LETOS Velenje Sp Do 35 LIST 1997 352(497.4 Šoštanj) 9000624.4 §2 gš ** s- Knjiga je darilo! sredo, 23. aprila, smo v Šoštanju obeležili svetovni dan knjige in avtorskih pravic, ki ga je predlani na generalni skupščini sprejela organizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco. Zamisel se zgleduje po katalonskem prazniku sv. Jurija. Na ta dan med Katalonci velja običaj, da si podarijo knjigo in rdečo vrtnico. Praznovanje prvega slovenskega dneva knjige je Društvo slovenskih pisateljev vzpodbudilo že lani. Po zgledu naše prestolnice smo letos tudi v Šoštanju pripravili knjižni sejem, ki se ga je udeležilo okrog petnajst slovenskih založb, ki so na svojih stojnicah predstavile pisano paleto naslovov z najrazličnejših področij. In to po zelo ugodnih cenah, ki so bile od 20 pa celo do 70 odstotkov nižje kot sicer. Za naše mesto, ki že nekaj let niti knjigane nima več. je bil sejem zelo dobrodošel, če ne celo nujen. Pred občinsko zgradbo se je tega dne sprehodilo precej radovednežev vseh starosti. Branje pesnikov iz naše občine pa je zaživelo šele popoldne. Ob zaključku sejma smo bili prezebli, a zadovoljni vsi - knjigotržci, kupci in organizatorji. Slednjim je uspeh 1. knjižnega sejma v Šoštanju dal polet za pripravo podobne prireditve tudi v prihodnjih letih. Zvečer je v posebni sobi gostišča v Kajuhovem domu čarobni literarni zmenek pripravila izvrstna slovenska igralka in izjemna lirična pesnica gospa Mila Kačičeva. Skorajda ne bi mogli lepše zaključiti dneva, ki je posvečen knjigi. Šoštanju vračamu dušo - zakaj vas ni zraven? Urša Menih NAPOVEDNIK ■ stran? Stanovanjska problematika 0 stanovanjih v Šoštanju i gospo Sonjo Novak ■ stran 3 Še enkrat o tarifnem sistemu Kako in koliko bomo plačevali po novem? (2) ■ strani 4 Srebrna Svoboda Šoštanj ■ stran 7 Kmetijstvo in Evropa Nova politika nove slovenske vlade? O E 3320 Velenje PETEK, 25. APRIL 1997 ŠOŠTANJ Ob bližnjih praznikih Mitja Acman je spet mešal najbolje Sesto državno prvenstvo v mešanju pijač a Bledu seje od 17. do 19. aprila odvijalo šesto odprto državno in mednarodno prvenstvo v mešanju pijač, ki ga je ograniziralo Društvo barmanov Slovenije. Tudi tokrat sta se iz našega kraja udeležila drugi na lanskem svetovnem prvenstvu Mitja Acman iz Skornega ter Janko Potočnik, Naravno zdravi-lisce lopolsica. Tekmovanje je trajalo dva dni in v teh dveh dneh smo videli, kako so nastajali novi koktaili. Tekmovalci so tekmovali v treh skupinah: LONG DRING, BEFORE DINNER in AFTER DINNER. Tudi tokrat je bil najuspešnejši Mitja Acman, ki je domov prinesel kar pet pokalov in postal novi državni prvak za leto 1997 in generalni zmagovalec. Novinec na tekmovanju - Janko Potočnik se je prav tako dobro odrezal: med 60 tekmovalci je zasedel odlično šesto mesto. rx 20. POKAL B vtjfitnul. i4n vaju .' murni ia v elementu narav' 22. april - DAN ZEMLJE Gospoda! eveda vse najboljše! Vse najboljše ob najbolj globalnemu prazniku vseh praznikov, dnevu Zemlje. Nekakšen drugi rojstni dan. Saj veste, to je tisti dan, ko bi vsi morali nekje v svoji notranjosti čutiti brbotanje prajuhe, iz katere smo bojda prišli in se z dobro mislijo obrniti k materi Zemlji. To ni takšen rojstni dan, kot oni drugi, ko z veseljem popijemo glaž preveč. To je tisti dan ko ponavadi slišimo puhlice o tem kako zemlje nismo dobili v dar, kako jo moramo čuvati... Puhlice, pa vendar še kako potrebne. Sodeč po vseh poročilih, s katerimi nas v zadnjem času bombardirajo, so res potrebne. Saj veste, tista poročila o pozabljenih sodih polnih strupenih snovi, pa tista o skorajšnjem umanjkanju pitne vode, pa še tista... Ker nekaterim ljudem še vedno ni jasno. Ker nekateri očitno še vedno ne razumejo. Ker je nekaterim očitno povsem normalno, da februarja hodijo naokoli s kratkimi rokavi, konec aprila pa oblačijo bunde. PRVI MAJ fvi maj, delavski praznik - zgodovinski dan ip širnem svetu je poznan, li predniki za delavski razred se boje- življenja svoja za svobodo žrtvovali. Naj vsi delavni ljudje čim lepše ga slavijo z željo, da nikoli ne ostarijo. Ko nastopi čas upokojitve, občutiš razne omejitve; če petintrideset ah štirideset let boš garal, kot upokojenec bore malo v žep boš dal. Uživaj ob zelju in krompirju pa dan ti mine, saj na srečo tudi zelje vsebuje vitamine. O enakosti govori se vse zaman saj vsak ne more biti direktor ali kaplan, le ta možnost še preostane da delavec lahko vsak postane; življenje nas pač tako uči, da srečo čestokrat vsak sam si kroji. tvoj strup v pljuča se mi zajeda a tega nihče se ne zaveda. V globini srca bi zajokala in v žalosti bi še dodala, oh, ta betonska džungla tako se razmnožuje, da nam čistega zraka že zmanjkuje, če za izboljšavo ne bo posluha; kmalu človeštvo ne bo imelo kruha. Človek, modrost tvoja tako visoko plava, da že lastna tla ti izpodkopava, če ravno da na Luni tvoja plapola zastava, a vedi, da zate je le Zemlja prava, v pljuča vesolja si ne srkaj in na vrata drugih planetov več ne trkaj. Zamisel odvrži od atoma, saj od tega je že skoraj Zemlja hroma, ves svet vojne je že sit, ker s krvjo nenehno je oblit; življenje pravo naj teče svojo pot, le tako zopet zdrav bo najin rod. Stejku Prislan Za govorjenje pridni smo kot mravlja, zato toliko časa za sestanke se zapravlja, predno pa dejansko se kaj napravi pa se kratki stik pojavi; najbolj nam še tam uspe, ko za cene dvigati se gre. Da vedno in povsod le ni tako, to nam kmetje lahko pričajo, saj lasje se jim sivijo, ko za lastno zemljo se borijo; kam pelje taka nas kočija, o tem delavski razred glavo si razbija. POMLAD Nekajdepega je v zraku, nekaj mi tako diši, čas se je ustavil; ustavim se še jaz, le kam se mi tako mudi? Naj zavonjam vonj pomladi, naj občutim ta prelepi dan, naj se tudi jaz za droben hip ustavim in občutim nekaj sanj. Da na našem planetu je vse huje, to nam tudi narava potrjuje, pri njej ne dela se razhke, zato odmirajo tudi mlade ji sadike; mati narava pri tem vzdihuje, saj človek, njen prijatelj jo uničuje. Če narava bi govoriti znala, z žalostjo Zemljana bi vprašala, kakšno sem storila ti krivico, da uničuješ življenjsko mi pravico; Ker je nekaterih očitno življenski moto, za nami potop! Skratka, v očeh matere Zemlje, veliki grešniki! Veliki grešniki! To pa seveda ne pomeni, da smo vsi ostali lahko potolaženi. Iz majhnega raste veliko in tako se tudi na Zemljo začne paziti tisti trenutek, ko začnete papirčke metati v koš. Ko začnete sortirati smeti, če seveda imate možnost za to, če nosite baterije v zbiralnike, če ste seveda že kakšnega videh... Seveda je prav, da dan Zemlje izzveni ekološko, bolje rečeno, naravovarstveno. Ptič v grmu dobro ve, in tudi roža, ki je ravno vzcvetela, še kamen na poti se umakne, kakor sem jaz hotela. Le en dan - pa je toliko lepega v njem, le kaj še hočem več, občutim srečo in življenje in dalje grem. Milojka Prav pa je tudi, da na ta dan, kljub mnoštvu za posebne priložnosti posvečenih dnevov, pomislite še na diskriminirane, lačne, brezdomce, pregnance, begunce, drugače obarvane, drugače verujoče, japije, kite in še mnoge druge. Vsi si delimo našo slavljenko. Se en emtivijevski prevod: “ Vzamite si minuto in premislite! ” Če se vam vse našteto zdi neohipijevško branje, tudi prav! Toda danes smo vsi eno in Mir z vami. BoGo DELO SVETA OBČINE M 23. SEJI Dnevni red Predlaganih 16 točk dnevnega reda 23. seje Sveta občine na veliki četrtek ni zagledalo luči belega dne. Na začetku je župan predlagal umik svojega predloga o imenovanju članov svetov javnih podjetij in sosveta obče uprave občine Velenje. Svetnik LDS je predlagal obravnavo samo 9 točk dnevnega reda, svetnik Zelenih pa umik osnutka o podelitvi koncesij, ki ga je predlagal župan. Svetniki SDS in SLS so enoglasno zahtevali, da se pobuda razrešitve funkcije člana Sveta g. Vikija Dreva obravnava kot zadnja točka, ta pa se pomakne na njeno mesto. Temu so nasprotovali podpisniki pobude za razrešitev z utemeljitvijo, da svetnik, ki je zaposlen s pogodbo o delu v občinski upravi že dalj kot leto in pol, ne more odločati o osnutku odloga o proračunu občine, obenem pa tudi nadzira porabo sredstev znatnega dela proračuna na področju komunalne infrastrukture. Vsi ti argumenti in sklicevanje na osebno vest, niso omajali svetnikov iz vrst SDS, SLS, DeSUS in ZLSD, zato so izglasovali dnevni red seje z vsemi predlogi. Za usklajevanje in očitke je svet porabil skoraj dve uri časa in se lotil le 9 točk. O Petru Rezimum Pri obravnavi zapisnika 22. seje se je prvič zapletlo, ko so svetniki emocionalno in pod diktatom nekih sil sprejemali ugotovitveni sklep v primeru g. Petra Rezmana. Svoje je k zmešnjavi doprinesel svetnik DeSUS-a, ki je z napačnimi razlagami zakonov zmedel pri glasovanju še tiste svetnike, ki jim ni bilo naročeno, da glasujejo proti predlogu. Za predlog je glasovalo 8 svetnikov, 9 pa jih je bilo proti predlogu. C. Rezmanu namreč po izteku bolniškega staleža pričenja teči boniteta po zakonu o nadomestilu plače za čas treh mesecev, odkar je razrešen s funkcije tajnika občine. Po posredovanju pravnega svetovalca Sveta, na seji prisotnega g. Rezmana in v. d. tajnice gospe Slavice Škrubej, ki je predlog pripravila, so svetniki predlog sedaj soglasno potrdili. Ta primer obnašanja svetnikov je dokaj žalosten, saj je jasno, da osebna čustva in zakoni ne gredo skupaj. Nadalje je Svet s poprej pridobljenim mnenjem Službe za zakonodajo RS sprejel sklep, da po zakonu funkcija člana Sveta občine g. Petru Rezmanu ne oživi. Razgrnitev prostorskega plana Svet je sprejel sklep, da se javno razgrne osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih ses-tav in dolgoročnega družbenega plana občine Velenje za obdobje 1986-20U0. sprememb in dopolnitev plan, dopolnjenega 1989, ter družbenega plana občine Velenje za obdobje 1986-1990, za območje občine Šoštanj. Po odlični predstavitvi vsebine opravljenega dela, ki ga je za Občino Šoštanj opravila ga. Saša Piano, dipl. ing. kr. arh. (to delo je šele na polovici predvidenega), je po vprašanjih sodeč interes občanov izredno velik. Na osnutek sprememb bo možno v času razgrnitve podati pripombe in mnenja. Sprejeta podražitev vrtca Na prejšnji seji zavrnjen predlog podražitev cen programov \ Vrtcu Šoštanj je bil tokrat potrjen. K potrditvi je doprinesla ravnateljica vrtca ga. Vesna Žerjav, ki je z argumentirano razlago opravičila podražitve. Usuateli proračuna sprejet Osnutek odloka o proračunu Občine Šoštanj za leto 1997 je podal župan. Na osnutek je bilo kar nekaj pripomb v smislu konstrukcije proračuna. V glavnem so se svetniki osredotočili na delitev sredstev po krajevnih skupnostih in porabe v občinski upravi. Miselnost naj se sredstva za KS delijo linearno glede na lansko leto, ne prenesejo kritike, saj je proračun naravnan tako, da daje možnost enakomernega razvoja tistih infrastruktur, ki so lahko vsem dosegljive in s tem tudi osebnega standarda občanov. Svetniki so osnutek v večini sprejeli in določili, da lahko nanj podajo pripombe v roku 14 dni. Ukinitev železnice? Z obvestilom Mestne občine Celje in z gradivom, ki so ga poslali v obravnavo, so svetniki ugotovili, da Slovenske železnice nameravajo ukiniti železniško vozlišče v Celju. Na njihovo pobudo in z lastno presojo so svetniki ugotovili, da je to preuranjena poteza. Zaradi tega se Svet občine Šoštanj pridružuje predlogu moratorija na izvedbo sklepa Slovenskih železnic, dokler se ne opravi strokovna študija o prestrukturiranju železnic na osnovi varnosti in ekonomičnosti. Javni zavodi Predlog odloka o ustanovitvi Javnega vzgojno-varstvenega zavoda Vrtec Šoštanj je bil sprejet brez pripomb na obeh obravnavah. Svetniki so menili, da je napisan po zakonu in ni kaj dodati. Prav tako je Svet dal dve soglasji k spremembam oziroma dopolnitvam ustanovitvenih aktov Zdravstveni dom Velenje in Zobozdravstvo Velenje ter aktom Zdravstveni dom Velenje in Lekarne Velenje, kjer smo soustanovitelji. S temi točkami je bil izčrpan prvi del dnevnega reda seje, čeprav se je takoj pokazalo, da je potrebno sprejeti takoj še vsaj eno od odloženih točk, vendar je bila seja zaključena. Nadaljevanje 