sklenil zaprositi za obnovitev meščanske šolo in sicer v časten spomin Viteškemu kralju Aleksandru 1. Zedinitelju. Ministrstvo prosvete je obnovitev dovolilo z odlokom S. n. br, 29711 z dne 9. avgusta 1935. Z odlokom Ministrstva prosvete S. n. br. 29796 z dne 17. avgusta 1936. pa jo bila šoli določena obrtno-industrijska smer. Meščanska šola jo bila in je še sedaj nastanjena v poslopju osnovne šole. Zaradi pomanjkanja prostorov se je takoj začelo misliti na razširitev in do danes je že dvignjeno poslopje osnovne šole za eno nadstropje ter dozidan 12 m dolg prizidek. V začetku šol. leta 1937/38 bo stavba kompletna in tudi v notranjosti inventarično prilično urejena. Stanje učiteljstva ob koncu Šolskega leta 1936-37 o> c/j *^3 O >c/3 O C 0> >N Q jfiupajzBH jn oudn>js uapaj bm ca > >a 3 O O. ca 05B[d BLU0( -ajd jj;bj| od ‘Buidn>is .S, C »N - 3 u. O >N ^ ca 3 O £ M c —* C o JQ O ca C/) N O D. co tJ OJ o> C • M ca > > ca N Q. 3 ^*3 OJ E o. E O S •Aa*S >iax -a ^ o S1« ;=r <*> c > N 3 -Ä j- J-. £> N to .Q -Q CN OJ n m m*' ca ca cn CN ■ I u. D) CJ CV ~ E O lit m ca e > o 2 ^'S ca CL ' *!=■ S" J—« p» i-V »oi Ša:§ a ca ca cn CN » cn .. n a, .. ca IZ01 « • • CN a> .a »-, N CN TD ca CN o ca cncn ca ^ js CN .. CN .. 10, O- (\) .„O. 0> X> X> C CN N N ^ O ^ O ° o* > js o 3 o, t-. £ O) OJ a> O 3 *5 •N ca ]cT 'E' S JsJ E .. °>o. ca ^ cll CN ‘CN . ca »- X3 acN tn . -=; o> " s CD E K, E m a\ JS*g§ III E §'S 5 > g, N O N C/J C > ca C/) ca c ca u k/j n E > S3 c/j C > ro V) ca c c3 55 .2 M °-'S..° Ou^ S —' s 2 E " •r- u, -Q N »N (M 4-1 C/} o> o; ~ E o T- f £ io g-'5-® .2 a> 'S ^ sr E 2 E S r cu”* Q.N CU KJ 3 ca CN c 4-: ca ’*§ u. 3 o o c *■* § s; je > Od 14. januarja 1936. pa do 16. decembra 1936 je poučevala na naši šoli kot honorarna nastavnica učiteljica ljudske šole Petek Vera in sicer ženska ročna dela, žensko telovadbo in gospodinjstvo. Šolski letopis /Šolsko leto 1936-37/ • Dive 31. avgusta 1936. so se vršili popravni izpiti. Izpit so napravili i/. I.a razreda: Mak Avgust, Potnik Velimir, Povše Janko, Rednak Marijan, Senica Rudolf, Veber Albin; iz I.b razreda: Košir Marta, Krajnc Marta, Potnik Etelka, Ranzinger Milka. K izpitu se niso prijavili: iz I.a razreda: Kovač Janez in Posedel Alojzij. Vpisovanje v vse razrede se je vršilo cine 1., 2. in 3. septembra. Vpisalo se je v 1. razred 32 dečkov in 31 deklic; v II. raz red pa 41 dečkov in 47 deklic, skupaj torej 151 učencev. Dne 5. septembra smo se udeležili službe božje ter proslave Jadranske straže za rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. Reden pouk se v zakonitem roku, t. j. 10. septembra ni mogel pričeti, ker prostori za pouk, ki se pripravljajo s prizidkom in nadzidkom k ljudski šoli še nist) bili zgo-tovljeni. Otvoritvena služba božja se je vršila dne 3 oktobra. Pouk se je pričel dne 5. oktobra. Ker sta bili za 4 razrede na razpolago samo 2 učilnici ter radi pomanjkanja učnih moči se je pouk vršil do 1(>. novembra menjaje vsaki drugi dan. Radi pomanjkanja prostorov je