Celje - skladišče D-Per 214/1980 i Kjt 111 'm 1119801076,23 n COBISS ® GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE LETO XXX. - ST. 23 - 16. DECEMBRA 1980 V TOZD TOBI DANA POBUDA ZA IZLOČITEV IZ DO EMO Kljub nekaj časa pri-, šotnem razmišljanju vodstvo tozd TOBI o e-ventualni izločitvi tozd TOBI iz sestava delovne organizacije EMO, nas je le presenetila informacija o tem, da je akcija za izločitev v zaključni fazi. To še posebej, ker je v zadnjem času vloženo ogromno naporov od strani vodstva delovne organizacije, posameznih služb in sektorjev in družbenopolitičnih skupnosti o-beh občin na iskanju poti in načina reševanja trenutnih problemov in opredelitvi poti nadaljnjega razvoja omenjene tozd. ' . Dne 10. 12. 1980 je direktor tozd TOBI tovariš KUKTA Franjo naslovil na vodstvo delovne organizacije utemeljitev predlagane pobude za izločitev. Iz tehničnih razlogov nismo v stanju v tej številki objaviti omenjene utemeljitve in stališča delovne organizacije. To bomo storili v naslednji številki. Dan JLA - praznik nas vseh Dvaindvajseti december praznujejo oborožene enote JLA svoj praznik. Praznujejo ga svečano, predvsem pa v znamenju svojih velikih uspehov, katere so dosegle v prizadevanju za čimbolj šo strokovno usposabljanje njihovih pripadnikov ter splošne pomoči, ki jo dajejo našemu ljudstvu ob raznih elementarnih in drugih nesrečah. Dan JLA pa je hkrati tudi naš praznik in ga praznujemo v naših srcih z zavestjo, da imamo tako armado, ki je izšla iz ljud- stva in je del ljudstva samega ter pripravljena vsak trenutek braniti in o-hraniti našo socialistično samoupravno ureditev in naše meje. Socialistični družbeni odnos, ki temelji na samoupravljanju delovnih ljudi in občanov, na njihovi ne- ■••V::;: : - S. ■ i Mm Pripadniki JLA na obisku v naši delovni organizaciji odtujljivi pravici odločanja o pogojih in rezultatih svojega dela, vsebhje hkrati tudi njihovo neodtujljivo pravico in častno dolžnost obrambe svoje socialistične domovine in varstva u-stavnega socialističnega reda. Zato nadaljuje razvoj družbenih odnosov na o-snovi socialističnega samoupravljanja, socialističnega patriotizma, načel neuvrščenost in neodvisnosti socialistične Jugoslavije in drugih pridobitev narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije pomeni tudi krepitev obrambne pripravljenosti delovnih ljudi. V tej povezanosti je zajeta globoka vsebina koncepta podružblja-nja ljudske obrambe. Naša armada in ljudstvo sta neločljivo povezana, kajti armada je ljudstvo in ljudstvo je armada. Malo je takšnih armad, kot je naša, takšnih, ki so zrast-le iz najglobljih ljudskih korenin v času boja z nad-močnim sovražnikom/ v času, ko je vsa Evropa ječala pod škornjem okupatorja. Zato ob njenem velikem prazniku, ki je zato tudi naš, iskren in topel stisk vseh naših rok. RAZISKOVALNA IN INOVACIJSKA DEJAVNOST Stalna množična aktivnost V Celju posvečamo inovacijski in raziskovalni dejavnosti že nekaj časa veliko pozornost. Vse več je namreč okolij, kjer se zavedajo, kako pomembna je ta dejavnost za boljše in večje delo. Za zmanjševanje uvoza tujih licenc ter večje uveljavljanje lastnega znanja. Ob teh problemih je večkrat že tudi razpravljal svet za znanost pri OK SZDL, pred kratkim pa so o tem spregovorili tudi na seji predsedstva. Kajti če pritrdimo, da se je ta dejavnost zadnji čas resnič- no dokaj razmahnila, je treba tudi na žalost še vedno ugotoviti, da v vseh sredinah raziskovalna in inovacijska dejavnost še ni dosegla širine, kot bi jo marsikje preveč zadovolji-morala. Prav tako pa so se li z oblikovanjem raznih teles ter izoblikovanjem pravilnika o nagrajevanju, niso pa našli prave vsebine dela, ne pravih motivov za tovrstno delo. Pa vendar je tovrstna dejavnost za Celje še kako pomembna. Saj že toliko časa govorimo o potrebi po prestrukturiranju gospodarstva. Prav pri tem pa bi lahko s pridom izkoristili domači znanstveni potencial, ki ga gotovo ni malo. Prav tako se v Celju še vedno srečujemo s stanjem, ko začno delovne organizacije posvečati večjo pozornost raziskovalnemu delu šele tedaj, ko jim teče voda v grlo. Kot da bi bila to čudovita formula, ki lahko na hitro reši or- fanizacije težkega stanja. ri tem pa pozabljajo, da mora postati raziskovalna in inovacijska dejavnost nekaj stalnega, če hočejo, da bodo dosegli tudi pričakovane rezultate. Če pa ni tako, potem lahko v kakšnem primeru res izpade, kot da gre za »vstran vržen denar«, če pričakujejo rezultate v kratkem času. V Celju lahko tudi ugotavljamo, da se je Občinska raziskovalna skupnost uveljavila kot enakopravna interesna skupnost družbenih dejavnosti. Da je tako, gre zasluga tudi družbenopolitičnim organizacijam in občinski skupščini, ki so ves čas družbeno, idejnopolitično in z o-cenami razmer v raziskovalni dejavnosti prispevali pomemben delež k taki u- veljavitvi. Ves čas je bilo v ospredju vodilo, da se uveljavi delavec kot nosilec raziskovalne politike, za samoupravne družbenoekonomske odnose in organiziranje na podlagi združevanja dela in sredstev za uveljavitev raziskovalne dejavnosti kot resnično kakovostnega dejavnika in nepogrešljive sestavine združenega dela. Kljub vsem tem pomembnim ugotovitvam pa je res, da so v Celju še vedno sredine, kjer pravega pomena raziskovalnega dela še niso spoznali. OSREDNJA KNJ. CELJE Plenarna seja 17. novembra 1980 Ker je odsesovalna naprava preizkušena in daje garancijo praktične uporabe, bomo iste sisteme uvedli na vsa' delovna mesta varilcev v ostalih tozd. Kot prvi pridejo na vrsto TOZD ODPRESKI IN AVTOKOLESA, vse z namenom, da čuvamo zdravega delavca na delovnem mestu in, da družinam vračamo zadovoljne, zdrave može, očete. Slika nam prikazuje odsesovalno napravo vgrajeno v varilnici strojnega obrata. Jože Oštir Občinski svet ZSS Celje je v svojih komisijah, svetih, predsedstvu in na svoji seji temeljito in večkrat obravnaval plansko aktivnost. Že v fazi priprav