23. seje je potekalo 4. aprila s še preostalim dnevnim redom. Komunalni odpadki in gradbena cena stanovanjske površine Kljub nekaterim pripombam na potek prvega dela seje, so svetniki takoj obravnavah Pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki. Na obeh obravnavah nanj ni bilo pripomb, zato so svetniki Pravilnik soglasno sprejeli. Predlog o potrditvi povprečne gradbene cene stanovanjske površine in stroških komunalnega urejanja za leto 1997 je bil brez pripomb sprejet. O premoženju Svet je obravnaval in sprejel osnutek sklepa o spremembi in dopolnitvi sklepa o Premoženjski bilanci občine Velenje za leto 1994. Z novimi dokazi je jasno, da premoženje občine Velenje ni pri stavbah tolikšno, kot je v knjigovodskih zapiskih, temveč le šestina . tega. Razliko do prejšnje vrednosti je prevzela država (stavba sodišča). O Vikiju Dreni Obravnavo razrešitve g. Vika Dreva so na predlog predsednika Sveta umaknili z dnevnega reda z utemeljitvijo, da je pobuda vložena pomanjkljivo in prehiteva predpisan postopek. Pobude in vprašanja svetnikov je bila zelo pestra točka. Predsednik Sveta je vložil pobudo in v njej zahteval začetek postopka razrešitve članov Sveta občine Šoštanj za g. Vika Dreva in g. Petra Radoja. Svetnik g. Marjan Vrtačnik je vložil pobudo za začetek postopka razrešitve članov Sveta g. Marjana Jakoba in g. Rudolfa Satlerja. Svet je pod pobude sprejel predlog občinske uprave o imenovanju petčlanske komisije za revizijo postopka v primeru razpisanega dela v telovadnici Topolšica, zaradi pritožbe neizbranega prijavljenega kandidata za delo. Na samem koncu seje je svetnik iz SDS napravil medvedjo uslugo svojemu liderju stranke, to je županu, ko ga je pričel pred vsemi prisotnimi hvaliti. To zadnjo priložnost za protinapad so izrabili politični konkurenti in namen je bil izjalovljen. Verjetno županu ni potrebna tovrstna propaganda, saj se dobro blago samo hvali! Predsednik Sveta občine Soštan Anton Skornšek l A M EIV J A J T E V IR EN E R G J J E Ugodni krediti za čistejše in udobnejše ogrevanje Zrak, ki ga dihamo, je pogosto zelo onesnažen tudi zato, ker v Sloveniji za ogrevanje še vse preveč uporabljamo okolju škodljiva trda goriva. ‘ (SL , Kurjava je eden največjih stroškov vsakega gospodinjstva; s tem tudi nenehna skrb za zadostno količino premoga in drv. Ko le-ta zgori, ne vemo, kam s pepelom, redno pa moramo skrbeti tudi za čiščenje dimnika. Ob vsem tem se niti ne zavedamo, kakšno škodo delamo sebi in okolju. Analize so pokazale, da bi številne negativne učinke na zdravje lahko v veliki meri odpravili z nadomestitvijo sedanjih ogrevalnih sistemov z ustreznejšimi, okolju prijaznejšimi načini ogrevanja. Namesto da hi trošili velike vsote denarja za ogrevanje na trda goriva, ki so po vrhu vsega še škodljiva zdravju in okolju, imate sedaj enkratno finančno priložnost, da zamenjate vir energije. Odločitev za čistejši ogrevalni sistem ima številne prednosti. Sodobni ogrevalni sistemi zagotavljajo kakovostno in enakomerno ogrevanje vseh bivalnih prostorov. Predvsem pa vam ne ho več treba skrbeti za nabavo, transport in skladiščenje goriv ter ostankov izgorevanja. Še zlasti pomembno je to za starejše občane, ki jim prenašanje premoga, drv in pepela predstavlja naporno opravilo. Poleg tega so ti ogrevalni viri in sistemi tudi traj ni. zanesljivi, tehnično dodelani in varni. Tudi cenovno so sodobni ogrevalni sistemi jvse* bolj konkurenčni. Plin se že uvršča med cenejše vire energije, poleg tega njegova ceha 4. prihodnje ne bo bistveno narasla, saj je zelo blizu cenam v razvitih državah. Podobno velja za daljinsko ogrevanje. Posebej nizki obratovalni stroški pa so pri solarnih sistemih in pri toplotnih črpalkah. Na osnovi slovenskega ekološkega projekta, ki ga že vrsto let razvija Ministrstvo za okolje in prostor, je Ekološko razvojni sklad Republike Slovenije pridobil kredi^fSvelovne banke, s katerim zagotavlja ugodne kredite za prehod na čiste vire energije. Krediti se bodo dodeljevali v skladu z javnim razpisom, objavljenim v Uradnem listu RS št. 13/97 in v časopisu Delo. dne 07. 03. 1997. Kredit lahko prejmejo \ si kreditno sposobni prebivalci Slovenije, ki se odločijo za iuves- , tičijo. Pri tem ni pomembno, kdaj oddajo vlogo, saj je sredstev dovolj, razpis pa velja do 28. 02. 1998. \ upanju, da se ho tudi na območju občine Šoštanj činiveč občanov odtočilo za zamenjavo vira energije in pri teni izkorislilo ugodne kreditvne pogoje Ekološkega sklada RS d.d., vam le-te v nadaljevanju na kratko predstavljamo. Krediti so namenjeni občanom in pravnim osebam, ki živijo ah delajo v objektih, kjer uporabljajo okolju škodljiva goriva in ki nameravajo zamenjati dosedanjo kurjavo z ekološko sprejemljivimi viri energije. Med okolju škodljiva goriva so uvrščeni: premog, drva. druga trda goriva in mazut, med ekološko sprejemljive ogrevalne vire pa uvrščamo: daljinsko ogrevanje (toplovod), zemeljski plin, utekočinjeni naftni plin in lahko kurilno olje. Krediti so namenjeni tudi uvajanju obnovljivih virov energije (solarni sistemi, toplotne črpalke) in sicer ne glede na dosedanji način ogrevanja. /a kaj je možno porabiti kredit? Iz razpisnih sredstev je mogoče financirati : - priklop na vročevodno ah plinsko omrežje, oz. posodo za utekočinjeni naftni plin ah kurilno olje. - nakup opreme, potrebne za nadomestitev starih ogrevalnih sistemov z novimi, - vsa dela pi i odstranitvi starega ogrevalnega sistema in namestitvi novega in - ureditev dimnika. KER JE PROGRAM NAMENJEN PREHODU S TRDIH GORIV NA EKOLOŠKO SPREJEMLJIVE OGREVALNE SISTEME, KREDITA NI MOGOČE PREJETI ZA NOVOGRADNJE, PRI KATERIH JE UPORABA ČISTIH GORIV ZAKONSKO PREDPISANA, IN ZA VGRADNJO OGREVALNIH SISTEMOV; KI ŠE NAPREJ OMOGOČAJO UPORABO OKOLJU ŠKODIJIVIH GORIV (kombinirani kotli,...). UGODNI KREDITNI POGOJI V primerjavi s klasičnimi bančnimi krediti je kredit Ekološko-razvojnega sklada precej ugodnejši, saj zagotavlja kreditojemalcu nižjo obrestno mero in daljši čas odplačevanja, s tem pa tudi nižji mesečni obrok. Krediti se obračunavajo v tolarski protivrednosti DEM, obrestna mera pa je vezana na obrestno mero Mednarodne banke za obnovo in razvoj (IBRD) in se spreminja dvakrat letno. V prvem polletju 1997 znaša letna obrestna mera za končnega kreditojemalca 5,5 %, kar je bistveno ugodnejše kot pri komercialnih kreditih. KDO LAHKO ZAPROSI ZA KREDIT? Za kredit lahko zaprosijo prebivalci, ki želijo predelati ogrevalni sistem za okolju prijazna goriva. Do pridobitve kredita so upravičeni: - lastniki objektov - najemniki ah upravljal« objektov - ožji družinski člani (zakonec, oseba, s katero upravičenec živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, njuni otroci oziroma posvojenci, starši) Fizične osebe lahko najamejo kredit v višini do 1,1 milijona tolarjev, s čimer je mogoče pokriti do 80 % celotne investicije. Odplačilni rok za te kredite je do šest let, kredite pa je treba zavarovati pri zavarovalnici. Mesečni obrok praviloma ne sme biti nižji od 9.000,00 SIT in ne višji od 1/4 proste povprečne place, pokojnine oziroma invalidnine kandidata. Samostojni podjetniki lahko najamejo kredit v višini 6 milijonov SIT (za poslovne prostore). kredit pa se odplačuje v četrtletnih obrokih, ki ne smejo biti nižji od 120.000,00 SIT. Pravne osebe lahko najamejo kredit v višini 55 milijonov SIT. kredit se vrača v četrtletnih obrokih, ki praviloma ne smejo hiti nižji od 300.000,00 SIT. B Upravno dovoljenje za naineravan jposeg Kreditojemalce mora pridobiti odločbo o priglasitvi del ah dovoljenje za gradnjo pri pristojni upravni enoti, na področju katere leži objekt. g Predračun izvajalca Pri izbiri izvajalca priporočamo, da zberete ponudbe več izvajalcev in izberete najugodnejšega. Pri tem bodite pozorpi na to. da so vsi računi med seboj primerljivi. Predračun izbranega izvajalca priložite k vlogi za kredit. Predračun mora vsebovati vsa dela in materiale. potrebne za celotno izvedbo nameravaijp investicije in za začetek obratovanja novega sistema ogrevanja, vključno s stroški dela in materialov morebitnih podizvajalcev. Izjava izbranega izvajalca Obrazec za izjavo izbranega izvajalca prejme kreditojemalec hkrati s prijavo. Z izjavo izvajalec jamči, da gre za poseg v smislu javnega razpisa in da bo po zaključku del pridobi) dokazilo, ki ga določa javni razpis, ter ga posredoval Novi KBM. Potrdilo delodajalca Za sklenitev zavarovanja mora kreditojemalec predložiti tudi dokazila o zaposlitvi in mesečnih prejemkih, zaposleni v finančno manj uspešnih podjetjih pa morajo na zahtevo banke zagotoviti sé dodatnega poroka. Postopek odobritve kredita Po vložitvi popolne vloge na eni od pooblaščenih bank bo banka pripravila kreditno pogodbo in v desetih dneh od oddaje povabila kreditojemalca k podpisu. V petih delovnih dneh po veljavnosti pogodbe bo banka nakazala na žiro račun izbranega izvajalca 60 % odobrenega zneska. Preostalih 40 % ho banka nakazala na žiro račun izvajalca v petih delovnih'dneh po predložitvi dokazila o zaključku del, ki je za vsak tip investicije opre-deljer» v razpisni dokumentaciji. Dokazila o zaključku investicije Ko so zaključena vsa investicijska dela in ogrevalni sistem obratuje, mora izvajalec poslati Novi KBM ustrezno dokazilo: za sisteme, ki so priključeni na vročevodno ali plinsko omrežje - zapisnik distributerja o 'iklopu na omrežje oz. pogodbo o dobavi energije ah plina; za sisteme na utekočinjeni naftni plin - zapisnik o opravljenem pregledu pristojnega nergetskega inšpektorja; za sisteme na ekstra lahko kurilno olje in sisteme s toplotno črpalko ali s sprejemniki sončne energije - zapisnik energetskega svetovalca. Prijava na razpis Pred prijavo na razpis je priporočljiv obisk ene od svetovalnih pisarn. Kreditojemalci lahko dobijo razpisno dokumentacijo v eni od bančnih poslovalnic. Ob vlogi morajo predložiti še dokazilo o lastništvu/najemništvu objekta: - za lastnike: dokazilo o lastništvu objekta (zemljiškoknjižni izpisek ah kopija overjene kupoprodajne pogodbe ali odločbe o denacionalizaciji); za družinske člane: dokazilo o lastništvu na ime lastnika in dovoljenje lastnika za nameravani poseg; - za najemnike: najemna pogodba in dovoljenje lastnika za nameravani poseg. INFORMACIJE IN RAZPISNA DOKUMENTACIJA Informacije lahko dobite pri Ljubljanski banki Splošni banki Velenje, Šaleška 18, pri gospe KOREN, tel.: /063/ 85 42 51, podrobnejše informacije pa lahko dobite pri EKOLOŠKO RAZVOJNEMU SKLADU RS, tel.: /061/ 176 33 44. Povzetki iz brošure, ki jo je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor RS v marcu 1997 OBČINA ŠOŠTANJ Trg svobode 12 3325 ŠOŠTANJ Na podlagi Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS št. 18/74 in 34/88) objavljamo JAVNI RAZPIS za oddajo poslovnega prostora v najem Predmet oddaje je poslovni prostor - trafika na avtobusni postaji v Šoštanju, kvadrature 8,80 m“, z možnostjo souporabe sanitarij. Ci Izhodiščna najemnina za poslovni prostor - lokal znaša 11,00 DEM/nr in se bo obračunavala mesečno po srednjem tečaju Banke Slovenije. Poslovni prostor je namenjen za trafiko oziroma mirno dejavnost in se oddaja za nedoločen čas. Interesenti naj dostavijo pisne ponudbe v zaprti kuverti z oznako “Javni razpis, oddaja lokala - NE ODPIRAJ”, v roku 8 dni od objave na naslov: Občina Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj. Ponudba oz. vloga naj vsebuje dejavnost najemnika ter ponujeno ceno za m^ najemnine. Vlogi naj bo priloženo tudi dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti. O izbiri najemnika bo na predlog komisije odločal župan. Vsi interesenti, ki bodo oddali ponudbo pravočasno, bodo o izbiri pisno obveščeni. OBČINA ŠOŠTANJ OBVESTILO Obveščamo vse občane, da je v prostorih Občine Šoštanj - Trg svobode 12, Šoštanj, I. nadstropje javno razgrnjen Osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega družbenega plana občine Velenje za obdobje 1986 - 2000, sprememb in dopolnitev družbenega plana, dopolnjenega 1989, ter družbenega plana občine Velenje za obdobje 1986 - 1990, za območje občine Šoštanj Javna razgrnitev poteka v času od 21. 