imel upravitelj meseca. oktobra pisarno, ki je služila obenem za konferenčno sobo v privatni hiši živinozdravnika Fišerja. Dne 9. oktobra je bila komemoracija povodom obletnice tragične smrti Viteškega kralja I. Zedinitelja. Ta dan je bila tudi z odlokom Min. prosvete S. n. br. 347(54 z dne 19. novembra 1936. ukinjena vzporednica k 1. razredu in otvor-jena vzporednica k 11. razredu. Dne 31. oktobra je bilo predavanje v spomin na dan, ko -.o prvič na naših ladjah zaplapolale jugoslovanske zastave. Istega dno se je zadnja ura posvetila propagandi za šte-denje. Dne 11. novembra smo praznovali dan miru. Dne 1. decembra sc je skupno z ljudsko šolo proslavil praznik narodnega osvobojenja in ujedinjenja. Dne 22. decembra se je pričel božični odmor, ki je trajal do 11. januarja 1937. Dne 27. januarja so razredniki v »vojih razredih predavali o sv. Savi. Dne 31. januarja smo sklenili I. polletje. Dne 4. februarja se je mladina spominjala velikega Jugoslovana StroKsmaverja. Od 25. do 30. marca je bil velikonočni odmor. Dne 30. aprila smo proslavili spomin na zaroto Zrinjskih in Frankopanov. Od 2. do 8. maja je bil protituberkulozni teden. Dne 5. maja je predaval vsem učencem ban. zdravnik Dr A. Ločniškar o boju proti jetiki. Dne 9. maja smo proslavili materinski dan. Dne 19. junija smo končali s poukom. Dne 28. junija: Vidovdanska proslava in razdelitev izpričeval. e j e l' a z r -e d n i h učiteljskih z b o rov so bile redno vsak mesec. Seje celokupnega učiteljskega zbora so bile dne 2. oktobra, 17. d-ecembra, 30. januarja, 29. aprila in 21. junija. Strokovne konference so se vršilo dne 12. oktobra, 20. novembra in 22. marca. Šolske spovedi in obhajila: 14. oktobra, 20l marca in 5. junija. Šolski okoliš Vsaka meščanska šola ima svoj šolski okoliš, iz katerega sme prvenstveno sprejemati šolske otroke. Učenci iz občin tujih okolišev, ki žele obiskovati meščansko šolo v Žalcu, morajo takoj v začetku šolskega leta vložiti pri upravi šole posebno prošnjo, naslovljeno na kr bansko upravo oddelek IV., v kateri je navesti tehtne razloge, radi katerih žele tukaj posečati šolo. Ministrstvo prosvete je z odlokom S. n. br. 39933 z dne 2(>. oktobra 1935. določilo drž. meščanski šoli v Žalcu sledeči okoliš: I. Celjski srez: 1. Braslovče 2. Gotovlje 3. Griže 4. Petrovče 5. Polzela 6. Sv. Jurij ob Taboru If. Gornjegrajski srez: vse občine. ?. Sv. Pavel pri Preboldu 8. Sv. Peter v Savinjski dolini 9. Velika Pirešica 10. Vransko 11. Žalec Upravni odbor drž. mešč. šole, ki ima predvsem nalogo, da skrbi za gospodarsko stran vzdrževanja šole, je šoli zelo naklonjen. Sestavljajo ga gg.: 1. predsednik: Lorber Rudolf 2. poslovodja: Godicl Rudolf 3. blagajnik: Vizo više k Ivan 4. zdravnik: Dr. Loč n iška r Adolf 5. 