smo posredovali vrsto stališč in predlogov za obogatitev in realnost planskih dokumentov. Ocenjujemo, da smo na področju planiranja dosegli pomembne premike in se približali zahtevi, da planski dokumenti postanejo dejanski odraz prizadevanj ter vodilo združenega dela in celotne družbene skupnosti v naslednjem planskem obdobju. Zavedamo se, da so postopki usklajevanja, dogovarjanja in sporazumevanja zelo zahtevni. Zato podpiramo vse ukrepe in prizadevanja, ki vodijo k odpravi neusklajenosti in da se čimbolj uskladita realna rast dohodka in njegova poraba. • Med pomembnimi stališči, izoblikovanimi na tej seji, naj omenimo zlasti naslednja: Srednjeročni družbeni plan občine mora biti stabilizacijski in predvidevati mora ukrepe, da bo zagotovljeno njegovo izvajanje. Zato še moramo v vseh sredinah ustrezno organizi-temeljnih >no pozornost je treba u- smeriti v: ustvarjanje pogojev doseganje predlagane rasti družbenega proizvoda izoblikovanje še bolj konkretnih opredelitev o tem, kaj pomeni prestruk-tuiranje gospodarstva za občino Celje — spoznanje, da sodijo e- nergija, pridelovanje hrane in oskrba med ključne naloge , — zmanjšanje zaposlovanja na režijskih in administrativnih delih v OZD gospodarstva in družbenih dejavnostih — povečano odgovornost za rezultate sprejetih investicijskih odločitev in za spoštovanje sprejetih sporazumov in dogovorov. Svet ugotavlja, da smo v Celju v zadnjih letih predvsem na področju družbenega standarda (vrtci, šole, zdravstveni in skupni drugi družbeni objekti) naredili pomemben korak in ši postavili dobro osnovo za zadovoljevanje tovrstnih potreb. Naša aktivnost in usmeritve morajo biti zato Dopisujte v naše glasilo v tem srednjeročnem obdobju usmerjene predvsem v ohranitev in vzdrževanje pridobitev in manj v širjenje obsega dejavnosti, pravic ipd. Posebej je bila poudarjena nujnost, da se zagotovi normalno delo in funkcioniranje objektov v RŠC na Golovcu in da obveznosti postanejo sestavni del planskih dokumentov ter da se v izvajalskih organizacijah družbenih de-javnosti vsaj v prvih letih uporabljajo. zatečeni kadrovski in drugi normativi. Posebno pozornost je potrebno posvetiti stanovanjskemu gospodarstvu ter načinom in oblikam financiranja in prehodu na čisti dohodek. Naša aktivnost in planski dokumenti morajo zagotavljati, da bomo združili vsaj takšen obseg sredstev, ki bo zagotavljal uresničitev predvidenega obsega stanovanjske gradnje. Zagotoviti je treba tudi pogoje za večje angažiranje lastnih sredstev delavcev ter ugodnejše pogoje za individualno in zadružno gradnjo. Razvoju prometa je dan premajhen poudarek zlasti z vidika zmanjšanja izjemno visokih stroškov prevoza in varčevanja z energi-jo. Spodbuditi pa je treba tudi še začeto aktivnost pri razvijanju in uresničevanju zasnove integralnega transporta. Manjkajo opredelitve, s kakšnimi ukrepi bomo racionalizirali poslovanje v družbenih dejavnostih. Svet smatra, da bi bilo ponovno nujno spregovoriti o samoupravni organiziranosti in združevanju na nekaterih področjih družbenih dejavnosti kot npr. v otroškem varstvu, usmerjenem izobraževanju in muzejski dejavnosti. Eden pomembnih vzrokov za relativno še vedno nezadovoljivo oskrbo občanov in s tem tudi za odlivanje kupne moči v druge občine je v slabi organiziranosti in povezanosti trgovine ter razdrobljenosti interesov in nastopanj. Zato je potrebno dati tem vprašanjem v planskih dokumentih in tekoči politiki večji pomen. Zavzemati se moramo, da bomo pri zagotavljanju sredstev z združevanjem sredstev in enotnim nastopom na jugoslovanskem trgu še bolj u-sklajeni. Svet je obravnaval tudi osnutek resolucije za izvajanje družbenega plana v letu 1981. Ugotovil je, da sledi ciljem, postavljenim v družbenem planu in. poA-pira predvidene ukrepe. Ocenil pa je, da je o-snutek še vse preveč splošen ter ne daje odgovora na nekatera vprašanja, ki smo jih opredelili kot temeljne cilje stabilizacijske politike. Premalo je tudi akcijski in mobilizacijski za nosilce planiranja. Zato bo potrebno v resolucijo vgraditi zelo konkreten in zavezujoč akcijski program za stabilizacijo gospodarstva, ki bi imel v končni fazi svoj odraz v programih vsake OZD oz. delovne skupnosti. V razpravi je bilo večkrat poudarjeno, da delavec še vedno ni nosilec planiranja. Ce delavci ne bodo sodelovali pri planskih projektih, bodo pri izvajanju nastale težave — plani utegnejo biti namreč neizvedljivi. Zato Občinski svet predlaga vsem osnovnim organizacijam ZS v vseh organizacijah in skup-nostih, da povečajo svojo aktivnost na področju planiranja ter zagotovijo s svojo organiziranostjo’ pravočasno sprejetje vseh planskih dokumentov, v katerih se združujejo njihovi interesi v TOZD, DO in občini. Zakaj bi bili anonimni! Če kdo z zanimanjem spremlja naše glasilo bo opazil, da se v naši DO in v TOZD vedno nekaj dogaja, kar lahko priznamo s polno mero poštenja, da je v redu. Vedno bolj postajamo pozorni do problemov, ki nas tarejo, postajamo gospodarji. Velik prispevek za ohranitev zdravega človeka na delovnem mestu je doprinesel TOZD VZDRŽEVANJE — ENERGETIKA, saj je izpolnil eno izmed zahtevanih točk po inšpektoratu oziroma instituciji, ki daje soglasja za formiranje TOZD. Ta prispevek, če konkretno povemo je v izdelavi odsesovalnih naprav med delovnimi mesti varilcev. Ta pogoltna naprava vsrka skoraj vse škodljive hlape, ki nastajajo pri varjenju. Izraz pogoltna naprava ni odveč, ali pretiran izraz, saj z vključitvijo odsesovalnih naprav odse-sujemo poleg nastalih škodljivih hlapov tudi ostali slab zrak v samem okolju. Za večjo konkretnost in realnost srednjeročnega in letnega plana občine Vs&r-nekai ¿¿zamudo Ob Uravnavi poročil o poteku1 priprav in izgradnje posameznih objektov je odbor-1 za izvedbo II. refe-redumskega programa sprejel naslednja stališča'* in sklepe: a) Osnovna šola Frana Roša j« z vidika nalog odbora zaključena. Dodatnih sredstve za odpravo nekaterih