04. do vključno 21. 05. 1997. V času javne razgrnitve lahko k dokumentu podajo svoje pisne pripombe in predloge vsi občani in delovni ljudje, podjetja ter druge organizacije in skupnosti in le-te posredujejo Upravi občine Šoštanj. Z željo, da bi dolgoročne prostorske usmeritve občine Šoštanj čim bolj približali občanom in uskladili vse interese v prostoru, bodo v času javne razgrnitve organizirane tudi javne obravnave predlaganega osnutka in sicer: v ponedeljek, 05. 05. 1997, - ob 17. uri v prostorih doma krajanov (stara šola) v Ravnah - ob 19. uri v prostorih doma krajanov v Gaberkah v torek, 06. 05. 1997, - ob 17. uri v prostorih šole v Belili Vodah - ob 19. uri v prostorih doma krajanov v Florjanu v sredo, 07. 05. 1997, - ob 17. uri v sejni dvorani Občine Šoštanj v četrtek, 08. 05.1997, - ob 17. uri v prosvetnem domu v Zavodnjah - ob 19. uri v domu krajanov v Topolšici v sredo, 14. 05. 1997, ob 17. uri v domu krajanov v Lokovici V upanju, da bomo z organiziranjem javnih obravnav po posameznih krajih prispevali k boljši informiranosti in sodelovanju čim večjega kroga ljudi, VLJUDNO VABLJENI! - OBČINA ŠOŠTANJ UPOKOJENCI SMO ZBOROVALI času od 16. do 24. marca 1997 so pote- kali zbori po pododborih šoštanjskega društva upokojencev v Belih Vodah, Lokovici, Topolšici, Zavodnjah, Skornem-Florjanu, Ravnah, Gaberkah in Šoštanju. Vseh zborovanj se je udeležila več kot polovica članov. Na dnevnem redu smo obravnavali rezultate poslovanja za minulo leto, si zastavili program za tekoče leto in obravnavali smernice o reformi pokojninske zakonodaje. Preteklo leto je bilo zadovoljivo zaključeno, kar je razvidno iz zaključnega računa. Dobička seveda nismo ustvarili, saj to tudi ni namen delovanja društva. Smo pa v celoti izvedli zastavljeni program, celo še več. V programu ni bila predvidena tako obsežna prireditev ob 50. obletnici obstoja društv, kot smo jo izvedli. Program prireditve je obsegal koncert mešanega pevskega zbora, ki deluje v okviru našega društva. Svoj prispevek so dah povabljeni gostje -moški pevski zbor iz Crne na Koroškem. Mešani pevski zbor je s celovečernim koncertom proslavil svojo 45. obletnico obstoja. Člani pevskega zbora so za to priliko prejeli pisno spominsko priznanje. Nekaterim pevcem pa so bile podeljene tudi Gallusove značke za dolgoletno sodelovanje v pevskih zborih. Pisna priznanja smo podelili tudi vsem dosedanjim še živečim pevovodjem za njihov prispevek, s katerimi je zbor dosegel ta jubilej. Priznanja so bila tudi podeljena najzaslužnejšim članom društva. Tudi društvo je prejelo spoštljivo priznanje od Zveze društev upokojencev Slovenije N/ N/ “VELIKO ZLATO PLAKETO”, ki jo je izročil sam predsednik zveze, g. Vinko Gobec, za 50-letno delovanje društva. Smo eno od osmih društev upokojencev v naši državi, ki je praznovalo ta visoki jubilej. Posebna obogatitev ob zaključku prireditve pa je bilo razvitje novega prapora društva. V naslednji točki smo obravnavali program dela za tekoče leto, ki je zelo obsežen in bogat. V društveni dejavnosti bomo, kot doslej, aktivno delovali v dobrobit upokojencev naše občine. Na kulturnem področju bomo podpirali delovanje mešanega pevskega zbora in literarnega krožka. Podprli pa bomo ideje o ustanovitvi še kakšnega kulturnega krožka. V razvedrilnem programu smo si zadali, da bomo organizirali nekaj izletov. Iz preteklosti ugotav- ljamo, da se izletov letno udeleži več kot polovica članstva. Zato bomo temu delu programa posvetili posebno pozornost. V program so vključene tudi športne dejavnosti. Organiziranih imamo dvanajst in jih bomo tudi v bodoče redno vzdrževali in podpirali. Ob točki Reforma invalidsko-pokoj-ninskega zavarovanja je bilo podano nekaj statističnih podatko, iz katerih se je dalo sklepati, da sedanje stanje vodi v razpad pokojninskega sistema. Ta tematika je dokaj razgibala udeležence zborovanj. S svojimi stališči in pripombami smo lahko zaključili, da imamo izvrstno članstvo, ki je pripravljeno sodelovati na vseh področjih, ker jim ni vseeno, kaj se dogaja z delom pridobljenimi pravicami. R. Satler v KMETIJSKA ZADREGA ŠALEŠKA DOLIM DELEJE ISPESSO Člani KZ so v torek, 25. marea, napolnili dvorano kulturnega doma v Šoštanju. Zbrali so se na petem rednem občnem zboru. Uspešno v letu 1996 G. Ježovnik, predsednik zadruge, je opisal delovanje v letu 1996. Revizija, ki je potekala v tem letu, je pokazala uspešno delovanje. Predvsem so zadružniki zadovoljni s pridelano kobčino mleka, saj so največji dobavitelji mleka za mlekarno v Arji vasi. To panogo kaže tudi razvijati, saj so potrebe po mleku še nepokrite. Prav tako so lahko zadovoljni, da so izboljšali odnose z Ero Velenje. Pridobili so že večino objektov, kažejo pa se tudi možnosti za poslovno sodelovanje. Pozitivne rezultate zadruga dosega v kooperacijskih odnosih. Največje nezadovoljstvo je predsednik izrazil nad sodelovanjem z mesarstvom Sušeč, s katerim so pogodbo razdrli. Pri tem so nastali novi problemi, saj je zadruga veliko vložila v stroje za predelavo. S problemi se srečujejo rejci mlade govedi za zakol, ki govedi ne morejo prodati. Menijo, da je to posledica bojazni ljudi pred boleznijo norih krav in intervencijskega nakupa. Rešitev iščejo v tem, da si pridobijo več vpbva v kakšni bližnji klavnici, dobro kaže v Celjskih mesninah. G. Ježovnik je pohvalil direktorja zadruge g. Jakoba, saj se pozitivni rezultati kažejo tudi na vseh treh zadružnih posestvih (Turn, Šmartno ob Paki in Ravne). Neugodni časi za kmeta Prav tako je g. Jakob, direktor zadruge, o delovanju zadruge izrekel zelo pozitivne besede. Omenil pa je slabšanje ekonomskega položaja kmetov; perspektivne so sicer dopolnilne dejavnosti, a za njih hribovske kmetije nimajo pravih možnosti. Zadruga se srečuje s problemi zaradi neugodne finančne politike, kot veliko podjetij in sicer zaradi nerednega plačevanja, možnosti plačevanja le preko žiro in tekočih računov. Vse več je kompenzacijskih poslov. Direktor KZ je zadovoljen s sodelovanjem z občinama Šoštanj in Šmartno ob Paki, manj pa z velenjsko občino. Širitev dejavnosti V prihodnosti bo zadruga širila dopolnilne dejavnosti - trgovino in storitve. Posebej je g. Jakob poudaril vse večji pomen trgovske dejavnosti, ki skrbi za oskrbo članov in drugih kmetijskih proizvajalcev s kmetijskim reprometerialom in skrbi tudi za prodajo proizvodov. Vedno bolj je pomembno tudi regijsko sodelovanje. Pomembna naloga zadružnikov je tudi obstoj HKS, saj mora hranilništvo spremljati zadružništvo. Predsednik nadzornega odbora KZ Šaleška dolina g. Ročnik je izrazil zadovoljstvo nad delom zadruge. Skrb zadruge mora biti predvsem, da kmet s svojimi proizvodi ne ostane na cesti. Pomembno povezovanje Po tako pozitivnih poročilih o delovanju so člane zadruge pozdravih še župana občin Šoštanj in Šmartno ob Paki, g. Menih in g.Rakun ter ga. Štajner, predstavnica MO Velenje. Šoštanj-ski župan je čestital pridelovalcem mleka za dosežene uspehe, o katerih smo poročali v prejšnjem Listu, in vsem članom ob nedavni otvoritvi kmetijske trgovine. Predvsem je vesel, da kmetje ohranjajo življenje na vasi in pohvalil sodelovanje na občinskem nivoju. Poudaril pa je tudi pomembnost povezovanja v regije ali pokrajine. Izobraževanje Vse udeležence občnega zbora je pozdravila tudi svetovalka Kmetijske svetovalne službe, ga. Dikličeva. Le-ta skrbi za izobraževanje kmetov, da se bodo lažje prilagodili spremembam in spoprijeli s težavami. V lanskem letu so organizirali 15 predavanj, testiranja traktorskih škropilnic, kmetom nudijo pomoč pri izdelavi bilance krme, gnojilnih bilanc, sestavi obrokov, zahtevkih za finančne podpore. V okviru KSS delujeta tudi govedorejsko društvo in strojni krožek. Kmetje, združeni v Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina, delujejo zelo uspešno in se torej ne bodo lahko vdali v težave, ki jih bo prinesla Evropska unija. Trudili se bodo kmetijstvo ohraniti in zavarovati. Zavedati pa se morajo, da sta kmet in zadruga eno, potrebo je medsebojno razumevanje in sodelovanje, ker eden brez drugega ne moreta preživeti in obstajati. Špela Menih IQ ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje______ Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. je s 1. 2.1997 pričela vpisovati in vplačevati novoizdane obveznice z naslednjimi značilnostmi: * VRSTA OBVEZNIC Obveznice so navadne in glasijo na ime. Zapadlost obveznic, ki so nominirane v tolarjih, je pet let. Obrestna mera je sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela. Fiksni del obresti se obračunava linearno in znaša 7,5 % letno. , Variabilni del obresti se obračunava konformno v višini temeljne obrestne mere, ki jo definira Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri. Obresti se obračunavajo in izplačujejo polletno, osnova za izračun obresti je nominalna vrednost obveznice. Glavnica se izplača v celoti ob zapadlosti obveznice. Imetniki obveznic imajo prednost pri pridobitvi lombardnega kredita pri banki. Obveznice služijo kot prvovrstno zavarovanje obveznosti imetnika obveznice pri banki. * SKUPNA NOMINALNA VREDNOST CELOTNE IZDAJE Skupna nominalna vrednost celotne izdaja znaša 800.000.000,00 SIT (osemstomil-ijonov tolarjev). * APOENSKA STRUKTURA Obveznice so izdane v apoenih po 10.000 in 100.000 SIT. Celotna izdaja obsega 51.200 obveznic in sicer: - 48.000 obveznic po 10.000 SIT - 3.200 obveznic po 100.000 SIT. * PRODAJNA CENA OBVEZNIC Prodajna cena obveznice je teoretična vrednost obveznice na dan vplačila. Teoretična vrednost obveznice je enaka vrednosti glavnice in natečenih obresti od 1.2.1997 do dneva izplačila. * V ČASU JAVNE PONUDBE SO PROSPEKTI NA VOIJO KUPCEM NA VSEH VPISNIH MESTIH. KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA ŠOŠTANJ, Trg svobode 12 tycm feti frUfeùte pnwmjdw U VAS VABI V SVOJE MESNICE • MESNICA ŠALEK PRI PRISLANU • MESNICA Z DELIKATESO - TOMŠIČEVA 10 B • MESNICA ŠOŠTANJ ZA KAJUHOVIM DOMOM. IN PRENOVLJENO KMETIJSKO TRGOVINO V VELENJU. NA DELOVNI ENOTI VELENJE - TURN PA LAHKO KUPITE JABOLKA OD PONEDELJKA DO PETKA OD 12. DO 16. URE. SMRTI V času od 18. 3 do 17. 4. so umrli VERTAČNIK Marija, Topolšica 124 LESKOŠEK Angela, Medeče 20 ZAGORIČNIK Martin, Florjan 91 BOROVNIK Jožefa, Cankarjeva 1, Šoštanj Ciani turističnega društva Skorno so tudi letos pripravili praznovanje za žene in matere. Za lep in nepozaben večer so poskrbeli najmlajši z enournim programom. S pesmijo in besedo so jim na svoj način povedali, da jih imajo radi. Pričakovanja, da bodo mladi tudi v prihodnje pripravljali takšna srečanja, nas navdajajo s ponosom in pohvalo za njihovo sedanje delo. Nataša Skornšek in Lidija Urbanc sta sestavili program in pripravili nastopajoče za izvedbo. Drugi, veseli del srečanja pa je trajal do jutranjih ur ob veseli glasbi in dobri postrežbi Kmečkega turizma Pirečnik. Franc Skornšek POGOVOR l GOSPO NEŽKO MLAKAR Branje se izplača! Z vsako prebrano knjigo postaneš lastnik novih zgodb. Več jih je - bogatejša je tista, ki jo živiš. Desa Muck Ste, drajti bralci, v prejšnjem Listu prebrali prispevek, ki govori o tridesetletnih prizadevanjih za bralno vzgojo mladih v okviru Kajuhove bralne značke? Danes pa vas vabim, da spoznate nagrajenko, eno izmed pobudnic tega plemenitega poslanstva. Gospa Nežka Mlakar, po rodu Gorenjka, je prišla v Šoštanj iz Miklavža pri Ormožu. Z vpodbujanjem mladih za branje je pričela skupaj s prijateljem Tonetom Seliškarjem s potujočo knjižnico. Knjižnica je bil najprej avtobus, kasneje so v TAM-ovih delavnicah nareddi poseben vagon, ki je imel tri ločene prostore: nekakšno stekleno vitrino za knjige, pisarnico in bivalni prostor. Tako so z vlakom obredli skoraj vso Slovenijo, V Trbovljah, kjer je železniška postaja precej oddaljena od mesta, so na primer najeli še avto, da jim je knjige prepeljal v center. Vse to se je dogajalo vse od daljnjega leta 1948 pa tja do [tožnih petdesetih let. Na osnovni šoli Karla Destovnika-Kajuha v Šoštanju, kjer se je kasneje zaposlila, je v ravnatelju in sodelavcih, našla somišljenike in po vzoru Prežihove bralne značke so začeb s tekmovanji za Kajuhovo bralno značko. Gospa