7,a trg Žalec: Senica Vilko 0. za občino Petrovče: Antloga Franc 7. za občino Griže: Veligošek Jožef 8. zai občino Gotovi je: Grobelnik .Tožef Proračun za budž. leto 1936/37 je znašal 45.050 dinarjev. Za kritje tega zneska so prispevale sorazmerno šolske občine in kr. banska uprava v Ljubljani. Zdravstveno stanje učencev (Šolska poliklinika.) Šolska poliklinika je začela poslovati meseca decembra 1930. Pri sistematskem pregledu je bilo pregledanih 152 dijakov, in sicer: 78 deklic in 74 dečkov. Ordinacija se je vršila enkrat tedensko. Izvršenih je bilo skupno 222 ordinacij, in sicer: za oči 28, kirurgičnih obolenj 18, ušesa, usta, nos in grlo 42, zobna obolenja 02, razna notranja obolenja 72 ordinacij. Nasvete se je dalo v 23 slučajih. V zobni amibulanci se je napravilo dijakom 15 plomb. Knjižnice in učila 1. Učiteljska knjižnica je štela koncem tega šolskega leta 279 knjig. Letos je bilo na novo nabavljenih 20 knjig. Izposojenih je bilo 40' knjig. Knjižničarka je učit. Pucelj Angela. 2. Knjižnica za revne učence ima 104 učne knjige in 10 atlantov. 3. Dijaška knjižnica. (Varuh nastavni k Kodrič Stanislav.) V' drugem letu svojega obstoja je imela naša š>la knjižnico za dijake, ki je štela 109 knjig. Tekom šol. let i 1930/37 je bilo nabavljenih 27 novih in 47 antikvaričnih knjig, tako da je naraslo število knjig na 183. šolska mladina se je pridno posluževala dijaške knjižnice in si je 150 otrok izposodilo 1116 knjig. Na mladinski list »Razori« je naročenih 59 učencev. 4. Zbirka za zemljepis in zgodovino: 16 zemljepisnih in 1 zgodovinski zemljevid; 9 zemljepisnih in 2 zgodovinski sliki; 1 globus. 5. Prirodopisna zbirka: 37 nagačenih živali, 50 kosov raznih rudnin, 48 drugih predmetov, kakor lobanje, zbirke ptičjih jajec, školjke itd. (>. Fizikalna zbirka: 21 kosov raznih učil in aparatov. 7. Zbirka za deška ročna dela: 40 kosov raznega orodja. 8. Zbirka za ženska ročna dela: 2 zvezka A. Siča. 9. Zbirka za geometrijo: 24 kosov lesenih modelov. 10. Telovadnico In telovadno orodje uporabljamo skupno s Sokolom in ljudsko šolo. Dijaške organizacije 1. Podmladek Rdečega križa. (Poverjenik: nast. Praprotnik Stanislav.) Včlanjenih je bilo 144 učencev in učenk, t. j. 95%, ki so vsi plačali letno članarino. Članarina, nabrana v zadnjih dveh telili se bo v prihodnjem šolskem letvi uporabila za šolsko kuhinjo, ki se namerava ustanoviti na naši šoli. 2. Podmladek Jadranske straže. (Poverjenik: nast. Kodrič Stanislav.) Včlanjenih je bilo 132 učencev in učenk, t. j. 88%. Podmladek ni imel letos, posebnih prireditev, tudi ekskurzije na morje letos ni bilo mogoče izvesti, pač pa se pripravlja, da pohiti prihodnje leto k našemu Jadranu. Hranilna vloga podmladka znaša Din 814.50. 3. Sokolski naraščaj. (Nadziratelj nast. Suhadolc Peter.) V tem šolskem letu je bilo včlanjenih pri raznih okoliških Sokolskih društvih in četah 10 učencev in 17 učenk. Vsi ti so, v kolikor jim je dopuščal čas, redno obiskovali telovadbo pri svojih društvih in sicer kot naraščajniki odnosno kot deca. V svojih matičnih društvih so sodelovali pri javnih nastopih, akademijah in tekmovanjih. Mladinski pevski zbor jc štel 23 pevcev in 40 pevk. Nastopil j>e pri šolskih slavnostih. Zbor vodi nast. Kodrič St. Cerkveno petje je skupno z osnovno šolo prostovoljno vadil Pivc Maks, v. d. upravitelja osnovne šole. Roditeljski sestanki Uprava šole je povabila starše dvakrat na sestanek, ki je bil obakrat dobro obiskan. Na prvem sestanku, ki je bil dne 24. januarja, je predaval nast. Kodrič St.: »O vzajemni pomoči šole in doma.