pomanjkljivosti in e-j ventualmh drugih oblik pokrivanja dodatno, nastalih stroškov odbor ne more več zagotavljati. ,i Investitor,' to je Izobraževalna skupnost naj se na osnovi ocene sama odloči , o obračunu penalov oziroma eventualne možnosti: pora-čunavanja dodatnih del oz. podražitev. Nekaj pripomb je izrečenih na račun odnosa inšpekcijskih služh, katereim odbor priporoča, naj v bodoče - podrobneje proučijo projektno dokumentacijo ter vse možne pripombe izoblikujejo že v fazi pred pričetkom gradnje, da bi nd tak način obšli težave, ki nastajajo zaradi vedno novega ugotavljanja pomanjkljivosti tudi na tistih področjih, ki so bila že enkrat v predhodnih pregledih sprejeta. b) Prizidek telovadnice pri OŠ I. celjske čete: je dograjeni» s strani odbora tudi zaključen. Pomanjkljivosti, ki se pojavljajo* predvsem zaradi odstopanja parketa, je treba s strani: investitorja uveljavljati v reklamacijskem postopku. c) Glasbena šola Sedanji objekt je last Samoupravne stanovanjske skupnosti in investitor mora nekatere relacije urejevati v sodelovanju med obema skupnnstima. Sedaj še naseljeni prostori bodo s strani stanujočih družin pravočasno izpraznjeni, za kar prevzema odgovornost TOZD za urejanje stavbnih zemljišč, ki bo aagotovil tudi odkup objektov ter pospešil, odkup prostorov in pridobitev zemljišča. Izobraževalna skupnost mora na lastno i-niciativo čimprej izvesti razgovor s predstavniki spomeniškega varstva, Izvršnega sveta, TOZD za u-rejanje zemljišč in drugimi zainteresiranimi zaradi pravočasnega izvajanja aktivnosti za čimprejšnji pričetek gradnje. d) Prizidek telovadnice v Frankolovem Odbor sprejme sklep, da se za zaključevanje finančne. konstrukcije in za čimprejšnji pričetek gradnje tega objekta posodi Izobraževalni skupnosti 1,5 milijona dinarjev, medtem ko se bo ta znesek odštel od dogovorjene višine sred- stev, namenjenih za sofinanciranje izgradnje Glasbene šole, ki so s strani tega odbora v ta namen o-predeljena. Odbor sprejme stališče, da bo ponovno razpravljal o možnosti pokritja tega zneska po tem, ko bodo objekti ; iz programa zgrajeni in ko bo znana dokončna situacija o obsegu zbranih sredstev . e) Prizidek OS F. Vrunča Projektna dokumentacij a. bo izdelana do konca oktobra, potrebno pa je nemudoma pričeti s pripravami postopka, za čimprejšnjo zagotovitev ustreznih dokumentov in soglasij, da bi lahko. čimprej pričeli z gradbenimi .deli. . f) Zdravstvena postaja Vojnik Objekt je zaključen. g) Adaptacija zdravstvenega doma Odbor ocenjuje, da je zaradi skromnih, finančnih možnosti pristopiti k * ureditvi prostorov v tolikšni dimenziji, ki bo zagotovila možnosti uporabe teh prostorov ::v zdravstvene .namene. Odbor poziva Izvršni svet oz. Sekretariat za urbanizem, naj opredeli svoj odnos do dileme o potresno varni gradnji oz. manjši a-daptaciji, tako da bo le-ta zagotavljala možnost uporabe prostorov za potrebe zdravstva, medtem ko ocenjujemo, da za’ celoten-projekt adaptacije tega dela objekta v tem času ne razpolagamo z zadostnimi finančnimi viri. Odbor je mnenja .in postavlja zahtevo investitorju, da naj z delom prične čimprej, medtem ko mora investitor odboru čimprej. dostaviti specifikacijo. poistavke, ki je ;«*-predeljena v znesku din 72,800.000. , - - h) VVO T. Čečeve — eT nota Ljubečna Odbor sprejema informacijo, ki je podana v poročilu ■- skupnosti,./ otroškega varstva s tem, da je na o-snovi ocene potrebno izvesti še dodaten dogovor* ki naj bi na iniciativo investitorja pomagal hitreje razrešiti nekatere probleme, ki so še prisotni za izvedbo nalog pri izgradnji vrtca, ki naj bi bil končan do konca letošnjega leta. i) VVO T. Čečeve — enota Aljažev hrib Odbor sprejema informacijo s tem, da je po izjavi predstavnika TOZD za urejanje zemljišč soglasen,‘tur di lastnik sedanjega stanovanjskega objekta Tkalčič, da se bo izselil v drugo ponujeno stanovanjsko hišo, za kar bo podpisan pismen sporazum. Dogovorjen rok za podpis sporazuma je 26. 9. 1980. Objekt Lesnine bo odstranjen do roka, ki je bil dogovorjen. j) VVO T. Čečeve—enota Center Odbor sprejema: ■ informacijo, , po. kateri vsa pripravljalna dela tečejo po programu, objekt pa naj bi bil zgrajen v skladu s terminom, opredeljenim v. referendumskem programu. k) VVO Zarja •— enota Dolgo polje Odbor je-seznanjen z odločitvijo o novi lokaciji,katero podpirajo tako urbanisti kakor tudi krajevna skupnost in -investitor, odbor pa sprejema tudi o-stali del informacije, naveden v poročilu. * l) Prizidek , OS F. -Vrun-r • ča —r dodatek k točki: e).. Kulturna skupnost posreduje-informacijo, da so zelo zmanjšane možnosti za pridobitev deleža Kulturne skupnosti Slovenije. Iz trga-razloga'je potrebno ponovno proučiti celotno finančno konstrukcijo za ta objekt. Odbor je- tudi obravnaval vloge za dodatna sredstva. -. u Vloge za dodatna sredstva so .posredovali; Skup-’ nost otroškega varstva v višini 2,000.000 din za. VVO T. Čečeve — enota. Center, kar je odbor odobril v oblik! nakazila iž predvidenega zneska, ki je. dpgo-'iforjen za ta objekt. To pomeni, da ne gre za--dodatna sredstva,- tmvefe: za a-kontacijo na .predvideni znesek iz referendumskih sredstev. — VVO A. Černejeve — enota Otok III S prosi za dodatna - .sredstva v.. višini 3,000.000 din za pokritje 1 razlike v ceni. Odbor Odobri posojilo iz sredstev ■ referendumskega programa v omenjeni višini s tem, da se pogoji vračila (čas) opre-V delijo itr posojilni pogodbi, ki jo skleneta Skupnost za . izgradnjo objektov in investitor. — Na zahtevo Skupnosti otroškega varstva odbor o-dobri vnaprejšnje nakazilo 500.000' din za pripravljalna dela na objektu WO Zarja — enota Dolgo polje. Skupnost za objekte bo realizirala vsa nakazila in pripravila ustrezne pogodbe za posamezne zneske posojil. Odbor ugotavlja ha osnovi informacije, posredovane od Skupnosti. za izgradnjo objektov,, da se bo do konca referendumskega obdobja'zbralo še ca. 94 mili-jonov dinarjev. Razdelitev sredstev po posameznih ob-.jektih naj bi bila naslednja: — VVO Aljažev hrib — VVO Dogo polje — VVO Center — Glasbena šola — Osnovna šola F. Vrunča — Zdravstveni dom-. 