Nežka, so spomini na čas pred enaintridesetimi leti in na vaše pedagoško delo še živi? Da, veliko spominov je. Z otroki sem se vedno dobro razumela. Prijetno je, ko me sedaj kakšen bivši učenec sreča in pravi, tovarišica, vas lahko povabim na kavo. Mnenja sem, daje z otrokom treba delati od mladega. Poudarjam, da za tisto, kar imaš rad sam, lahko navdušiš tudi druge. Tega ne zmoreš, če hodiš v službo le za denar. Pri pouku sem imela navado, da sem učencem iz določene knjige prebrala najbolj zanimiv odlomek. Potrudila sem se, da je bilo branje dramsko in tako sem otroke ogrela. Pri mojih urah so vsak teden pisali spis in vse spise sem popravljala. Skoraj vsak dan sem to počela med pol peto in pol šesto uro zjutraj. V razredu smo potem obravnavali splošne napake, ki so jih učenci pri pisanju delali. Ob podeljevanju bralnih značk so potekali bogati kulturni programi. Posebna vrednost so bila srečanja z ustvarjalci. Podelitvi prvih značk sta se odzvala Mira Mihelič in Tone Seliškar. V spominu so ostali še števdni, posebno Anton Ingolič, Miško Kranjec in celo igralci tržaškega narodnega gledališča. Se tudi vam zdi, da danes preveč poudarjamo razne spretnosti, umetnost pa je zapostavljena. Ne znamo ujeti ravnotežja. i —■ .i .i Da, sama sem bila vedno kulturno dejavna. Še enkrat moram omeniti ravnatelja, gospoda Kordeža, ki je imel za to izreden občutek. Tako ni čudno, da je po Kajuhovi bralni znački kmalu zaživel še Likovni svet otrok, v katerega je svojo dušo vložila gospa Majda Lesničar. V tistih letih smo v Šoštanju v okviru KUD Svoboda uprizorili dve gledališki deli za odrasle in okrog trideset dramskih del, predvsem z mladimi. Naslovi nekaterih so Mogočni prstan, Globoko so korenine, veseloigra z glasbo Pesem s ceste in tako naprej... Poleg vzgojno-izobraževalnega dela, vem, da ste tudi sami ustvarjali, pa me zanima, ali ste poleg povesti Anči izdali še kaj? Zasnovan imam že precej dokončan roman, ocenjujem ga kot spominsko literaturo, prav tako kot pripoved Anči. Razen tega imam rokopis z naslovom Pravljice. Te pravljice pripovedujejo poštne znamke, ki jih zbira neki deček. Vsaka znamka pripoveduje o deželi, iz katere je poslana. Ena teh pravljic je bila objavljena v Pionirju. Pripoved je iz Burme, kjer po pripovedovanju mojega sorodnika - atašeja, živi ogromno martinčkov. Objava je vzbudila številne odmeve. Predvsem pisatelja Onič in Seliškar sta jo ocenila kot čudovito fantazijo. Nekateri so mendi, da so pravljice predolge. Toda meni se zdi, da ne gre na hitro in na kratko povedati, kako se npr. pogovarjata paradižnik in krompir. Občudujem pravljice, kot so tiste iz Tisoč in ene noči, pa tiste, ki sta jih pisala Andersen in Hauff. Pred 20 leti smo govorili, da so vrednote TV očitne. Zal pa ni bilo nikogar, ki bi nas naučil ločiti dobro od slabega. Da, TV in računalnik. Nekateri bodo ostali nepismeni. Naša bodočnost je Internet. Redko Vas srečam. Zaradi prizadetosti na očeh sem bila zadnjih deset let omejena, v gibalnem smislu in še posebej pri branju. Ge si celo življenje živel s knjigami, je to nadvse boleča klofuta. Zato zadnjih 10 let tudi nimam pregleda nad mladinsko literaturo. Pred enim mesecem pa so mi uspešno opravili operacijo na očeh in upam, da bo sedaj drugače, bolje. Gospa Nežka, stene te sobe so polne knjig, v škatlah so skrbno spravljene fotografije, na originalnih panjskih končnicah berem letnico 1848. Vse to govori, da je Vaše življenje izjemno duhovno bogato. Da, bogato, pestro in predvsem trdo. Delam, odkar se zavedam, da delo je. Ni preprosto sam spraviti h kruhu štiri otroke; Najlepša hvala, da ste me sprejeli, hvala za podpis v Anči, hvala za kavico. Želim, da bi bila v tej koledarski pomladi, z boljšim vidom tudi za Vas osebno nova pomlad. Sprejmite moje osebne in čestitke Lista za prejeto priznanje ob tridesetletnici bralne značke. Vabim Vas na knjižni sejem in kulturni večer z gospo Milo Kačič, ki ga ob dnevu knjige pripravlja Občina Šoštanj. Morda pridem. MaM Srebrno odličje za naše pevke in pevce a jubilejnem, 15. tekmovanju slovenskih pevskih zborov Naša pesem 97 v Mariboru so pevci in pevke mešanega pevskega zbora 'SVOBODA ŠOŠTANJ pod vodstvom dirigentke Anke Jazbec osvojili Srebrno plaketo mesta Maribor ter tako potrdili svojo vrednost. Za svoj nastop so prejeli 84 točk in tako prehiteli mnoge poznane zbore iz večjih mest. Naša pesem V nedeljo, 20. aprila, se je v Mariboru končalo letošnje tekmovanje slovenskih pevskih zborov Naša pesem 97, ki velja za neuradno državno prvenstvo Slovenije. Letošnje tekmovanje je bilo jubilejno, saj se je do sedaj zvrstilo že 15 tekmovanj slovenskih pevskih zborov. Prvo tekmovanje Naša pesem je bilo davnega leta 1970 s skromnim številom sodelujočih zborov, bilo jih je le 18. Festival se je nato razvijal tako po kvaliteti kot po številu sodelujočih zborov. Leta 1978 je bilo tekmovanje prvič spomladi, sodelovalo pa je že 31 zborov. Kljub navdušenju pevcev se je število tekmujočih zborov nato pričelo manjšati, leta 1980 28 zborov, leta 82 30 zborov, leta 84 20 zborov, leta 1986 pa je sodelovalo le še 15 zborov. Vzrokov za nazadovanje je več, med njimi je pomembno predvsem stalno višanje kriterijev pri ocenjevanju ter zahtevnost obveznih skladb. Leta 1986 je festival prizadela celo ideološka debata o umestnosti uvrščanja duhovne glasbe na festival. Obvezna skladba tega leta je bila namreč tudi Gallusov Ascendit Deus. Leta 1988 je bilo spet več zborov na Naši pesmi, 26, leta 1992 je bil festival celo mednaroden; uvrstitev v prvem delu je pomenila kvalifikacijo za mednarodni del. Leta 1993 je bilo tekmovanje v Ljubljani, leta 1995 spet v Mariboru, enako kot letos. Na Naši pesmi je do sedaj nastopilo kar 106 zborov in komornih skupin, 18 ženskih, 33 moških in kar 55 mešanih. V Sloveniji, zamejstvu in zdomstvu je kar okrog 850 slovenskih zborov, kar je impozantna številka. Okrog 12 % jih je doseglo Našo pesem, pojavljali so se novi, stari pa so izginjali. Tradicija “SVOBODE” Šoštanj m Naši pesmi Med mešanimi zbori je le kranjski zbor France Prešeren doslej opravil deset nastopov, 6 zborov pa je doslej nastopilo na Naši pesmi po devetkrat. In med temi redkimi zbori je tudi Mešani pevski zbor SVOBODA Šoštanj, ki je doslej še ob vsakem svojem nastopu prejel nagrado, in sicer pet bronastih, tri srebrne in eno zlato plaketo. Od vseh doslej nastopajočih zborov jih je le 12 (dvanajst!) prejelo zlato odličje, in med njimi so tudi šoštanjski pevci. SVOBODO sta na Naši pesmi vodili le dve dirigentki, in sicer leta 1982 Danica Pirečnik, prejeli so bronasto plaketo, na vseh ostalih tekmovanjih pa je zbor vodila Anka Verdnik, zdaj poročena Jazbec, prej pevka v tem zboru. Anka je vodila “svoj”, isti, zbor na tekmovanju kar osemkrat, kar je doslej uspelo le Klavdiju Koloiniju z zborom Srečko Kosovel, med dirigentkami pa je to edinstven dosežek. Več nastopov ima le Ivan Vrbančič (10) ter Klavdij Koloini (9), osem pa še Branko Rajšter. Anka Verdnik se je pojavila na Naši pesmi kot šesta zborovodkinja v prej pretežno moški domeni. Pred njo so nastopile le Vida Kopač, Marjana Rakuša, Vera Clemente, Alenka Saksida in Danica Pirečnik. Kako naprej? V zadnjih letih so se pogoji delovanja amaterskih kulturnih skupin, med njimi tudi pevskih zborov, v povprečju zelo poslabšali. Država Slovenija do sedaj ni pokazala posebnega zanimanja za enega pomembnejših segmentov slovenske kulture. Zbori so večinoma ostali na občinskih plečih, veliko občin pa se v pogojih prestrukturiranja še ni popolnoma znašlo, kaj šele, da bi lahko poskrbele za amatersko kulturo in zborovsko petje. Te težave je poudaril tudi nestor slovenskih zborovodij Marko Munih v zaključnem govoru na Naši pesmi 97. Veliko zborov se je zmanjšalo do velikosti komornih skupin, veliko jih je prenehalo z delovanjem. Res pa se pojavljajo tudi novi, ki pa so že skoraj profesionalni. V več zborih nastopajo isti pevci in pevke. “SVOBODA” Šoštanj je k sreči med tistimi zbori, ki so se kar dobro znašli v novem položaju. Nima težav z dirigentom - Anka Jazbec mu je še vedno zvesta, nima težav s članstvom - število pevcev že nekaj let vztraja okrog 60, občina mu zagotavlja kar ustrezne pogoje za vadbo. Ima svoje prostore v kulturnem domu, ki so topli, osvetljeni, počiščeni in samo njihovi. Finančno deh usodo drugih kulturnih skupin in je v manjšem delu financiran preko ZKO. Ostali del denarja pa zagotavlja razumevanje večjega števila podpornikov in aktivno delovanje pevcev. Nekaj so si pomagali s prodajo laserske plošče in kasete. Če bo tudi v prihodnje toliko razumevanja pri prijateljih “SVOBODE”, bo možen še nadaljnji razvoj zbora in petja v Šoštanju. Največja želja pevcev “SVOBODE” pa je boljša dvorana v kulturnem domu v Šoštanju, kije sedaj za pevske nastope popolnoma neprimerna in nujno potrebna temeljite predelave, ki bi se ozirala tudi na akustičnost. Zbor bi veliko več nastopal “doma”, povabili bi še kak drug zbor, če bi bila dvorana ustreznejša. Kulturno življenje bi lahko bilo bistveno bolj zanimivo. Upajmo, da se bo v prihodnje tudi to uredilo. Predsednik MePZ SVOBODA Šoštanj Ivan Sevšek, dipl. ing. mu KULTURNIH ORGANIZACIJ MARIBOR ■ ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE SLOVENSKA PEVSKA ZVEZA 15. TEKMOVANJE SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV NAŠA PESEM 1997 Srebrna plaketa mesta Maribor Afe Sam pevski zbor Svoboda zhurovodka Anka Verdnik Jazbec folto »rti, (»edjedni VEČER NAMENJEN VSEM MAMAM IN ŽENAM SVOBODA" SOSTAVI SPET USPEŠNA R A I J E ČESTITKE INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA PROIZVODNA ENOTA ŠOŠTANJ Proizvajamo kromovo strojeno usnje iz svinjskih kož, kot oblačilni in obutveni velur, tapetniške nape ter podloge in cepljence raznih vrst. Izdelujemo tudi usnjeno konfekcijo in zaščitna sredstva. Vsem želimo prijetne prvomajske praznike! ZH7 TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ MONOKEL Jolanda BELAVIČ Trg bratov Mrvljak 7,3325 Šoštanj ZLATAR-JUVELIR ANDREJ RAK Prešernov trg 5, Šoštanj Čestitamo ob dnevu upora in 1. maju - prazniku dela if MUTA POOBLAŠČEN SERVIS MARJAN KARLOVÈEC 3326 Topolšica 115, Tel.: 892-023, Mob.: 041 663-601 //ifarìàw GOJKO ŠERBEC Prešernov trg 9,3325 Šoštanj Podjetje za urejanje prostora, p.o. 3520 Velenje, Koroška 37/b Saubermacher ^ mmi c« citato meato! Nudimo Vam vse storitve za urejanje in polepšanje Vašega bivalnega okolja V" ^dUm i/am (afte éùfyije pwpti&e! PAPIRNICA “PERO” Vsem našim kupcem - hvala za zaupanje. Josip Petrak Stantetova 13, Velenje Tel.: 85 32 87 KOG-TRG PODJETJE ZA GRADBENIŠTVO IN TRGOVINO d.o.o. Aškerčeva 20, Šoštanj Tel.: 881 023, Mob.: 0609 624 166 Ob 1. maju želimo vsem veselo praznovanje! Priporočamo se s svojimi izdelki: stešna kritina, betonski zidaki, opažni zidaki, cevi... Odlična kvaliteta, konkurenčna cena! CEMENTNINARSTVO POLAK Gorenje 16a ŠMARTNO OB PAKI Tel., fax: 063 885 065 PETEK, 25. APRIL 1997 v Topolšica 77 * 3326 Topolšica SLO tel. 063 892 120 SERVIS AVTOGUM VRČ/COV/V/JC prodaja gum: GOOD YEAR, HANKOOK, MICHELIN, SEMPERIT, SAVA, obnovljene gume Florjan 289 tel.: 063 882 644 mobitel: 0609 650 994 LIKOVNI SVET OTROK V ŠOŠTANJU soboto, 12. aprila 1997, je šola Karla Destovnika-Kajuha odprla vrata že 29. razstavi Likovni svet otrok. Sončno, vendar mrzlo sobotno dopoldne je privabilo v Šoštanj mnoge likovne pedagoge in učence, katerih dela krasijo hodnike Kajuhove šole. Letos je na razpis poslalo likovna dela kar 138 slovenskih osnovnih šol. Strokovna komisija, ki sojo sestavljali profesorji Pedagoške fakultete iz Ljubljane, je izbrala ' likovne izdelke učencev iz 94 osnovnih šol. Ker je bil bistveni kriterij kvaliteta izdelkov, je od več tisoč bilo izbranih le 372 izdelkov. Strokova komisija, ki ji je predsedoval Ivo Mršnik, izredni profesor za risanje in grafiko z metodiko, je podelila pet enakovrednih nagrad šolam in njihovim metorjem - likovnim pedagogom. Prejeli so jih: - Osnovna šola Mihe Pintarja-Toleda Velenje, likovni pedagog Robi Klančnik; - Osnovna šola Karla Destovnika-Kajuha Šoštanj, likovna pedagoginja Alenka Venišnik; - Osnovna