« Pri drugem sestanku dne 11. aprila pa je predaval nast. Praprotnik St.: »Pomoč staršev pri vzgoji in po-^ uku«. Poleg tega je upravitelj pri obeh sestankih obravnaval tekoče šolske zadeve. Drugače pa bi bili lahko stiki med starši in nastavniki mnogo živahnejši. Nastavniki so ixule volje pripravljeni dajati staršem med dopoldanskimi urami podrobnejše informacije. Po sejali učiteljskega zbora so razredniki zabeležili slabe ocene m disciplinske prestopke v dijaških knjižicah in zahtevali od učencev, cki so jih predložili staršem v podpis. Na ta način je bil lahko dom točno informiran o vedenju in napredku otrok, ako se je zato seveda zanimal. Na škodo staršev in učencev pa prihajajo starši k posameznim nastavil ikoni moledovat, ko je že prepozno. Učitelj pa, ki odgovarja svoji vesti in jo po službeni prisegi vezan na zakone in predpise, ne more delati čudežev. Treba se bo torej pobrigati med šolskim letom. Zato se toplo priporoča, da se starši v čim večjem številu redno udeležujejo roditeljskih sestankov in poslužujejo informativnih razgovorov z nastavniki. Ekskurzije Celodnevne: Celje (stari grad, muzej, mestni vrt itd.); Gora Oljka—Šoštanj; Šmohor — Laško; Ljubljanski velesejem ter 10 krajših prirodopisnih, zemljepisnih, risalnih in zgodovinskih v bližnjo okolico. Statistični podatki I. Številčno gibanje učencev. •o at Lm N Začetkom šol. leta seje vpis. Med šolskim letom vstopilo Yseh vpisanih Med šol. letom Izstopilo Število koncem šolskega leta 02 dec. deki. Skupaj det. dekl. Skupaj det. dekl. Skupaj deC. dekl. Skupaj det. dekl. Skupaj I 32 31 63 _ _ 32 31 63 32 31 63 Ha 41 — 41 1 — 1 42 — 4? 2 — 2 40 — 40 Ilb 47 47 47 47 47 47 Skupaj 73 78 151 1 - 1 74 78 152 2 — 2 72 78 150 II. Učenci po poklicu staršev. Razred Kmetje Obrtniki Trgovci Delavci J. nam. Pr. nam. Skupaj I 15 17 2 12 12 5 63 II a 10 7 4 13 6 — 40 Ilb 10 14 5 5 13 47 Skupaj 35 38 6 30 23 18 150 III. Vedenje učencev. Ocene R a z e d Skupaj I. 11.a II.b deč. dekl. l/seh den. dekl. det. dekl. deč. dekl. 5 odličnih 19 29 35 45 54 74 128 4 prav dobrih 13 2 4 — — 2 17 4 21 3 dobrih — — 1 — — — 1 — 1 1 neprimern. — Skupaj .... 32 31 40 — — 47 72 78 150 IV. Pregled uspeha. T3 CJ N Odlični Prav dobri Dobri Slabi popravni Izpit ponavljajo razr. K deč. dekl. Skup. deč. dekl. Skup. deč. dekl. Skup. deč. dekl. jSkup. deč. dekl. Skup. I. a 3 6 9 13 13 26 6 4 10 5 8 13 5 5 ll.a 5 — 5 12 — 12 9 — 9 8 — 8 6 6 ll.b — 4 4 — 21 21 — 8 8 — 10 10 — 4 4 Sk 8 10 18 25 34 59 15 12 27 13 18 31 11 4 15 Klasifikacija učencev (Debeli tisk znači »odlične«, razprti »prav dobre« I. razred (03 učencev) Razrednik: Suhadolc Peter a) Razred so dovršili: A p n a r Viktor Bre z nik a r Ludvik Cetina