8,000.000 din 14.000. 000 din 12.000. 000. din 25.000. 000 din 20.000. 000 din 15.000. 000'din ‘ Odbor sprejema predlo- sprejme sklep, naj se po-žena razporeditev sredstev novno oceni možnost in za posamezne objekte. pripravi predlog za valori--Na pobudo članov refe- zacijo osnov, od katerih se rendumskega odbora odbor ne plačuje samoprispevek. Kako, približati i dober film delavcu i V ndvembru sta svet za kulturo pri občinski konferenci SZDL 4rr občinskem svetu zveze sindikatov organizirala razgovor s kulturnimi, animatorji celjskih delovnih organizacij. Namen razgovora je bil predvsem pogovoriti se o program« filmskega gledališča in njegovem pomen», spregovoriti o težavah, s' katerimi se srečujemo pri spodbujanju zanimanja za dober film v delovnih organizacijah ter zbrati predloge za nove oblike ' sodelovanja med Kino' podjetjem Celje hi obiskovalci. ' - V začetku pogovora so predstavniki Kino pod--jetja Celje poudarili, da je to predvsem kulturna uštanova, čeprav se zavedajo, .da spored, filmov: kvalitetno ne ustreza temu nazivu*’Poglavitni problem "je v tem, da na kvalitetnih filmskih predstavah ni zadovoljivega obiska. Zanimivo p» tem je; da si ravno redni obiskovalci-filmskih-predstav ne gledajo kvalitetnih filmov. ' Kljub problemom, se je Kino, podjetje Celje >• odločilo, da bo v sezoni 1980—81 nadaljevalo su-pied štirimi leti pričeto kulturno akcijo. tV tem čdsu bo na sporedu 12 igranih filmov,,ki vsak zase predstavlja vrhunsko filmsko stvaritev. Seveda pa ni dovolj, da bodo ti filmi prišli na- spored fUnv**! skega gledališča vsak dtugi četrtek v mesecu*-Potrebna je tudi udeležba kinobbiskovalcev, ‘ Ravrib pri propagiranju dobrega filma ir» zagotavljanju udeležbe delavcev, računamo na sodelovanje. in pomoč kulturnih, animatorjev te- dek>vnih organizacij. 'Naslednji problem je, kako približat!-filmsko -umetnost delavcem iz drugih republik. Predvsem so ttricaj problem ¡slovenski podnapisi*': ki jih tisi delavci ponavadi ne razumejo.. «-Temu: primerno : se c* obisku* filmskih predstav tudi dolgočasijo in včasih zaradi tega povzročajo nemir v, dvorani/ Rešitev problema- so videli navzoči razpravljale! «,, organiziranih -obiskih filmskih predstav, ki bi bile prirejene in--podnaslovijene posebej za-delavce:iz drugih republik- -Takšen način.deta je ¡pokazal lepe: uspebe-pri sodelovanju s šolami* Predstavniki delovnih organizacij^ omenili r tudi pojav vse večjega števila nehumanih filmov, v katerih v glavnem prevladujeta seks in, nasilje. Ravno tj filmi pa na žalost pritegnejo največ»gledalcev^ kino dvorane. vemo pa, da, si mora tudi-r kjno podjetje ustvariti, svoj dohodek-Zato. so se celjske kinodvorane opredelile vsaka- za. določeno zVrst filma in si tako ustvarile: stalen. krog gledalcev. ' Proti koncu razgovora- so se med razpravljale! oblikovali posamezni zaključki kot na primer, da je potrebno v bodoče aktivno spremljati odziv in reagiranje gledalcev, na posamezne filme, kino*, ppdjetje bo organiziralo po končanih predstavah v kino gledališč» razgovore z gledalci,„v katerih, se bodo izmenjala mnenja gledalcev in filmskih strokovnjakov, kinopodjetje bo v bodoče boljše ip bolj tekoče obveščalo združeno delo o svojem sporedu, organizatorji kulture v delovnih- organizacijah ali tako imenovani kulturni animatorji pa bodo s. svojim aktivnim delom animirali sodelavce za obisk kvalitetnih filmskih predstav.. Janko Koštomaj • K' Ugotavljanje delovne uspešnosti proizvodnih delavcev se ob pričakovanih rezultatih gibljejo v mejah ± 10 % dobil za 5 % višji osebni od dosežene norme. Raz- dohodek. Pričakovani ko-pon ± 10 % vsekakor še ni ličnik delovne uspešnosti dovolj stimulativen ter je za režijske naloge je po-predlagan kot razpon za stavljen na 1,05 zato, ker začetek uvedbe stimulativ- je povprečno doseganje nega nagrajevanja. V na- norm v delovni organizaci* slednjih korakih, v katerih ji večje od 100 %. Kadar bo potrebno izvesti dolo- bo urejeno področje nor-čene organizacijske spre- miranja v celi delovni or- Ugotavljanje delovne uspešnosti je eden od elementov delitve po delu in vpliva na smotrno upravljanje in gospodarjenje z _ družbenimi sredstvi, ter spodbuja k stalnemu večanju dohodka “»“J», m bodo" omogoča- ganizadji in ¿o doseganje Ir» n;annun . le objektivneje ugotavljati norm v realnih mejah, bo In njegOVO smotrno delitev. delovno uspešnost, pa bo potrebno pričakovanje za potrebno ta razpon pove- režijske naloge ustrezno tudi norm in bo potrebno Za normo, s katero ugo- Iv/™0 j10 na v bližnji prihodnosti tudi tavljamo količino dela pro- t• stimid.a' if^'.o?el0vlia usPesnost za korak * Za.prv, ko Delovna uspešnost se je za proizvodne naloge ugotavljala samo z normo, za neproizvodne naloge pa z oceno. Ocena pa večkrat ukcuu. 'Jk.ciia pa vcuiviai rak k delitvi osebnih do- u »c uunua uuraeunava »__.i _ • . mn, '-y ■'% ------- ni bila v povezavi z dose- hodkov po rezultatih dela po dejansko doseženem re- cosezenl^ re" — 1? /o' Kadar P°' ^ v „o nm.,— v „i, zuttatov. sameznik v rezili ali sku- me- ženimi rezultati, ker je ha ostajajo norme nespreme-to vplivalo preveč subjek- njene. Poleg norme se bo-tivnih elementov. Z uved- do za proizvodne delavce bo meril za ugotavljanje ugotavljali tudi drugi ele-delovne uspešnosti želimo menti gospodarjenja kot odpraviti osebno oceno ter vzpodbuditi posameznika in skupine k boljšemu delu, boljšemu gospodarjenju, doseganju planskih ciljev, ter v povezavi z boljšimi rezultati tudi višjemu osebnemu dohodku. Ugotavljanje delovne uspešno- so kvaliteta, poraba materiala, izkoristek časa itd. Delovno uspešnost lahko ugotavljamo za posameznika ali za skupino, v kateri posameznik dela. če se cilji za posameznika planirajo, lahko merila vežemo na rezultate posameznika. zultatu. Tak pristop je ob- "U1UU'JV- ST*? X sk* likovan v prvem koraku Kadar bo delavec, k de- ^1 mo?