šola Belokrajnskega odreda Semič, likovna pedagoginja Vlasta Heningsman; - Vzgojnoizobraževalni zavod Frana Milčinskega Smlednik, likovni pedagog Slavko Zupan; - II. osnovna šola Celje, likovna pedagoginja Marija Cene. Skoraj enakovredne nagrajenim so bile pohvaljene šole in likovni pedagogi: - Osnovna šola dr. Alojz Bebler Primož Hrvatini, likovni pedagog Vasja Nanut-Planinšek; - Osnovna šola Dušana Flisa Hoče, likovni pedagog Albin Lorber; - Osnovna šola Ivana Cankarja Ljutomer, likovni pedagog Vladimir Potočnik; - Osnovna šola borcev za severno mejo Maribor, likovna pedagoginja Rozika Puvar; - Osnovna šola bratov Letonje Šmartno ob Paki, likovna pedagoginja Lidija Novak. Vsako leto ob razstavi izide tudi katalog, ki je hkrati didaktični pripomoček za likovno vzgojo. Za naslovnico kataloga so tokrat izbrali izdelek učenke Urške Delopst, šestošolke iz Kajuhove šole, kije za to prejela tudi nagrado. Vse nagrajene mentorje, člane komisije, predstavnike šole-gostiteljice ter postavljalca razstave Toneta Skoka je pred podelitvijo nagrad sprejel tudi župan Občine Šoštanj gospod dr. Bogdan Menih. Ker smo tik pred 30. razstavo, smo izkoristili priložnost in na pobudo gospoda župana zastavili osnovne cilje in dogovore za pripravo jubilejne razstave v prihodnjem letu. In ker je Likovni svet otrok edina tovrstna razstava v Sloveniji (edina, na kateri so zastopane vse likovne tehnike), se vsi zavzemamo, da bi po 30. obletnici še vztrajali pri vsakoletni organizaciji razstave. Tudi Občina Šoštanj je pripravljena to dejavnost podpirati vnaprej, saj je in ostaja glavni pokrovitelj razstave poleg revije za najstnike PIL-a Pisanega lista. Še posebej smo veseli tako množičnega odziva slovenskih šol in likovnih pedagogov v času, ko se po različnih medijih prepiramo o tem, kako pomembna ali nepomembna je likovna vzgoja za vsestransko rast otroka in mladostnika. Nekateri namreč menijo, da v novem predmetniku, ki se zdaj oblikuje za prihodnjo 9-letno osnovno šolo, ni potrebno nameniti toliko ur likovne vzgoje kot doslej. Uspeh razstave dokazuje, da likovni pedagogi vztrajajo pri svojih pobudah. Razstava ho na ogled v prostorih Kajuhove šole celo leto vse do nove, že 30. razstave, v aprilu prihodnjega leta. Jožica Andrejc EfOTECH ESOTECH, d.d. Preloška c. 1 družba za izvajanje projektov 3320 Velenje v energetiki in industriji Slovenija Občanom občine Šoštanj in poslovnim partnerjem želimo prijetne praznike. BREZ LASTNE ODKOPNE METODE. MODERNE MEHANIZACIJE. RAČUNALNIŠKO VODENIH VARNOSTNO INFORMACIJSKIH SISTEMOV. RAZISKAV RAZVOJA, PROJEKTNEGA VODENJA TER ZADOVOLJNIH LJUDI BI NE BILI MED NAJMODERNEJŠIMI PREMOGOVNIKIZA PODZEMNO PRIDOBIVANJE PREMOGA V EVROPI IN SVETU ro JE NAŠ PRISPEVEK K 1. MAJI)-PRAZNIKU DELA Z darovano krvjo rešujemo Ena od pomembnejših dejavnosti Območne organizacije RK Velenje je krvodajalstvo. Število krvodajalcev v naši dolini se že leta dviga nad slovensko povprečje. Med rednimi organizatorji krvodajalskih akcij je tudi krajevni odbor RK Ravne, ki v sodelovanju z gostiščem Kotnik vsako leto pripravi dve akciji, pomladi in jeseni. Zelo pomembno je, da se naši občani zavedajo, kako pomembna je kri za življenje. Nič nas ne stane, če kri podarimo, pa vendar lahko ta gesta reši življenje. Prav zaradi tega, ker se zavedajo, kako neprecenljiva je pomoč sočloveku, (saj nihče ne ve, kdaj jo bo tudi sam potreboval), se krvodajalci v velikem številu redno udeležujejo krvodajalskih akcij pri Kotniku v Ravnah. Drugi vzrok pa je tudi zelo dobra malica, ki jo tam dobijo. 10. aprila dopoldne se jih je ponovno zbralo kar 147. Številni med njimi so bili že pravi veterani, a tudi tisti, ki so kri darovali prvič, obljubljajo, da se bodo še vrnili. V. M. Jm isM'mì&w- DOBNIK Topolšica 10 4 c, Tel.: 892 - 1 62, Fax: 892 -3 1 1 , Mob.: 041 660-496 I N K SPORT PRIHAJA CAS TABORNIKOV taborniškem odredu Pusti grad ni pusto, ampak ravno nasprotno. Že marca so pripravili posvet načelnikov in redno sejo starešinstva tabornikov Slovenije. Veliko tabornikov je prišlo v Šoštanj že v petek in se v soboto zjutraj le s težavo prebilo z zasneženega Slemena. Na šoli Bibe Roeeka so se jim pridružili še drugi z vseh koncev države, tako jih je bilo skupaj več kot 130 (nekaj jih je doma ostalo zaradi slabega vremena). Dopoldne so v učilnicah potekale delavnice, kjer so se vodniki in načelniki pogovarjali o demokraciji v taborniških organizacijah, o povezavi taborniške organizacije z mladinsko, o služenju in organizaciji, o odnosu taborništvo-dom-šola in o taborniških specialnostih. Med tem je potekala tudi redna seja starešinstva Slovenije, ki je najvišji organ taborniške organizacije. Seji sta prisostvovala tudi šoštanjski župan in ravnateljica šole-gostiteljice. Največ so govorili o registraciji rodov. Pogoje zanjo izpolnjuje 56 od 89 rodov. Med njimi sta tudi Topli vrelec in Pusti grad iz naše občine. Pred zaključkom dopoldneva so predstavniki delavnic, večinoma najbolj zgovorni, s svojim delom seznali vse udeležence, ki so jim nato zastavljali vprašanja. Ta zelo zanimiva in koristna oblika izobraževanja pomaga vodnikom in načelnikom v rodovih pri delu in aktivnostih z mladimi. Popoldne so si taborniki ogledali prostor ob Velenjskem jezeru, kjer bo od 1. do 10. avgusta potekal zlet tabornikov Slovenije. Gostitelji pričakujejo od 800 do 1000 tabornikov, starih 15 do 18 let. S prebujanjem narave prihaja pravi čas tabornikov, čeprav tudi pozimi niso spali. Aktivno se že pripravljajo na tekmovanja, ki se bodo odvijala od meseca maja dalje. U. M. Prijetne praznike! ČEVLJARSTVO ll\l TRGOVINA IRMAN Trg bratov Mravljakov 8 Dojemanje lepote gozda -človek in narava sta eno! I judje se po trdno ukoreninjenem prepričanju, da lahko naravo nadvladamo, vse bolj zavedamo, da je razvoj človeške družbe možen le v strogem okviru naravnih zakonov. Doslej smo razmišljali samo, kako bi naravo preoblikovali sebi po meri, v prihodnosti pa bomo morali vedno bolj razmišljati o tem, kako bi se ji čim bolj prilagodili. Milijon let trajajoč razvoj človeške vrste v sozvočju z naravo je v človeku pustil neizbrisne sledove. Zavedati se moramo, da pridobitve civilizacije ne morejo nadomestiti naravnega okolja. Stik z naravo ostaja človekova prvinska potreba. Zanimanje ljudi za naravo bomo povećah, če bomo govorih o njej kot o nečem lepem,'kar narava v podzavesti večine ljudi tudi je. Kako dojemamo lepoto drevesa, gozda, celotne krajine je odvisno od tega, kako dojemamo položaj človeka v odnosu do narave. Dojemanje narave in njene lepote ni odvisno samo od tega, kaj je komu všeč ali kaj ima kdo rad, temveč tudi od tega, kakšen odnos ima družba, v kateri posameznik živi, do narave. Zelo slikovito je človekovo vklopljenost v naravo izrazil sv. Bernard, prim. Devide, 1977, str. 77: ”To, kar vem o božanskih naukih in svetili knjigah, sem se naučil v gozdovih in na poljih. Drugih učiteljev kot bukev in hrastov nisem imel. ... Poslušaj moje izkušnje: Več se boš naučil iz gozdov, kakor iz knjig. Debla in kamni te bodo naučili več, kot lahko zveš iz ust kakega učitelja. ” Gozd je eden od elementov prostora. Gozdni ekosistem nastopa skupaj z drugimi ekosistemi. Vsi so nastajali in se oblikovali v milijonih let. S svojim delovanjem je nanje močno vplival tudi človek. V tem prepletanju delovanja narave in človekovih vpbvov se kaže estetska funkci-ja gozda v prostoru. Odgovoriti na vprašanje, kako gospodariti z gozdom, da bomo zagotovili njegovo estetsko vlogo, je lahko preprosto ali pa zelo zamotano. Kjer gozdarja vodi ljubezen do gozda in v drevesu ne vidi samo kubika, ampak se razumsko in čustveno odziva na govorico gozda, živi tudi lepota in s tem estetska vloga gozda. V gozdu moramo gospodariti tako, da zagotovimo vsaj minimalno delovanje vseh funkcij in s tem tudi estetske. To nam omogoča sonaravno gospodarjenje z gozdom, s katerim dajemo gozdu možnost opravljati vse naloge, ki jih postavljata človek in narava. Sonaravno gospodarjenje zagotavlja enakovredno vrednotenje in povezavo ekologije, ekonomije in tehnologije. Sonaravno gospodarjenje z gozdom lahko opredelimo tudi kot tako ravnanje človeka z gozdom, da ohranimo naravne značilnosti. V gozdarjevo delo za estetiko gozda spada predvsem: ne sekamo večjih površin na golo, ohranjamo naravno strukturo sestojev po drevesni sestavi, starosti, zgradbi, ne ustvarjamo čistih kultur iglavcev, ne odpiramo peskokopov na področjih, ki jih vidimo iz širše okolice... Bistveno pa je, da opravimo vse tisto, kar po tradiciji, nenapisanih pravihh in zakonodaji štejemo h gozdarskemu delu. Drevje žagamo pri tleh, polomljena in ujeta drevesa izdelamo, odstranimo drugače poškodovano drevje, odnesemo smeti v dolino, po opravljenih delih uredimo prometnice, koritnice in brežine... Sele ko pometemo pred svojini pragom, lahko isto zahtevamo od obiskovalcev gozdov - javnosti.. Gospodarjenje za estetsko funkcijo pomeni samovzgojo. Vzgaja pa jo lahko samo tisti, ki je tudi sam vzgojen, kulturen. Ljudje se najbolj odzivajo pri gozdnem redu, neredu. Danes večina trdi, da gozd ni lep, ker vlada v njem nered. Morda se tu najbolj približamo ljudem pri tem, kaj je lepo in kaj ni. Pri tem ne gre za globje dojemanje lepega, ampak za osnovni nivo - prvi vtis. Torej najprej moramo prisluhniti ljudem, kaj mislijo o lepoti in kako jo dojemajo. Problem je v tem, da gozdar ji in javnost večkrat različno gledamo lepoto v gozdu. Vzrok je največkrat v nepopolnem poznavanju in razumevanju naravnih zakonitosti. Gozdni red je za večino ljudi pospravljen gozd; pobrane suhe, polomljene in posekane veje, pograbljeno listje, posekano in izdelano suho, polomljeno in bolno drevje, preglednost v gozdu, prijetna hoja brez spotikanja, gozd brez smetišč in odpadkov, urejene poti, steze... Samo z estetskega vidika je to prepričanje verjetno pravilno. Z vidika naravnih ravnotežij pa ni vedno tako. Odvzem listja, vej pa tudi polomljenega drevja odvzame gozdu hrano. Zato hi morali pri gospodarjenju za estetsko vlogo gozda ločiti med tistim, kar povzroča človek s svojo dejavnostjo in večkrat zelo malomarnim odnosom do gozda ter tistim, kar povzroča narava. Omenim naj votla, na pol strohnela drevesa, ki sama po sebi niso estetsko najprimernejša, odločajo pa neposredno o obstanku in ohranitvi številnih živalskih vrst, zlasti ptic, brez katerih si lepoto gozda težko predstavljamo. Cozdni red je torej osnovni pogoj pri gospodarjenju za estetsko funkcijo gozda. Gozdarstvo pa ima za to veliko možnosti, na primer ureditev učnih poti, območij namenjenih rekreaciji, narodni in krajinski parkov... O estetiki gozda so govorih že naši predhodniki, gozdarji, pred sto in več leti. Njihova spoznanja veljajo še danes. Gozdarjeve naloge pri razumevanju in dojemanju estetske vloge gozda je zelo nazorno prikazal že leta 1902 von Saliseli ‘."Gozdarjeva naloga ni le v negovanju lepote, dolžan je tudi vzgajati gozdne obiskovalce, luko du bodo lepoto gozda razumeli in cenili!” Torej estetika -lepota gozda ni bela lisa v gozdarski zgodovini. Temno senco pa na to meče dejstvo, da je bila v precej desetletjih od takrat do danes lepota gozda pri gozdarjevem delu kar malo pozabljena. Gozdarstvo kot gospodarska panoga je bilo pač samo sestavni del narodnega gospodarstva, ki pa je v našem stoletju tehničnega razvoja težilo in hlastalo samo za denarno ovrednotenimi dobrinami. Danes že občutimo, jutri pa bomo še bolj, kam nas je ta »enosmernost« pripeljala. Zato vračanje k vrednotam, ki so jih ljudje nekdaj že poznali, ni samo naša vedno večja notranja potreba, ampak tudi iskanje poti iz današnjih stisk in zablod. Ne poudarjanje, potreba po lepoti nam daje upanje, da bomo ne le preživeli, ampak se morda tudi učlovečili. Damjan Rožič ODLIČNE UVRSTITVE V NAMIZNOTENIŠKIH TEKMOVANJIH WÈM VEDNO SVEŽE: PIZZE RAZLIČNIH NADEVOV KRAČE. HAMBURGERJI. HOT DOGI, PEČENE HRENOVKE RAZNE PRILOGE, SLADICE VSAK DAN: 7.00 - 11.1 V NEDELJO: 0.00 - ZAVRTITE Ml 018 IN VAŠE ŽELJE VAM BOMO ŠE TOPLE DOSTAVILI NA DOM! že" - TOPOLŠICA Z novim klubom novi uspehi nedeljo, 23. marca, se je v Gornji Radgoni