Edvard Dimeč Jožef I) r č a Josij) Drnovšek Jože Fischer Ivana Gabršek B a r b ara Goršek Stanislav H e r m a n J a n k o II e r in a n Karolina Jošt Bogdana Judec Stanislav J u g Nada K o s F rane Košak F r a n c K i' a m a r lv a n Kveder Tc r e z i j a Menčak Franc Mešič Anton Naprudnik Terezija Novak A n a O c v i r k I v a n a Pfeifer Jožef Piki Jožefa Pilih Stanislav Potočnik Rezika Pungeršek Rozalija Rezar Frančiška Rojc Terezija Stebernak Stanislav Šestir Danica Štorman Ivan Švigelj A n i k a Tratar Silvester Uranjek Angela Urbašek Magdalena Vaš Zofija Tratnik Angela Vrečar An t o n Zagode M arija Zagoričnik Ladislav Zajc Irena Zupanc Ludovik Žagar Anica b) Popravni izpit imajo: Flis Jožefa iz zemljepisa in geometrije. Golčar Marija iz nemščine. Kumerc Jožef iz srbohrvaščine. Piki Marija iz zemljepisja in računstva. Pinter Marija iz slovenščine in zemljepisja. Pospeh Ivan iz nemščine. Pmžnikar Ana iz nemščine. Repnik Angela iz geometrije. Sedminek Florijan iz računstva. Teržan Dušan iz slovenščine in nemščine. Vaš Štefan iz računstva. Vedenik .!ožefa iz srbohrvaščine. Žuža Alojzija iz slovenščine in zemljepisja. c) Razred ponavljajo: Krajnc Vincenc Smrkolj Ivan Medved Rudolf Šporn Franc d) Pravico do nadaljnega študija so izgubili; Jovan Stanislav II. a razred (40 učencev) Razrednik: Praprotnik Stanislav a) Razred so dovršili: Arčan Franc Drnovšek Miroslav Gorš-ek Janez J e r man A 1 o j z. Jošt Jožef K o z o v i n c Rudolf L a z n i k Ko n r a d M i r n i k Franc Mi r n i k Jožef Pavlič Anton Podpečan Konrad Privšek Anton Jožei Ribezel Drago Rotar Jakob Stopar Alojz Štorman Vladimir Teržan Karel Štefan Vengust Franc Verčkovnik B o g o m i r Vide mš e k Ant o n Volk Anton Zagode Jožef Ivan Zalokar Hudolf Žager Iva n Ž o h a r F r a n c Deleja Stanko b) Popravni izpit imajo: Bučar Emilijan iz računstva in geometrije. Jovan Anton iz računstva in geometrije. Mak Avgust iz srbohrvaščine in zemljepisja. Matko Ivan iz računstva in geometrije Naprudnik Jožef iz srbohrvaščine in nemščine. Roter David iz računstva. Sopotnik Franc iz zemljepisja in računstva. Veber Albin iz nemščine in računstva. Antloga Franc Korun Ernest Janez Potnik Velimir Rednak Marjan Jožef Tavčar Vladimir Zorine Oskar II. b razred (47 učenk R-azredničarka: a) Razred Bračič Jožefa Cvikl G i z e 1 a Eberlinc Ljudmila Hauptman F r ai i č i š k a 11 c r m an Id a Hlačai- L j u d m i 1 a Kave Silva K 1 'e m e n M arija Kos Štefanija K u der A n a K vede r '1' erozij a Mandelc Ana M i ro n e n k o M a r i j a Pilih Marija Podkrajnik Jožefa P o g a č n i k Neža Pungeršelt Ivana * u c e 1 j A n g e 1 a so do vi šile: Ratajc Stanislave H c p i č A n g e 1 a R e s n i k M i n k a Resnik Mira I! i b i č Vida Rizmal Antonija Roter Zora Slapnik Vilma S p a n z e 1 Angela S trahovn i k F ranč i ška Strah ovnik Štefanija Štravs Ana V i z o v i š e k Amalija Zottel Antonija Z a g a r S i I v a Žorž Marija b) Popravni izpit imajo: Habenbaclier Marija iz računstva. Meh Slavica iz geometrije. Ogrizek Jožefa iz nemščine in zemljepisja. Osojnik Marija iz zemljepisja in računstva. Potnik Etellca iz računstva. Ranzinger Ljudmila iz nemščine. Sanda Draga iz zemljepisja in računstva. Volk Kristina iz zgodovine in računstva. Vošnjak Frančiška iz nemščine in računstva. Zajc Ana iz geometrijo. c) Razred ponavljajo: Judec Pavla Krajnc Marta Košir Marta Sedminek Angela Navodila za pričetek šol. leta 1937-38. 