-ugotavljanja delovne u- la na normo, dosegel po T0?P uT?i . de*ovne. U?P^S' spešnosti zato, ker je do- ostalih merilih najvišji ko- hode^vi^i seganje norm med temelj- ličnik delovne uspešnosti, bo dosežen natri?»’ mmi organizacijami in ce- bo dobil za 10 % višji o- bo dosezen na'nm' Tnn*™ lo znotraj posamezne te- sebni dohodek, kadar bo meljne organizacije izred- dosegel najnižji količnik no različno. Ko bo področ- delovne uspešnosti pa bo je norm urejeno, pa bo po- dobil za 10 % nižji osebni trebno normo kot element dohodek, delovne uspešnosti vključiti v celoten sistem. Ostala Za neproizvodne, tako katerimi ugotav- imenovane režijske naloge bo dosežen najnižji možni količnik, bo njihov osebni dohodek za 5% nižji od osnove." Delovna uspešnost za posamezno merilo določimo z delnim, količnikom delovne uspešnosti. Delovno uspešnost za posameznika _ merila s sti z merili je uvedba nor- V mnogih primerih pa se Ijamo delovno uspešnost bo posameznik ali skupina izračunamo tako, da izra-mativov tudi za neproiz- cilji planirajo za večje or- ’ vodne naloge. Na osnovi zahtev samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke smo v sodelovanju z vodilnimi in vodstvenimi delavci v temeljnih organizacijah in delovni organizaciji pristopili k oblikovanju stimulativne delitve osebnega dohodka po rezultatih dela. Samoupravni sporazum ganizacijske enote, takrat pa ugotavljamo delovno uspešnost za skupino. Včasih pa ekonomsko ni smotrno spremljati delovne uspešnosti za posameznika, ker bi tako spremljanje povzročalo prevelike stroške in v takih primerih ugotavljamo delovno uspešnost na ravni skupine. Posamezna merila večkrat ni možno zaradi organizacijskih pristopov pla- Primer izračuna količnika delovne uspešnosti za PROIZVODNE NALOGE Delavčevo uspešnost ugotavljamo z naslednjimi merili: Količina dela -Kvaliteta dela Gospodarnost • norma Vplivnost 100 0,66 0,40 Vi^/X M V XXX ^v/X M r ,ViXAX . , , * . , X v svojih členih odpravlja niratl “J spremljati za po-osebno oceno in to že leta- samezmka, kot na primer 1978. Poleg tega v določenih členih natančno določa pristop k ugotavljanju delovne uspešnosti z merili. Delovna skupina, ki je pripravljala, v sodelovanju s predstavniki temeljnih organizacij in sodelavci kvaliteta dela, poraba materiala, takrat pa delovno uspešnost po posameznem merilu ugotavljamo na ravni skupine. Ko oblikujemo merila moramo upoštevati plane, standarde, normative in delovne cilje. Spodnjo, ISKRE, sistem za ugotav- zgornjo in pričakovano de-Ijanje delovne uspešnosti, lovno uspešnost ugotovimo z analizo podatkov za merilo v preteklosti, z analizo planov in z upoštevanjem dinamike planov. je osnovo črpala iz določil samoupravnega sporazuma ter analize organiziranosti v posamezni temeljni organizaciji in delovni skupnosti in nižjih organizacijskih enotah. Analiza organiziranosti ciljem, je kombinaciji ve^ nam da odgovor, katera jega števiIa meril( vJkateri Delovna uspešnost posameznika ali skupine, ki dela na nalogah s skupnim merila se lahko uporabijo v prvem koraku ugotavljanja delovne uspešnosti ter na katere nivoje lahko vežemo posamezno merilo. Merila so elementi, ki izhajajo iz ciljev delovne in temeljnih organizacij skozi zahteve gospodarske- niso vedno vsa merila enako pomembna. V kombinaciji meril je pomembnejše tisto, ki ima močnej-" vpliv na pridobivanje izkoristek in poraba materiala Doseženi količniki po posameznem merilu vplivnosti, delni količnik 1 Količina dela 1,14x1,00=1,14 2 Kvaliteta dela 1,06 x 0,60 = 0,636 3 Gospodarnost 0,97x0,40 = 0,388 Seštejemo delne količnike za kvaliteto in gospodarnost 0,636 + 0,388 = 1,024 Osebni dohodek izračunamo na naslednji način: OD = ure po normi X doseganje norme X rang X količnik delovne uspešnosti X x vrednosti ranga = 162 x 1,4 X 2,1 x 1,02 X 35,00 REŽIJSKE NALOGE Delavčevo delovno uspešnost ugotavljamo z naslednjimi merili: Vplivnost 1 Dohodek na zaposlenega 0,20 2 Rentabilnost TOZD 0,20 3 Tehnična produktivnost 0,10 4 Doseganje gospodarskega plana 0,50 ši dohodka ali zmanjšanje stroškov pri gospodarjenju. Pri posameznih nalogah je pomembnejša koli- Doseženi količniki po pos. merilu Vplivnost Delni količnik ga plana. Merila so lahko ciaa deIa. od ostalih meril, ekonomska ali tehnična. P™ drugih nalogah pa je T, , na primer pomembnejša Ugotavljanje delovne u- kvaliteta od ostalih ele-?P5.?nostlJt®Pif1J1. na-obsto- mentov stimulativnega na-jecih podatkih in ne od- grajevanja. Pomembnost pravlja napak pri planira- posameznega merila izra-nju, organizaciji, ipd., tem- žarno s faktorjem vplivno- 1 Dohodek 1,06 X 0,20 = 0,212 2 Rentabilnost 0,95 X 0,20 = - 0,198 3 Tehnična produktivnost 1,00 X 0,10 = 0,100 4 Doseganje gospodarskega plana 1,10 X 0,50 X 0,550 več spodbuja k boljši organiziranosti in boljšim rezultatom dela. Ugotavljanje delovne u-spešnosti se. tesno dotika sti, pri čemer je vsota vseh faktorjev vplivnosti za vsa merila za posameznika ali skupino enaka 1,00. Seštejemo delne količnike v končni količnik: 0,212 + 0,180 + 0,100 + 0,550 = 1,052 Osebni dohodek izračunamo na naslednji način: OD = ure X rang X količnik delovne uspešnosti X vrednost ranga = = 162 x 3,8 x 1,05 X 35,00 čunane delne količnike za posamezno merilo množimo s faktorji vplivnosti in seštejemo v končni količnik. Delovno uspešnost ugotavljamo mesečno ali trimesečno v odvisnosti od planiranja in ugotavljanja doseženih rezultatov. Merila, ki so vezana na doseganje posameznih elementov periodičnih in zaključnega računa, se bodo obračunavala trimesečno, o-stala merila pa mesečno z zakasnitvijo enega meseca. Ta zakasnitev je nujno potrebna, ker podatki za obračun delovne uspešnosti temeljijo na analizah in pregledih, ki pa niso pripravljeni v tekočem mesecu. Delovna uspešnost posameznika ali skupine se bo lahko