odvijalo 5. državno prvenstvo za veterane in rekreativce v namiznem tenisu ter 6. zaključni turnir za računalniško lestvico. Na turnirju je sodeloval tudi Namiznoteniški klub SPIN Šoštanj, ki je dosegel nekaj vidnih rezultatov. V ženski konkurenci je igralka Jolanda Belavič trikrat dosegla tretje mesto (računalniška lestvica posamezno, amaterji posamezno in dvojice). V moški konkurenci so Ivan Zera, Zoran Gajšek, Spasoje Tešanovič, Janko Novak in Tone Leber dosegli na računalniški lestvici v konkurenci do 30 let 4. in 5. mesto, v konkurenci od 40 do 50 let pa 3. mesto. V državnem prvenstvu za veterane in amaterje pa so v konkurenci do 30 let dosegli 3. mesto pri posameznikih, 1. pri dvojicah in v konkurenci od 40 do 50 let 2. mesto pri dvojicah. Skupni uspeh kluba sta dopolnila še Janko Novak in Tone Leber, ki sta se v državni ligi amaterjev v konkurenci od 50 do 60 let in nad 60 let uvrstila od 5. do 8. mesta Tone Leber predsednik kluba AJ DAJ JE Sreda, 30. april, kmetija Vržišnik na Lomu - tradicionalno kresovanje Petek, 9. maj, Topolšica - proslava ob krajevnem prazniku in kresovanje Nedelja, 11. maj, Topolšica - pohod Od lipe do lipe Nedelja, UL maj, kinodvorana v Topolšici - srečanje harmonikarjev pod vodstvom Roberta Goličnika N/ Z BLAGOVNA ZNAMKA ZA TELETINO “ZLATO ZRNO” Teletina velja za meso najboljše kakovosti, ki je na voljo le v omejenih količinah in je zato povsod tudi drago. Zaradi pomanjkanja telet za nadaljnjo rejo je vlada v preteklosti izdala uredbo o prepovedi klanja telet. Izvzeta so bila teleta mlečnih pasem in teleta, neprimerna za nadaljnjo rejo. V preteklem letu je v javnost prišla tudi novica o razširjenosti “bolezni norih krav”, kar je povzročilo precejšnje zmanjšanje porabe govedine tudi v Sloveniji. Za zaščito potrošnikov je bila sprejeta uredba o obveznem označevanju mesa domačega porekla in mesa iz uvoza. Vendar v trgovinah tovrstnih oznak ni opaziti, kljub temu da je veliko govedine (po podatkih Veterinarske uprave RS) tudi uvožene. Za zgled bi si trgovci lahko vzeli avstrijske, ki so svoje posle in domače kmete zaščitili tako, da so takoj vse domače meso označili s poreklom. Ponekod so meso označili tudi z naslovom kmeta. Ze pet let pred težavami so se strokovnjaki v Emoninem razvojnem centru začeli ukvarjati z raziskavami in razvijanjem nove tehnologije pitanja telet ter ustvarjanjem blagovne znamke Zlato zrno. Gre za pitanje predvsem ženskih telet vseh pasem, ki pri pitanju do končne teže postanejo premastna, ter za pitanje obeh spolov telet črr.o-bele pasme. Projekt je nastal tudi na podlagi statističnih podatkov, da v Sloveniji kljub prepovedim pokoljemo preveč telet s prenizko težo. Tehnologija pitanja telet temelji na zgodnjem navajanju telet na osnovno voluminozno krmo in močno krmo in upošteva vse dejavnike od vzreje do klanja, tudi prijazno ravnanje z živalmi ter njihov življenjski prostor. Koncentrat, seno in vodo imajo po volji, kar omogoča hiter prirast. Meso ima še vse značilnosti kakovostne teletine. Je nekoliko temnejše kot meso teleta, vzrejenega z mlekom (v tem mesu ni železa, zato je bolj blede barve), močnejše, fino, vlaknasto, nemastno. Predpisan je poseben postopek za ravnanje s teleti, spitanimi za blagovno znamko, pred zakolom kot tudi postopek s trupi in mesom do prodaje. Prodajalne mesa lahko prodajajo telečje meso z blagovno znamko tako, da kupec vidi, da je kos teletine odrezan od trupa, ki je označen z blagovno znamko. Blagovna znamka Zlato zrno jamči, da je meso res teletina konstantne kakovosti, da gre za meso visokega kakovostnega razreda, da kakovost odgovarja slovenskim in evropskim standardom, da so živali bile spitane z zdravo krmo po posebni tehnologiji za pitanje telet, da krma ni vsebovala antibiotikov in drugih krmnih dodatkov, ki niso dovoljeni za prirejo bio mesa, da izvira meso od zdravih telet iz kontrolirane, živalim prijazne reje, da je bil postopek z živalmi vse do zakola human, da je bil postopek z mesom od zakola do uporabnika higiensko in strokovno neoporečen. • Blagovna znamka ima zlato podlago v obliki zrna, na njej je moder obris telečje glave. Razmere na kmetijah, ki se želijo ukvarjati s tovrstnim načinom pitanja telet, prouči posebna strokovna komisija, Poslovna skupnost Zlato zrno v okviru poslovnega združenja prehrane Slovenije pa podeljuje licenčne listine tem kmetijam. Za klanje teh telet so pooblaščene ustrezno usposobljene klavnice. Nadzor nad spoštovanjem pravilnika blagovne znamke izvajajo kontrolorji blagovne znamke. Se ena blagovna znamka, boste rekli. Seveda je tako. Nikakor nisem imela namena delati reklame za nek nov mesni izdelek. Važna pri vsem tem je ideja zaščititi slovenskega potrošnika pred raznimi vrstami uvoženega mesa vprašljive kvalitete in na drugi strani tudi slovenskega kmeta s ponujeno možnostjo reje telet na drugačen način. Predpisana tehnologija reje telet vsebuje kar nekaj načel ekološkega kmetijstva. To kaže na to, da se tudi pri nas začenjamo zavedati bogastva, ki nam ga je dala narava. Lidija Diklič (D KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE I V L J E N J E PONOVNO NEVARNOST STEKLINE NA PODROČJE NAŠE OBČINE Odločba Veterinarska uprava RS - Veterinarska inšpekcija izpostava Velenje je po uradni dolžnosti na podlagi 18. čl. Zakona o veterinarstvu izdala ukrep za preprečevanje in zatiranje stekline na območju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Na območju navedenih občin je odrejen kontumac in pokončanje potepuških psov in mačk. V času kontumaca morajo biti vsi psi pod strogo kontrolo, privezani ali zaprti in mačke zaprte. Kadar imetniki živali vodijo pse na sprehode, jih morajo imeti privezane na povodcu. Vsak pes pa mora imeti obvezno nagobčnik. Za nadzor nad izvajanjem kontumaca je inšpekcija pooblastila veterinarsko higiensko službo Veterinarskega zavoda Slovenije - enoto Celje in lovske organizacije, ki gospodarijo z lovišči na teritoriju navedenih občin. Pritožba zoper to odločbo ne zadrži izvršitve odrejenih ukrepov. To je le povzetek Odločbe Veterinarske inšpekcije. Sedaj pa še osnove, ki jih moramo poznati za preventivno zaščito. Steklina Steklina je najnevarnejša kužna bolezen v današnjem času. Povzroča jo virus, ki se najpogosteje prenaša ob ugrizu s slino obolele toplokrvne živali. Je nalezljiva bolezen ne le psov, marveč vseh prosto živečih in domačih živali pa tudi človeka. Bolezen se vedno konča s smrtjo. Virus stekline se razmnožuje v možganih, zato je smrt strahotno mučna. Od ugriza do pojava prvih znamenj obolenja poteče dva do osem tednov, lahko pa tudi več. Dolgost tega obdobja je odvisna od mesta ugriza in nekaterih značilnosti povzročitelja. Drugo obdobje se pojavi ob značilnostih, ko postane žival agresivna. Napadati prične vsa živa bitja. Zaradi ohromelosti žrelnih mišic prične zamolklo lajati. Tretji stadij traja tri do štiri dni. Pojavi se ohromelost mišic na glavi, zato sta spodnja čeljust in jezik povešena. Iz gobca se izceja gosta slina. Temu sledi ohromitev zadnjega dela telesa, nakar žival izčrpana in sestradana pogine. Značilno za okuženo žival je, da odklanja vodo in hrano ter se izmika svetlobi. Ukrepi Najpogostejši in največji prenašalci stekline so lisice. Ločimo gozdno in urbano steklino. V našem primeru gre še za gozdno steklino. Ne smemo pa se zavajati z mislijo, da je pot do urbanih ureditev dolga. Z največjo resnostjo moramo upoštevati vse možne preventivne ukrepe. Dosledno moramo upoštevati navodila veterinarske inšpekcije, slučajne primere stikov domačih živali, posebno psov, z lisicami pa javiti veterinarski službi. Le-ta bo podala nadaljnja navodila in ukrepala. Pot širjenja vodi od zveri na domače živali (mesojede in vsejede), od tod na človeka. Bodimo previdni in resni! Imejmo vse pse in mačke pod strogim nadzorom. Ce pride do nesrečnega ugriza okuženega psa in stika z obolelo domačo živaljo, odhitite po najbližji poti do svojega ali dežurnega zdravnika. O dogodku pa obvestite tudi veterinarsko službo. Z največjim spoštovanjem sprejmimo Odločbo in vse napotke. Le tako si bomo lahko zavarovali zdravje pred to hudo boleznijo. C. G. It PRIDOBIVANJE PREMOGA (ČETRTIČ) RAZVOJNI TRENDI NEKOČ IN DANES ? ri nastajanju prostorskih dokumentov pa tudi drugih nalog v zvezi s prostorom, za katere želimo, da bi vsebovali načela varovalnega planiranja (pokukajte v prejšnje članke), moramo strokovno ______________analitični del (zakonsko to ustreza izrazu strokovne podlage) vedno zastaviti v treh korakih: najprej ugotovimo stanje prostora (analiza obstoječega), potem poskušamo zbrati, kar pomeni ugotoviti ali zvedeti in spoznati razvojne interese (analiza trendov) vseh dejavnosti v prostoru. Ob odkrivanju slednjih zelo hitro ugotovimo, da med njimi nastajajo nasprotja. Z analizo vseh odkritih nasprotij pa lahko oblikujemo usmeritve za nadaljnji razvoj. Misel je morda zapletena, takšno delo pa še bolj. Kadar je delo opravljeno temeljito, so lahko zaključki uporabni mnogo dlje kot na videz. Zelo lep primer so prav krajinske zasnove. V začetni fazi izdelave krajinskih zasnov, za katero uporabljamo izraz analiza stanja, je bilo izdelanih več strokovnih podlag (vodnogospodarska študija, sprememba mikroklime, ekonomske možnosti razvoja, soeiološko-migracijski problemi, stanje in trendi v prostoru), ki naj bi opredelile značilnosti prostora in družbeno-ekonomskega okolja, posledice ob nadaljevanju rudarjenja, potrebe in možne rabe po prenehanju rudarjenja. povezani z vprašanji (nenavadno, kajne?). Kljub temu je bilo nalogo potrebno dokončati in prav to je morda najtežji in najzahtevnejši del planiranja: ugotoviti tisto, kar drugi ne vedo (naj prosim ne izzveni samovšečno!). Današnji trendi so se v marsičem sprememb: - spremenila so se lastniška razmerja in s tem tudi ekonomija prostora, - Šoštanj je postal samostojna občina, - razmišljanja o tem, da bi nekatera območja izločili iz odkopavanja niso več nesprejemljiva in nenavadna, - spremenila ab posodobila se je tehnologija odkopavanja, - spremenila se je tehnologija prodobivanja električne energije (odžveplevalne naprave z vso spremljajočo infrastrukturo), - na področju urejanja prostora so bili sprejeti nekateri novi zakoni (nekateri pa še vedno ne) idr. Ko primerjamo končne rezultate krajinskih zasnov z novimi trendi, lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da so vsa spoznanja in vse usmeritve kljub številnim težavam, ki so spremljale nalogo, zelo uporabna. Pri analizi stanja in trendov v prostoru so bila upoštevana podana obvezna izhodišča iz DP in SDP občine, analiza historičnih dogajanj (npr. primerjava rabe prostora nekoč in danes s pomočjo Franciscejskega* in sedanjega katastra), analiza stanja in razvojnih teženj. Anakzirano je bilo območje ti. planska celota 10, ki je zajela območje pridobivalnega prostora rudnika in širše območje, kjer se (se bodo) kažejo vplivi rudarjenja do 1. 