1. Izpiti. Učenci in učenke, ki imajo popravni izpit, naj vložijo do 25. avgusta pri ravnateljstvu prošnjo za dovoljenje polaganja izpita, ki bo dne 4. septembra od 8. do 12. ure. 2. Vpisovanje. Vpisovanje v vse razrede bo 1., 2. in 3. septembra od 8. do 12. ure. V I. razred se smejo vpisati učenci učenke, ki so dovršili 4. razred ljudske šole brez slabe ocene, ali ki so dovršili razred višje narodne šole in niso do 1. septembra prekoračili 14. leta. Učenci meščanske šole, ki še niso zadostili šolski obveznosti (8 šolskih let) in se na vpišejo več v meščansko šolo, so dolžni po zakonu o narodnih šolah nadaljevati šolanje na osnovni šoli. V višje razrede sprejemamo učence, ki so uspešno dovršili predhodni razred meščanske šole in za drugi razred niso starejši od 15 let in za tretji razred ne starejši od 16 let. Vsak učenec naj prinese k vpisovanju zadnje šolsko izpričevalo, potrdilo davčnega urada o višini neposrednih davkov, vsi novi učenci pa tudi rojstni list. Že med počitnicami si naj vsakdo preskrbi pri pristojni davčni upravi oziroma pri uradu ali delodajalcu, kjer prejemajo starši plačo, potrdilo, koliko plačujejo letno neposrednega davka. Takšna potrdila »e izstavljajo proti taksi Din 30.—. Na podlagi teh potrdil se potem določi, ali je učenec oproščen šolnine ali ne, oziroma koliko ima plačati. Kdor pri vpisu ne predloži tega potrdila in ne plača takoj eventuelne šolnine, ne more biti sprejet. Za vpisno »Prijavo, kolek za »Prijavo«, »Zdravstveni fond«, »Izvestje«, »Dijaško knjižico« in razne tiskovine ter Rdeči križ mora vsakdo takoj pri vpisu še plačati gotovo vsoto, ki se bo določila pred vpisovanjem. Tega prispevka ni nihče oproščen. Šolnina se odmeri na podlagi davčnega potrdila po sledeči razpredelnici: Od 800 do 1000 din . . , . . šolnine 37'50 din Od 1000 do 3000 d n. » 56 25 din Od 3000 do 5000 din. » 75'— din Od 5000 do 6000 din. » 131 25 din Od 6000 do 7000 din. » 150— din Od 7000 do 8000 din. » 187 50 din Od 8000 do 9000 din. » 24375 din Od 9000 do 10.000 din. •» 300 — din Učenci, katerih starši plačujejo letno manj kot 800 din neposrednega davka, ne plačajo šolnine. Starši, ki imajo v srednjih šolah več otrok, plačajo za prvega otroka polno šolnino, za, drug© otroke polovico šolnine. Za plačan je polovične šolnine je treba predložiti potrdilo o plačani polni šolnini. Vedenje v počitnicah, § 39. Pravil o vedenju pravi: »Kazniva dejanja, ki so bila storjena ob praznikih in šolskih počitnicah, se kaznujejo po praznikih in počitnicah, kakor da so bila storjena v šolskem času«. UPRAVA.