spreminjala mesečno v vseh merilih ali pa samo po posameznih merilih ali pa trimesečno, če so vsa merila vezana na trimesečne rezultate. _ Vsako merilo je opredeljeno. v organizacijskem predpisu, ki vsebuje vse podatke za izračun merila, čas obračuna merila in službo, ki merilo obračunava. Merila, katerih osnove izhajajo iz planov temeljnih organizacij in delovne skupnosti, se bodo obračunavala v strokovnih službah delovne organizacije. Specifična merila za temeljne organizacije in delovno skupnost skupnih služb se bodo obračunavala tam, kjer je izvor podatkov za obračun. Ugotavljanje delovne u-spešnosti je pripravljeno v taki obliki, da je bil izdelan proizvodni obračun za vse delavce v delovni organizaciji in to na rezultatih tretjega kvartala in rezultatih doseženih v oktobru. Preizkusni obračun je pokazal, da so merila izbrana primerno, da pa bo potrebno posamezna merila še - malenkostno dopolniti. Rezultati preizkusa kažejo na tesno povezanost z rezultati gospodarjenja v temeljni organizaciji in delovni organizaciji. Javna razprava, ki bo potekala od 15. 12. do 31. 12. 1980 naj bi dala odgovor o kvaliteti predlaganega pristopa za ugotavljanje delovne uspešnosti. Delovna skupina, vodilni in vodstveni delavci iz temeljnih organizacij in delovne skupnosti ter sodelavci ISKRE bodo podrobno . proučili vsako pobudo, ki bo zagotavljala kvalitetnejše ugotavljanje delovne u-spešnosti. Pobuda za do-. grajevanje sistema naj bi temeljila na trenutnih možnostih uvedbe novih meril. Delavski sveti temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb bodo sprejemali usklajen tekst navodila za ugotavljanje delovne uspešnosti in eventualno spremenjena posamezna merila iz javne razprave. Na osnovi 31. člena statuta in skladno z določbami člena 17 do 29 ter člena 46 in 47 Pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in sredstev skupne porabe je delavski svet na seji, dne........•.. sprejel naslednja merila za ugotavljanje delovne uspešnosti 1. člen Z delovno uspešnostjo se ugotavlja prispevek delavca v temeljni organizaciji pri uresničevanju skupnih ciljev upravljanja, gospodarjenja in razvoja temeljne organizacije. 2. člen Merila, s katerimi ugotavljamo delovno uspešnost posameznika, skupine ali oddelka ter vplivnost posameznega merila so o-predeljena v matriki meril. Merila za ugotavljanje delovne uspešnosti so prilagojena značilnostim posameznih del in nalog in organiziranosti v posamezni skupini v temeljni organizaciji. Delovno uspešnost se u-gotavlja za posameznika tam, kjer je možno zanj planirati in spremljati rezultate dela. Delovno u-spešnost skupine ugotavljamo tam, kjer skupina dela na isti nalogi ali pa ekonomsko ni smotrno spremljati delovne uspešnosti za posameznika. 3. člen Vpliv posameznega merila delovne uspešnosti določa faktor vplivnosti. Vsota vseh faktorjev vplivnosti je enaka 100. Pri določanju faktorja vplivnosti moramo upoštevati: — gospodarjenje temeljne organizacije (produktivnost, gospodarnost, rentabilnost); — cilje, ki izhajajo iz poslovne politike in letnega plana temeljne organizacije ali delovne organizacije; — možnost vpliva delavca ali skupine na rezultat merila; — natančnost merila. 4. člen Norma, s katero se ugotavlja količina se obračunava po dejansko doseženem rezultatu. Delavci, ki delajo po normi imajo tudi druga merila, s katerimi se ugotavlja njihova delovna uspešnost. Vsa merila razen norme se gibljejo v mejah ± 10 • odstotkov. 5. člen Za vsako merilo se določi spodnja meja uspešnosti, zgornja meja uspešnosti in pričakovana uspešnost. Pri oblikovanju meril se mora upoštevati: — standarde, normative, planske in delovne cilje; — podatke o gibanju merila v preteklosti; — dinamiko gibanja posameznega merila; — dinamiko, ki izhaja iz letnega in ostalih planov temeljne organizacije in DO. Ob sprejemanju letnih planov se morajo merila preveriti ter po potrebi dopolniti organizacijski predpis. 6. člen Uspešnost posameznika ali skupine izračunavamo po vsakem merilu z delnim količnikom delovne uspešnosti. Pričakovana uspešnost po delnem količniku za posamezno merilo je 1,05, spodnja meja je 0,95, zgornja meja pa 1,15. Količnik delovne uspešnosti se izračuna tako, da izračunane delne količnike za posamezno merilo množimo s faktorjem vplivnosti posameznega merila in te delne količnike seštejemo. 7. člen Delovno uspešnost se u-gotavlja mesečno ali trimesečno v odvisnosti od možnosti ugotavljanja ter planiranja posameznih meril pri ugotavljanju delovne uspešnosti. 8. člen Vsako merilo je obdelano v organizacijskem predpisu. V tem predpisu je opredeljen način zbiranja podatkov, izračun merila, služba, ki merilo obračunava in obdobje za katero se merilo obračunava. 9. člen Sektor za kadrovske in samoupravne odnose (SKSO) je dolžan spremljati gibanje posameznega in skupnega količnika delovne uspešnosti za posameznike in skupine. če delavec ali skupina trikrat zaporedoma doseže zgornjo ali spodnjo mejo po posameznem merilu ali skupni količnik delovne u-spešnosti, je SKSO dolžna pregledati merilo in pripraviti predlog za strokovno preverjanje stalni komisiji za oblikovanje sistema ugotavljanje delovne uspešnosti. Stalna komisija se sestavi iz udeležencev Sektorja za kadrovske in samoupravne odnose in sektorja za ekonomiko in organizacijo. Ob imenovanju stal- predsednika stalne komisije za oblikovanje sistema ugotavljanja delovne u-spešnosti.'V stalni komisiji sodelujejo odgovorne o-sebe organizacjskih enot, za katere se predlagajo spremembe meril. 10. člen Stalna komisija za oblikovanje sistema ugotavljanja delovne uspešnosti se imenuje po postopku kot se imenujejo delovne komisije delavskega sveta delovne organizacije EMO Celje. 11. člen Pri dopolnjevanju sistema ugotavljanja delovne uspešnosti so smotrne zlasti pobude za naslednje spremembe: — uvedba novih meril; — izločanje obstoječih meril; — vpliv merila; — razpon količnika delovne uspešnosti. — pričakovanje merila; Vsaka sprememba je u- pravičena le v primeru, če omogoči objektivnejše ugotavljanje delovne uspešnosti. 