2000 in naprej. Anabza razvojnih teženj je zajela: - preučitev razvojnih programov za posamezne dejavnosti, - posege, ki spremljajo razvoj dejavnosti, - vplive razvojnih teženj posameznih dejavnosti, - nasprotja med različnimi interesi posameznih dejavnosti in - nasprotja med dejavnostmi in prostorom ter - možnosti za odpravljanje oz. omejitev negativnih posledic teh nasprotij. Ker posamezne dejavnosti nimajo ekonomsko določenih smernic razvoja, smo poskušali možne rabe prostora opredebti na podlagi planskih usmeritev in ankete (anketa med nosilci razvoja, takratnimi DO in prebivalci širšega obravnavanega območja). Anketa je pokazala pomanjkanje programov in jasnih predstav o razvoju ter različnost interesov. Prebivalci so izrazili željo, da se dolina približa nekdanji podobi, po prenehanju rudarjenja pa se naj razvijajo predvsem poljedelstvo, živinoreja, turizem in obrt. RLV je takrat želel zasuti mrtvo Velenjsko jezero, onesnaženo Skalsko jezero in predvideno Soštanjsko jezero ter na zasutih površinah urediti kmetijske površine. O nadaljnjem razvoju na obravnavanem območju so razmišljali še predstavniki kmetijstva in gozdarstva, vsi ostali (takratne DO in različne skupnosti) pa svojega razvoja niso povezovali s spreminjanjem doline in na anketo sploh niso odgovorili ah pa odgovori niso hib Saša PIANO, dipl. ing. kr. arh. * Franciscejski kataster - kataster, ki je nastajal konec dvajsetih in začetku tridesetih let prejšnjega stoletja in je bil odlična osnova za današnji kataster Različni razvojni trendi na enem območju: ali bomo odkopavali premog, pridobivali električno energijo, razvijali turizem, oblikovali nove turistično rekreacijske cone ali kar vse hkrati? E N PETEK, 25. APRIL 1997 ^milito lo (jv&., odmev na članka “Cvek? Hopla-hop!” in “KAR TAKO” (objavljeno v Listu št.3) Soštanjska demokracija, kje si, se sprašujem že od izida prejšnje številke LIST-a. A zaradi česa? Zato, ker lahko v našem časopisu pisci, skriti za nepodpisanimi članki, razkrivajo tiste, katerih identiteta ni bila nikoli namerno prikrivana. Očitno pa nekatere zelo moti, če pokritiziraš delo Občinarjev, pa četudi je to v članku CVEK, ĆVEK, CVEK,..., ki že z naslovom pove, da je napisan bolj za šalo kot zares, res pa na prvi pogled deluje kot čveke ali pa če hočete, mlatenje prazne slame in tega kakšnemu nepodpisanemu pisunu ni potrebno veleumno ugotavljati. Moje ime ni bilo nikoli skrito, kot je skrito ime avtorja, ki ga ni toliko v hlačah, da bi svoj članek pravočasno dostavil v uredništvo za redakcijo časopisa (pregled tekstov, ki bodo objavljeni) in se pod svoj izliv gnojnice podpisal na svoj način, polno ime in naslov pa pustil v uredništvu. Na žalost sem sam član tega uredniškega odbora in vem, da se to ni zgodilo. Noben resen časopis ne objavi članka, ki ni avtoriziran - podpisan. Resda so bili in bodo moji članki podpisani s PeTur. Vendar moji izdelki niso bili nikoli skriti članom uredniškega odbora LIST-a, ki so se ž vsebino članka in načinom podpisa vedno strinjali. Sem stalen dopisnik LIST-a in spoštovani nepodpisani, poglejte si, kako se takšni ljudje podpisujejo v resnih časopisih, običajno s psevdonimi, kraticami ali pa kako drugače, tudi v LIST-u je ta praksa. Ce bi Vi članek podpisali in pravočasno dostavili, ne bi imel na sestanku uredništva nič proti, da se članek objavi, kljub temu, da je v njem veliko neresnic. Kot nisem imel nič proti, da se objavi članek z naslovom “KAR TAKO”, podpisan z MiKo, kljub netočnosti o pomorjenih ribah v reki Paki. Kar se pa tiče pomora rib in gnojevke, ki mi je po nesreči ušla v vodo in mi nepodpisani nekaj teži o teoriji in praksi. Policaji so si stvar ogledali in dogodek, ki ga nisem in ga ne tajim, popisali. Poginulih rib ni na žalost nihče videl. Z ribiško družino pa sem se dogovoril za poravnavo ocenjene škode. S tem je zadeva zaključena in je ne bom več razpihoval. Pa še o lokalni politiki. Nepodpisani avtor članka tudi navaja: “je morda lider (PeTur, opomba pis.) velike občinske stranke, vladajoče v opoziciji,...". Ne vem, na kaj meri v svojem pisanju? Podpisani sem že skoraj dve leti predsednik občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov (SKD), za moje delo odgovarjam našim članom, ki so mi zaupali to nalogo. Ob koncu leta 1996 smo se v ožjem vodstvu SKD v Šoštanju soglasno odločili, da ne bomo več sodelovali v neformalni vladajoči koaliciji s SDS in SLS, ki so jo v letu 1996 že neformalno zapustili Zeleni. Vse partnerje smo o naši odločitvi pisno obvestili. Res je, da smo na lokalnih volitvah 1994 dosegli drugi rezultat po številu dobljenih glasov v občini Šoštanj in res je, da SKD zasedamo mesto predsednika občinskega sveta, ki pa je bil izvoljen z večino glasov svetnikov, ne samo koalicijskih strank. Res pa je, da našega prehoda v opozicijo nismo obešali na veliki zvon in dajali v časopise, kot tudi nikoli nismo imeli namena javno prati medstrankarskega umazanega perila, ki pa ga je včasih kar precej. Glede vladanja pa še tole. Denarje sveta vladar in zato vlada tisti, ki ima v rokah denar, ki lahko zaposluje ljudi in izbira sodelavce. To je župan, ki pa v Šoštanju ni član stranke SKD. Pisanje članka CVEK, ČVEK, ČVEK,... ni nikoli imelo namena biti policijska kronika, kakor tudi ne opozarjanje ali pa norčevanje iz osebnega problema ali nesreče posameznika, ki je vpleten v občinsko politiko, kakor tudi nisem nikoli posebej izpostavljal svoje ali pa posebej obračunaval s kakšno drugo, lahko tudi opozicijsko stranko. Očitno pa sem zelo naiven in bom drugič, ob kakšni drugi moji nesreči spet doživel kaj podobnega, kar pa ni izliv gnojevke, ampak polivanje gnojnice strahopetnega pisca, ki mu je na žalost nasedla tudi naša urednica, ko je objavila neavtoriziran članek brez soglasja uredniškega odbora. Vesel sem pohval in tudi graje mojih člankov, ki mi povedo, da jih nekdo le pozorno prebere in v njih loči zrnje od plev, kar pa neimenovanemu očitno še ni uspelo - mogoče ima probleme s slamo? Pod moj izdelek pa se vedno in povsod upam podpisati s polnim imenom, kakor bom tudi vedno stal za svojimi besedami in dejanji! Ali lahko Vi - nepodpisani? Pa lep pozdrav in brez zamere! PeTur - Peter Turinek, ing. stroj. Skorno 1, Šoštanj (predsednik 00 SKD Šoštanj) POJASNILO 0 PODRAŽITVI VRTCA Vljudno prosimo, da v vašem Listu objavite pojasnilo na članek “NA KRATKO”, v katerem je bilo omenjeno, da ni bila sprejeta podražitev vrtca zaradi povečanja cen prehrane, ker je manjkalo podatkov, kaj bo storila uprava vrtca na notranjih rezervah in za koliko se je podražil vrtec v daljšem obdobju. Smatramo, da smo o tem dolžni dati pojasnilo, da ne bo prihajalo do zavajanj/ Najprej o notranjih rezervah. Trudimo se za čim bolj varčno poslovanje. Naše vzgojiteljice pri vzgojnem delu z otroki uporabljajo zelo veliko odpadnih materialov. Za odpadke usnja, gumbov, lesa, keramike, papirja smo vložili pismene prošnje pri ustreznih podjetjih, pa tudi starši imajo posluh za nas in nam večkrat priskrbijo kak odpadni material, zlasti papir. Organizirah smo smučarski in plavalni tečaj; pri izvedbi obeh so polno sodelovale vzgojiteljice in varuhinje, da bi bili stroški zunanjih vaditeljev čim nižji. Še o podražitvah vrtca v daljšem obdobju. Pisec članka navaja, da je bila na prehodu iz leta 1995 v 1996 občutna podražitev za program 1 in sicer od 4.746 na 11.028 SIT oziroma za 132 %. Leta 1995 in do 31. 8. 1996 se je prispevek staršev za plačilo vrtca določal na osnovi 21. člena Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnih pravic (Ur. 1. RS št. 27/89). Družine, v katerih je bila plača na družinskega člana za leto 1994 pod 18.027 SIT mesečno, so imele do maja 1995 varstvo celo zastonj (takih je bilo 6-7 %). Na priporočilo Ministrstva za šolstvo in izvajalcev WZ Velenje in WZ Šoštanj je Mestna občina Velenje v soglasju z županoma Občin Šoštanj in Šmartno ob Paki sprejela sklep, da se določi najnižji prispevek za prehrano v vrtcu 4.900 SIT. Prispevek staršev v maju je bd sledeč: maj 1995 najnižji prispevek staršev najvišji prispevek za 9 ur najvišji prispevek za 5 ur % dviga 4.746 SIT (le cena živil) 10.734 SIT 10.030 SIT maj 1996 5.208 SIT (le cena živil) 11.795 SIT 11.021 SIT 9,8% S 1. 9. 1996 pa se je spremenil sistem za plačevanje oskrbe v vrtcih. Začel je veljati nov pravilnik o plačevanju staršev, ki ga je avgusta predpisalo Ministrstvo za šolstvo in šport. Opraviti smo morali preračun plač staršev za leto 1995 in jih uvrstiti v 9 plačilnih razredov. Samostojni podjetniki in lastniki firm so bili uvrščeni najmanj v 6. plačilni razred (3. in 5. člen pravilnika). Dosedanje najvišje plačilo staršev (junij 1996) dovoljeni porast s 1. 9. 96 10 % dovoljeni porast s 1. 3. za nadaljnjih 10 % (postopno prilagajanje novih plačil staršev - 22. člen Pravilnika) za 9-urni program: 11.795 SIT za - 21 prisotnosti 12.975 SIT - za 21 prisotnosti 14.154 SIT - za 21 prisotnosti Za več kot 10 % je lahko prispevek staršev porasel za samostojne podjetnike in lastnike firm, za katere člen 22. Pravilnika o postopnem prilagajanju plačil ni veljal. Pisce člankov o cenah v WZ v bodoče prosimo, naj se obrnejo po pojasnila glede cen na upravo VVZ Šoštanj, saj jim bomo le-ta radi in izčrpno posredovah. Oprava WZ Šoštanj DELI IN VLADAJ -erorez je med drugim zapisal, da bodo zanamci začudeno ugotavljali, koliko pomembnih oseb je živelo v Šoštanju v času prve občine v samostojni Sloveniji in kako odrinjeni so (bili) na obrobje. Nadalje med drugim z njemu lastne višine zapiše “Publicista in pesnika P. R. je svet občine zarado materialnih interesov... popljuval in brcnil čez občinski prag.” P. R. sejtotemtakem ima za pomembno osebo Šoštanja. Ni morda bralcem zamolčal, da je bil tisti nedolžni “publicist in pesnik” pod inicialkami P. R. v obdobju do razrešitve vendarle predvsem “političar”, ki je brez milosti napadal svoje sedanje “prijatelje”? Publicista in pesnika svetniki občine najbrž ne bi pljuvali in brcnili, saj niso iz vrst pesnikov in publicistov. Brcnili sc^“političarja”, ki naj bi na delovnem mestu tajnika občine, s plačo pri državnih jaslih, postavljal arhitekturo občine po svojem okusu. Ostali, ki so jim volivci z relativno večino zaupali štiriletni mandat, pa naj bi bili nemi opazovalci. Kot “mojster” pesmi in publicistike se lahko mirno uveljavlja med pesniki in publicisti iz laičnih vrst. Najbrž mu tega noben svetnik ne bo branil. Da bi bila zmešnjava še večja, P R. postavi ob svoj bok nekatere resnično pomembne osebe, ki zdaj žive v Šoštanju. To so V. K., T. R., D. P. Mnoge pa P. R. niti ne marginalizira, pozabi jih celo omeniti, pa naj bodo iz Šoštanja ali pa ne - vsi so (bili) Šoštanjčani. To so na primer urednik V. V., ekonomist L R., pesnika D. B.in L S., fizik P. S., zdravnik P D., novinarka T. L. in tako dalje in tako dalje. Vprašanje je, če je Perorez zmožen dokazati po njegovem nesporno dejstvo -poteptano naj bi bilo v svetu občine predvolilno geslo “Vrnimo Šoštanju dušo”. Je sposoben dokazati gostitev prislovično asketskega in mnogim dobro znanega, skorajda preveč skromnega predsednika Janeza ob kongresu njegove stranke? Namreč on - Janez, vsako poletje v času počitnic z družino vred skromno tabori v dolini Soče. Tega ne počno liderji naših strank, ki jim je povsem normalno nošenje Rolex ure na zapestju. Inkriminirani kongres ni bil v bleščečem Portorožu, na prestižnem Bledu, v dragem Cankarjevem domu ali razkošnem Holiday Innu. Ce je že šlo za gostitev, je bila ta izključno iz sredstev stranke in od simpatizerjev. Ce to ni res, naj Perorez lepo pove, pokaže in dokaže - ne pa, da pušča bralce v dilemi in brez odgovora. Ni morda vsa ta preganjavica Peroreza iskanje vzrokov za svoje probleme pri drugih, tudi zaradi volilnega poraza njegove stranke? Ob dobrem pogajalskem stališču svoje stranke bi se lahko pogajal s partnerji za razrešitev svojih težav. Lani bi še lahko, kot zelo visok funkcionar stranke, strategijo ZS pravočasno obrnil v prid boljšega volilnega izida. Počel pa je nekaj povsem drugega. Na občini je poskušal izvesti salto nazaj in poslej delati po načelu “deli in vladaj”. Po krajevnih službah občine Šoštanj naj bi nadzirali porabo sredstev za komunalo in ceste v svojem okolju, kot da ne gre za integralen cestni sistem ampak za širokotirne in ozkotirne ceste - vse odvisno od tega, v kateri krajevni skupnosti so. Najprej je preko osebnega pisanja osnutka Statuta občine idejno ukinil krajevne skupnosti, potem hotel dati nadzorstvo porabe denarja v neostoječe krajevne skupnosti. Zdaj pa je po njegovem mnenju za vse njegove težave kriv nekdo drug, neka druga stranka - on pa nič - je samo nebogljen in ubog cepetajoči žalostni raček. Lahko bi ločil med vzrokom in posledico. Vsak zakaj ima svoj zato. S. D. GLOBINSKO ČIŠČENJE Gradbeni odbor za izgradnjo kabelske televizije v KS Šoštanj, kot izgleda po dokumentih, še vedno obstaja in deluje. Pri tem pozablja, da je bila pred nekaj leti organizirana v Šoštanju krajevna skupnost kot pravna oseba, zdaj pa je ni. Vzpostavljena je občinska služba, takoimenovana krajevna služba (KS) z drugačnim, novim žigom. Kakšno je poslovanje gradbenega odbora z žigom bivše KS? Morda bodo v nedogled izdajali obrazce z žigom krajevne skupnosti iz leta 1994. Kot se govori, pa so nekateri člani gradbenega odbora zase poskrbeli, menda niso plačali priklopa na kabel. Za bralce Lista smo pripravili oba odtisa žigov KS, da bodo vedeli, kako izgledata - za primer, če karkoli podpisujejo z gradbenim odborom. Žig KS iz leta 1994 sedanji žig Pogodba je napisd Svetnik g. Rajko Zaleznik (SDS) je 27. marca na seji sveta občine poročal, kaj je ugotovil ob poslušanju občinskega arhivskega tonskega zapisa s seje sveta od 9. 12. 1996, na kateri je postavil vprašanja glede skladiščenja poker avtomatov v občinskih prostorih na Trgu svobode 5. Povedal je naslednje:”Skratka o mojem vprašanju glede skladiščenja igralnih aparatov ni nič v zapisniku z 20. seje sveta in prav tako ni na uradnem arhivskem traku tonskega zapisa. Seveda bo kdo rekel - saj imaš na videokaseti. To je res. To je komercialna verzija. Uradnega zapisa pa ni. Iz ugotovljenega in poslušanega je razvidno, da gre tu za prikrivanje vprašanja o svetniku g. Vrtačniku, tako v zapisniku kakor tudi na občinskem traku.” Redni bralci Lista že vedo, da je bivša svetnica (ZLSD), tajnica uprave na občini in zapisničarka sveta občine ga. Milojka Plamberger omogočila g. Marjanu Vrtačniku-Ciglerju zaenkrat brezplačno skladiščenje aparatov v sejni sobi krajevne službe. Zakaj je bilo potrebno po mnenju g. Zaleznika prikrivanje dejstev v uradnih zapisih, je menda jasno mnogim rednim bralcem Lista - najprej odklepanje, potem brezplačno skladiščenje, nato prikrivanje. frEnd NAVLAKA V jeseni 1994 so bile lokalne volitve, od katerih še zdaj, po skoraj dobrih dveh letih in pol, vidimo ostanke plakatne akcije. Plakat svetnika gospoda Marjana Vrtačnika-Ciglerja je še zdaj na elektro omarici sredi Šoštanja. Lani so bile volitve v Državni zbor. Plakati politične stranke, ki se med drugim zavzema za okolje - Zeleni Slovenije, “krasijo” avtobusno postajo v Gaberkah. Dragemu Rajkotu Zalezniku Za trenutek naj odloži delo znani šoštan-jski pust-turist, sedaj svetnik. Da se mu nikoli ne bi posušila solza v očeh ob šoštanjskem Pustem gradu. Da bi ti v teh težkih trenutkih vedno stal ob strani tvoj predsednik Cabro. Ce pa bi se zaradi napornega svetniškega dela ohladilo tvoje toplo srce, naj ti ga nazaj ogreje tvoj ljubljeni župan. Te zaradi prejšnjega deklamiranja v Našem času po diktatu tv|jih ožjih prijateljev, lepo pozdravlja Drago Rezman Čestitko ti bo na Marijinem trgu odigrala pihalna godba Zarja. NEBOTIČNIK V našem mestecu s tri tisoč dušami bi zaman iskali stavbo, ki bi si lahko nadela ime iz naslova tega teksta. Stavbe v Šoštanju namreč ne premorejo toliko nadstropij, da bi za premagovanje njihove višine potrebovali dvigalo. Oblika posameznih stanovanjskih stolpičev pa vendarle skriva zgodbo o večni želji človeka po premagovanju zemljine gravitacije, ki jo poznamo vse od babilonskega stolpa naprej. Človekove sanje radi primerjamo z lebdenjem med belimi oblaki. Zato ni slučajno, da smo stavbe, ki si želijo dotakniti neba, poimenovali kar z NEBO -TICNIKI. Moderna doba hitro razvijajoče tehnologije gradnje (predvsem z uporabo jekla) je konec 19. stoletja omogočila izgradnjo prvega NEBOTIČNIKA (kje drugje kot v ZDA). Znani ljubljanski NEBOTIČNIK s kavarno, zgrajen še pred II. sv. vojno, je bil svoj čas najvišja stavba na balkanu. Danes, ko najvišje stavbe na svetu presegajo višino štiristotih metrov (to je cca 150 m višje od najvišjega TES-ovega dimnika), se vrhovi stavb dejansko dotikajo neba med oblaki. Nekaj tega zanosa se je pokazalo tudi pri izgradnji “novega” Velenja, kjer je nastalo kar nekaj zgradb, ki premorejo preko deset nadstropij. V Šoštanju seveda pravih potreb po gradnji tako visokih stavb ni. Ob gigantskih objektih naše termoelektrarne z dimniki na čelu, je vsakršno “višinsko” tekmovanje v naprej obsojeno za nesmiselno in smešno. Bivati v visoki stolpnici ni najbolj primerno in je upravičeno le, če je pomanjkanje prostora res veliko. Zato je izgradnjo nekaj petnadstropnih stolpičev v šestdesetih letih (na primer nu Cankarjevi, Levstikovi in Aškerčevi ulici) pripisati varčevanju, saj so za gradnjo uporabili kar izdelane tipske projekte iz Velenja. Resnici na ljubo je treba priznati, da so omenjeni stanovanjski stolpiči s svojo lastno prepoznavno estetiko, kljub temu da izstopajo iz urbanističnega koncepta Šoštanja, dobro zasnovani. Značilnost stolpnic in še višjih nebotičnikov je tudi peta fasada, kot pravimo strehi, ki se zaradi višine objekta sploh ne vidi. Očem skrite ‘terase na strehah teh objektov spretno izkoriščajo možnost uporabe sicer neuporabne običajne dvokupne strehe. Ideja teh stavb naj bi bila tudi v racionalni (varčni) rabi prostora, saj se prostornina stavbe razvije po vertikalni smeri in sicer s čim manjšo pozidano površino. Danes v dobi avtomobilov je ta ideja, spričo velikih potreb po parkirnih mestih, močno okrnjena. Pravega smisla za gradnjo šoštanjskega nebotičnika torej ni, in dokler bo možno vse Šoštanjčane naseliti v enega izmed nebotičnikov v New Yorku, ga tudi ne bo. Pa kaj zato, še vedno smo lahko ponosni na naš dimnik, iz katerega se visoko med oblake dviga SO2. * Edi VUČINA PETER, STIRILI» naši /f/ai- biseri Gozdni biseri e, ampak res ne. Ne bom napisal ničesar o gozdovih. Toliko cenim slovensko pamet, da vem, da nam res ni treba dodatnih lekcij po stoletjih verskih bojev, kmečkih uporov in revolucije. Pameten Slovenec ve, kaj je gozd, ve, kaj je cerkev in ve, kaj bi bog moral delati, če bi bil. Ende. Nekatere sloje naroda in po pravilu manj umne, bodo pa tako ali tako vedno obvladovali nepošteni ljudje z obljubami tipa “catch the cash” in “catch the bog”. Prav jim je. Nagrade so v obeh primerih iste, korist imajo pa organizatorji. Imam pa lepo vest. Bil sem spet pri Savineku v Belih Vodah. Pravzaprav je za izlet kriv sorodnik (ne boste verjeli, iz primorskih krajev). Vsako leto je njegov ritual na pomlad ali na jesen okusiti savinjski želodec, pa “kot” pa “vrečko” pa kaj jaz vem, kaj se še pogovarja s prijetno gaz-darico. Snopsek popijemo, gledamo čudovite oblake, nakar naročimo literček vina (žal ni bil domač) in prigriznemo malo teh “specialitet”. Res dobro. Čudovito. In vendar me spremlja misel, ki malo škodi mojemu razpoloženju. Nedelja je, vreme sicer hladno, a neponovljivo lepo; kje so drugi obiskovalci? Kraj je aktiven. Dogaja se nekaj v šoli, v športu, na kulturnem področju. Iz mlajših let pomnim ime Melanšek (a je to bila cesta ali šola ali oboje?), zdaj pa ni prave reklame. Kot da je Šoštanj pozabil na čudovito orlovsko gnezdo nad svojo dolino. Edino farji žgejo ponoči s svojimi “zastonj” reflektorji. A Vam ni jasno, da je to morda naš Herberstein (no, ne ravno) s krasnim priokusom tradicije, prirode in svežega zraka. Primeren za obisk vsakega zasebnega, poslovnega ali političnega partnerja z “naravnim” okusom. Seveda pa tam gori tudi niso kaj posebnega postorili, da bi ljudi iz doline bolj privabili. Še poštenega kažipota ni nikjer. In vendar se od tam pride na Smrekove (kar je domovinska dolžnost vsakega Šoštanjčana - bolj kot pa na Urško) in še pretežka pot ni. Naj omenim oslarijo, ki jo pomnim z zadnjega pohoda na Smrekove (kolega me je zvabil in je tudi ves čas bil vodnjak informacij). Prideva v kočo - šef koče mi je deloval kot veseli zgubljeni piratski kapitan brez papige, čudovit možak - vic-mohar, ki me je pripravd celo do “šnufanja” tobaka. Ampak to ni tista oslarija. S kolegom greva naprej, na vrh (to so tisti najlepši trenutki, ko se ti pravzaprav ne ljubi več, pa greš - to je zmaga). Po poti opazim, da so povsod same male smrekice in borovci. Trapasto razmišljam na glas: kako to, zakaj ni večjih? Res je, da veter grdo vleče; to sem čutil tudi na Pokljuki, pa so drevesa bila tudi večja. Prijatelj mi pove, da je pred leti videl ljudi, ko so rezali ali ruvali večje smrečice. Tudi on se je bil temu čudil, saj mu ni bilo povšeči. Povprašal jih je, zakaj to počnejo. Dobil je zelo strokoven odgovor: vsakih nekaj let lovci “krajšajo” in ruvajo drevesca zato, da ohranijo ruševnat svet, ker je to ugodno za življenje ruševca. Jaz, ki nisem lovec, tega nisem mogel verjeti. Da bi popravljali in uničevali naravo samo ,zato, da bi ohrandi ruševje, slabši in pusti (čeprav morda tudi slikoviti) življenski ambient, da lovcem ne bi zmanjkalo priljubljene tarče. Ali je bolj prava razlaga, da se dela to iz ljubezni do živalice, ki je morda tudi narodni ponos Slovenije? Jaz ljubim zelene regice in ščinkavce. Izginjajo. Zaradi onesnaževanja okolja. Gospodje lovci, pomagajte mi ustvarjati naravo, da bo neka živalska vrsta lahko preživela (in z njo bržčas tudi mi) in začnite “krajšati” tovarne, ki škodijo okolju. Nove cerkve nam tega res ne bodo prinesle. Kje so ob tem “zeleni”? Ali jim je res zgolj rez(m)anje tako všeč, ustvarjanje pa manj? Ce bi jaz bil le malo bolj zelen kot sem že po naturi, bi ob teh sodih ponorel in vprašal, kam pa so jih trideset let vozili iz orodjarn (a imamo v Sloveniji samo eno tako?). Oni pa nič, čisto nič. Se vedno ne želim nič pisati o gozdovih in referendumu. Karkoli bi rekel, bi bilo naperjeno proti izrađenim Slovencem s tujo čekovno knjižico. Dovolj nas je domačih, z domačo čekovno knjižico (čeprav čedalje bolj prazno - a naša je). Ti so pa tako že opravili slovensko domovinsko dolžnost; zelo uspešno, kot čujem zadnje dni. mng S0LSKt^~^ SOLA ••••••• Na naši šoli smo se odločili za projekt Zdrava šola. V prvem razredu smo se skupaj s starši dogovorili, da bomo tudi mi poskrbeli za svoje zdravje. Ker hoja krepi zdravje, smo se vključili v planinsko društvo in tekmujemo za bronasto planinsko značko. Lepega sobotnega dne smo se zbrali pred šolo in se odpravili na prvi pohod. Izpred šole smo odšli proti Rotovnikovi jami, ki je bila vsem zelo všeč. Naprej so nas markacije peljale skozi gozd, travnike in sadovnjake. Opazovali smo prebujajočo se naravo in z veseljem smo zbirali žige s Trške poti. Našo pot smo zaključili ob jezeru, kjer smo bili vsi utrujeni, a zadovoljni in polni lepih vtisov. Nuša Kugovnič OŠ Karla Destovnika-Kajuha Šoštanj podružnica Topolšica Zbrali smo se pred šolo. Šli smo v Rotovnikovo jamo. Videli smo kapnike. To so bili špageti, ježki, palčki, zavese, sloni, opice, stebri in mama z otrokom. Ko smo prišli ven, smo pili. Urban Napotnik, l.c V soboto smo se zbrali pred šolo. Šli smo v Rotovnikovo jamo. Tam smo videli kapnike in to ježke, zavese, leve, slončke, opice. Zunaj smo se namalicali. Potem smo nadaljevali pot. Prišli smo do gradu. Tam smo se spočili. Pot smo končali pri jezeru. Lea Štrakl, l.c V soboto smo sé zbrali pred šolo. Sledili smo markacijam, ki so nas pripeljale v Rotovnikovo jamo. Videli smo kapnike: ježke, špagete in stebre. Potem smo hodili skozi gozdove in po travnikih. Na izletu je bilo lepo. (Denis Kujovič, l.c S ✓ V V mmm 1997 za mjmlajsk Medobčinska zveza prijateljev mladine pripravlja v poletnem času počitnice za otroke s pestrim programom in obilico aktivnosti. Debeli rtič: 10. 6. - 24. 6. 57.80 SIT (zdravstvena za predšolske otroke) 17. 6. - 24. 6. 29.600 SIT (za predšolske otroke) 24. 6.-4. 7. 40.800 SIT 2. Pohorje: 2. 7. - 12. 7. 34.700 SIT 3. Savudrija: 30. 7.-9. 8. 41.300 SIT Nudijo ugodne načine plačila in olajšave pri cenah. Pozanimajte se v pisarni MZPM Velenje, Šaleška 19a (nad Loterijo) vsak dan od 8. do 10. ure, ob sredah tudi od 15. do 17. ure ali po tele- fonu 853-369. ...................... s \ R 9 a j v * 1 « s NAROČAM MESEČNIK LIST OBČINE ŠOŠTANJ IME_________________PRIIMEK____________ NASLOV_________________________________ LETNA NAROČNINA: 1000 SIT NASLOV: LIST OBČINE ŠOŠTANJ, p.p. 4,3325 Šoštanj Izdaja: OBČINA ŠOŠTANJ • Naslov: Trg svobode 12, _ p.p. 4, 3325 Šoštanj • tel.: (063) 882-652 • Odgovorna urednica: URŠULA MUNIH • Uredništvo: JOŽICA ANDREJC, IDA JELENKO, PETER RADOJA, PETER TURINEK, EDI VUČINA, BRANKO VALIČ • Oblikovanje: MARKO MARINŠEK • Lektoriranje: URŠA MENIH • Tisk: TISKARNA VELENJE d. d. Po mnenju Urada vlade RS za informiranje št.: 4/3-12-177/94-23/36 spada List občine Šoštanj med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka. Tiskano na recikliranem papirju