12. člen Stalna komisija za oblikovanje sistema ugotavljanja delovne uspešnosti je dolžna proučili predlog (Konec na 6. strani) POSTOPEK SPREJEMANJA »UGOTAVLJANJE DELOVNE USPEŠNOSTI« a 9. 12. 1980 Seja izvršnega odbora DO ob 13. uri Tema: ' 1. Proučitev osnutka navodila za ugotavljanje delovne uspešnosti. 2. Obrazložitev sistema ugotavljanja delovne uspešnosti. 3.. Pregled poizkusnih izračunov za ugotavljanje deloVne uspešnosti. 4. Razpis javne razprave (od 15. 12. do Sl. 12. 1980, takrat ko izide Emajlirec). 5. Sklic seje 10 DO za 20. 1. 1981. 16. 12. 1980 Seja z razlagalci sistema ob 8. uri Tema: 1. Proučitev osnutka navodila za ugotavljanje delovne uspešnosti. 2. Obrazložitev sistema ugotavljanja delovne uspešnosti. Konkretna razlaga sistema za ugotavljanje delovne uspešnosti za posamezno tozd in DSSS od 9. do 14. ure. Sodelujejo člani tima in predstavniki ISKRE. Od 15.12. do 31. 12.1980 Javna razprava v delovnih skupinah in zbiranje pripomb. Od 5.1. do 10.1.1981 Tim za nagrajevanje, vodstveni delavci tozd in DSSS in sodelavci ISKRE. Tema: 1. Analiza javne razprave. 2. Dopolnjevanje sistema. 3. Oblikovanje odgovorov ter predlogov sprememb in dopolnitev za IO DO. 4. Oddaja gradiva IO DO 12. 1. 1981. 20. 1. 1981 Seja IO DO ob 12. uri -Tema: 1. Proučitev javne razprave in predlogov sprememb in dopolnitev. 2. Sklic DS TOZD in DSSS za potrditev predloga. Od 26. 1. do 31. 1. 1981 Seje DS TOZD in DSSS. Tema: Razprava in potrditev predloga za ugotavljanje delovne uspešnosti. MERILA ZA UGOTAVLJANJE * DELOVNE USPEŠNOSTI (Nadaljevanje s 5. strani) SKSO in izdelati predlog spremembe posameznega elementa merila in ga predložiti delavskemu svetli TOZD (DSSS). 13. člen Ob sprejetju letnih planov SKSO preveri elemente posadieznega merila in vse spremembe «la v proučitev : stalni komisiji za oblikovani« sistema ugotavljanja .delovne uspešnosti. Če. j« sprejet popravek, letnega plana se postopa skladno z gornjim odstavr kom, v kolikor še ugotovi, da so potrebne spremembe meril, se dalje postopa v smislu '« politike ter tako ’ usposobimo - tudi r «del kadrov, ki bi se aktivneje vključili v izvajanje nalog, ki jih na tem področju 1-, mamo, smo se v Celju — vsvetu za mednarodne od-, noše pri občinski konferenci SZDL. Cel je dogovorili za predlog, da organiziramo stalno. obliko izobraževanja in usposabljanja: politično •šolo -za-.mednarodne,-odno-še.' ■Z organiziranjem takšne mednarodnih odnosov ter izobraževalne oblike bi u- tako delno zapolnili vrzel deležencem omogočili or- v usposobljenosti kadrov, ganiziran študijski pristop ki delujejo in ki želijo de-k poglabljanju poznavanja lovati na tem področju. SEKTOR ZA KADROVSKE IN SAMOUPRAVNE ODNOSE Oddelek izobraževanja OBVESTILO Obveščamo vse delavce, ki nimajo dokončane osnovne -šole (8-letke>, bi pa želeli isto dokončati, da sprejemamo prijave'za vpis do 28. 1. 1981. Ob vpisu mora vsak kandidat predložiti spričevalo zadnjega uspešno dokončanega razreda OS in izpisek iz rojstne matične knjige. ' Prijale sprejema oddelek izobraževanja Celje, Linhartova 6, kjer dobite tudi vsa dodatna, po jasnila. 'Pouk se bo pričel v ponedeljek, 2. februarja 1981 ob 16. uri na Osnovni šoli I. celjske čete Celje, Vodnikova 4 (bivša. III. osnovna, šola). Redno šolanje.je. brezplačno! • I Naš hurnon Ženička pri osemdesetih je prvič v svojem življenju poskusila žganje. Po prvem požirku pravil , v-»Saj to- je «podobno zdravilo, kot ga je moral« «jemati mož celih, štirideset let.« , ' »Cuj* '«draga žena, «koliko čaša bom moral v tej hiši poslušati - samo tvojo mamo?« »Potrpi • še malo dragi, saj jutri pride še oče...« - -0— «:- Zakonski mož je prišel k psihologu in mu potožil’ »Z žebo/«se čedal je -bolj od tu j ujeva, * a Ali se ne bi to dalo malo pospešiti?« Pri zdravniku: »Saj imate «čisto črn jezik!« «. ^ »Vem, to«je zaradi viskija«, odvrne paciente « »Polna steklenica mi je padla ná tla.« »Pa sáj* viski* ni črn?« »Ne, viski- *res ne, toda ¿esta je bila na novo asfaltirana««... »Po koliko pa prodajate jajca?« »Po dinar, razbita pa po pol dinarja«. »Potefh pa mi jih razbijte deset, prosim.« »In ččsa se učiš ti?« »Biti potrpežljiv!« »Se nikoli te nisem, videl pid navadno.vodo«., « »Ali je ne maraš«?, , »Saj bi jo rad pil, a-imam železno voljo, pa se bojim, da bi mi zarjavela«« Sneg pada, pada — Nepotrpežljivi mladi očka, kar naprej telefonira v porodnišnico. Končno ga «službujoča sestra potolaži: »Kar ‘mirni- bodite, vse je v redu, otrok je že na potil« »Na poti? Pa v'takem vremenu..-.-?« oslušaj prijatelj,- moja se uči igrati klavir, pa violino«« ~ NO, ZA KOLIKO ¿SUŠ O A Tl DVI6WEM PLAČO ? INFORMACIJA O i AKCIJI »POBIRANJE SLADKORNE PESEkll - Zaradi težavnih vremenskih razmer, ki so povzročile pozno spravljanje poljskih pridelkov, 'predvsem pa pšenice in koruze, je bilo otežkočeno tudi načrtovano pobiranje sladkorne bese na področju pomurske in podravske regije. Sladkorna pesa , je bila na teh področjih zasejana na novo v zadnjih letih, da bi s tem zagotovili lastne surovine ža našo tovarno sladkorja v Ormožu in na ta način zmanjšali jugoslovanski uvoz sladkorja!: *Ker še vedno ni dovolj, kmetijskih površin ’ namenjenih pridelo-variju sladkorne pese, je toliko bolj pomembno za 1 slovensko družbeno skupnost; da se letošnji pridelek sladkorne -pese tudi v celoti pobere z razmočenih in včasih zamrznjenih polj. Zaradi teh' časovnih in vremenskih težav in ker nimamo, še dovolj ustrezne kmetijske mehanizacije za kakšno pobiranje, je bili pred nas postavljena pomembna družbena naloga; da« se neposredno i angažiramo pri ročnem delu.- Poleg mladinske organizacije v Celju, ki je samoinicia-tivAo sprejela pobudo, da neposredno- angažira mlSdeiz celjskih srednjih šol; je tudi Občinski svet ZSS k- prostovoljnemu delu spodbudil - osnovne organizacije delbvnih skupnosti skupnih služb v gospodarstvi! in OZD v družbenih dejavnostih. V soboto« in. nedeljo oziroma 15. in 16. novembra se je akcije u-deležilo 144 delavcev iz SDk, KIC, Nivo, Temeljnega sodišča; Kovinotehne, PTT, Merk, Združene osnovne šole, Zdravstvenega centra, Obpinskih upravnih or-gapov, Javnih skladišč, LB, UJV, Stanovanjske skupnosti, EMO,.. Železarne, Libele, Klune, Ingrada, LIK . Savinja, Metke, Topra, AERO, Vrvice, Komunale in DPO. Kljub obljubam £a akcije niso uspeli izpeljati v Zavarovalni skrbnosti Triglav in DSSS Cinkarne. Naši jubilanti - veterani dela Nagrade so bile podeljene na svečan način s kulturnim programom in skromnim kosilom. V kulturnem programu so sodelovali PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR IZ TRSTA, MOŠKI PEVSKI SVOBODA IZ CELJA ter NARODNO ZABAVNI ANSAMBEL »FRANCA ZE- j§ META«. Priznanja in nagrade, ki so jih sprejeli za dolgoletno Vsem jubilantom je če- delo bo vsem vzpodbuda, da se bodo tudi nadalje trti-stital glavni direktor, preds. dili za dobro gospodarjenje v svojih TOZD delavskega sveta in predstavniki družbenopolitičnih organizacij DO in TOZD. Kot'vsa leta doslej so se EMO Celje. Tu so se sre-tudi letos 22. novembra čali vsi tisti delavci, ki.de-srečali naši delavci in de- la j o v DO nepretrgano'do-lavke v jedilnici, da bi ločeno število let. Marsika-sprejeli jubilejne nagrade teri med njimi so prekora-za dolgoletno delo v DO čili že tridest in več let de- la in prizadevanja za boljše rezultate dela v sredini. V kulturnem programu so nastopili tudi člani moškega pevskega zbora Svobode Celje Kadrovske vesti od 3.11.1980 do 26.11.1980 Sprejeti na delo: Vučenovič Danka, Avramovič Stojanka, Lain-šček Tatjana, Kunštek Jožica, Stiplovšek Jožica, Colnarič Avguštin, Jančič Avguštin, Peček Roman, Petronijevič Milorad, Hunski Igor, Bacek Miroslav, Kožuh Alojz. Gorjup Franc, Koželj Enes, Cigrovski Mirko, Pavlovič Dragan, Zorko Stanislav, Grobln Anton, Vidergar Ljubo, Ibishi Osman, Shtefani Krista, Špiljak Alojz, Sekulič Stojan, Ivačič Albin, Cerovski Ivan, Medved Viljem, Videc Alojz, Džinič Petar — vsi tozd Posoda; Lah Majda, Plavčak Slavko, Malenčič Lazar, Djulabič Stjepan, Smrkolj Franc, Kubale Jože, Kolačko Vlado, Ferenčak Vlado — vsi tozd Kontejner; Žagar Zvonko, Lončar Viktor, Marzidovšek Vlado, Biderman Drago — vsi tozd Kotli; Žgajner Martin, Potočnik Silvo, Kukovič Vlado, Debelak Anton -— vsi tozd Vzdrževanje; Dimeč Franc, Jovanovič Saveta, Vo-ras Branka, Bukumira Vera — Skupne službe; Penič Jože — tozd Radiatorji. Iz DO so odšli: Gabrovec Frančiška, Feldin Anica, Novak Angelca, Korošec Dragica, Marcikič Katica, Cmrečnjak Marija, Buček Hedvika, Draškovič Jožica, Alagič Šalih, Alagič Mensur, Vrešnjak Vili, Kupec Pavel — vsi tozd Posoda; Kač Anica in Dakič Miroslav — oba Skupne službe; Kovač Franc — tozd Kotli; Jusupovič Šalih, Dodo Ljubo, Jelefi Marjan — vsi tozd Kontejner; Soršak Marjan — tozd Radiatorja in Strmšek Irena — tozd Kontejner. Upokojili so se: Zdolšek Marjan, Kolar Anton, Vudler Ida, Bor-nekar Antonija — tozd. Posoda in Knez Slavko — tozd Odpreski. Poročili sta se: Doberšek Terezija — Lampe in Mlinarič Martina — Bučovnik. Premestitve iz tozda v tozd Dogič Fatima Skupne službe v tozd Posoda; Šket Greta — Skupne službe v tozd Posoda in Kmecl Erih tozd Kotli v tozd Radiatorje. Ostati zvest svojemu kolektivu dolga leta in opravljati dela in naloge kot to zahteva naše. samoupravljanje, pomeni krepiti moč naše DO. Zato naj se številnim čestitkam priključimo tudi mi s tem, da vsem veteranom dela izrekamo iskrene čestitke z željo, da bi še nadalje aktivno prispevali za razvoj svoje TOZD oziroma sredine kjer jo, želimo jim prijetno počutje v njihovem delovnem okolju in veliko delovnih uspehov na njihovih de- Jubilanti so pozorno poslušali pozdravni govor in bili lovnih mestih. ponosni na svojo pripadnost naši delovni organizaciji ŠPORT: KONČANO TEKMOVANJE V ODBOJKI Te dni se je končalo tekmovanje v Trim igrah v odbojki. Po prvem delu tekmovanja vidimo, da se naše ekipe niso redno udeleževale tekmovanja. Zaradi tega je tudi dosežen slabši uspeh. V kategoriji članov so naši igralci na predzadnjem desetem mestu, ženska ekipa se ni udeležila tekmo- vanja, starejši člani so prav-tako predzadnji deveti in ženska ekipa pri članicah četrta, predzadnja. Vsekakor bo potrebno v bodoče posvetiti odbojki več pozornosti, kajti med člani naše-g akolektiva je gotovo dovolj ¡odbojkarjev, ki so sposobni dobrih nastopov. jk ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem sodelavcem za izkazano ¿pozornost in za darilo, ki mi bo za hobi in za lep spomin, na 42-letno delo v EMO.- Vsem sodelavcem želim veliko sreče, zdravja, medsebojnega razumevanja .in mnogo delovnih uspehov. Jože PODLINŠEK ZAHVALA Ob nenadni in bridki izgubi mojega dragega JAKOBA NAGLICA se iskreno zahvaljujem mojim sodelavcem in sodelavkam TOZD POSODA —■ Emajlirnica za izraze sožalja in tovariško pozornost v dneh žalosti ter za darovanie vence in cvetje. Najlepša hvala vsem prijateljem in znancem, ki so ga spretnih na njegovi zadnji poti. Žalujoča hčerka Mira SOJČ z družino ZAHVALA Ob smrti mojega očeta se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem za denarno pomoč in venec. Zahvala tudi za izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Roman Bogomir Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. cime« C/'/~w'v~) ) IZVOLITE ' J PROSIM.. EMOKONTEJNER ŽELIM, CE JE MOGOČE NAJVEČJ O EMO POSODO' 0DPADLE6A USTJA JE NANESLO POVSOD -ŠE V CELJSKIH IZLOŽBAH GA JE NEKAJ SPRAŠUJETE JE OPTIMIST... TO JE VSAK, KI GRE Z NASMEŠKOM NA USTNICAH V IZGUBO Karies pr karierist zobeh SREČRNJfi SO PASOVE SMO Že! ¿ETOS BOMO f GLOBOKO OKRU W -SNEG- T~jS^ OKREPI HOKEJISTI IN OTROCI Sl ŽELE ČIMVEČ LEDENIH KRIŽANKA STATISTIČNA 80 PLOSKEV *»¿0* LEPENE PLOSKVE TEDEN NOČNEGA KINA : TNK 80 IMETNIK ZE, UMETNIK PA RAJE NE '