Naš dan. Zima je zavladala po deželi in zazibala življenje v naravi v trdno spanje. Ne tako v naših organizacijah! Tukaj je življenje kakor spomladi v naravi. ,Vse se ziblje, kipi kvišku, raste, cvete. V naših krgčanskih društvih je luč in toplota, po njih polje krepko življenje, ki se izraža v neprestanem gibanju. Dokaz za to je bil občni zbor Slovenske krščanskosocialne zveze in Zveze slovenskih mladeničev dne 22. t. m. v Celju, ki je glasno govoril: Nam se ljubi življenja in dela! Zbralo se je nad 400 zborovaloev od vseh strani Slovenskega Stajerja. Zborovanje otvori predsednik S. K. S. Z. dr. Korošeo. Poz&ravi vse zborovalce in osobito še mil. g. opata Ogradija in zastopnika slovenske katoliške akademične mladine iur. Ogrizeka. Kakor na zadružnem polju tako smo tudi glede nepolitičnih društev najmočnejša organizacija na Spodn. Stajerju. Mi imamo ideale in navdušenje ter pogum, za to napredujemo, zmagujemo. Le za trenotek se hočemo danes ozreti na preteklost, potem pa bo zopet naše geslo: Naprej! lur. Ogriz-ek v imenu ,,Zarje" in Slovenske dV jaške zveze pozdravlja zborovalce. Nemci imajo kapital,. mi postavimo temu nasproti izobrazbo. Kličem vam: Le vrlo naprej, mi smo vam vedno na strani. Podpredsednik dr. Hohnjec poroča o delovanju S. K. S. Z. Pred letom je bilo v Zvezi včlanjenih 73 društev, med letom jih je pristopilo 27, torej jih je sedaj 100; nekaj se jLh. še zdaj snuje. V upravnemletu je bilo 12 odborovih sej, kjer se je storil marsikateri dober sklep in od koder je večkrat izšla kaka plodovita inicijativa. Da je Zveza s svojimi članicami vedno ostala v stiku, pričajo poštne pošiljatve, katerih je od 1. jan. do 20. nov. t. 1. bilo 1302. Zveza, oziroma njene članice, imele so vkupno 159 raznih prireditev, medkaterimi je bilo 61 poučnih predavanj in gospodarskih shodov. Ce je le bilo mo goCe, je na te shode, posebno na ustanovne, Zveza poslala svojega odposlanca. Priredili smo 4 socialne tečaje, in sicer v CeIju, Slovenjgradcu, v Trbovljah in pri Sv. Emi pri Pristovi. V Mariboru je Zveza ustanovila ljudsko knjižnico z velikim številom knjig, ki se prav pridno prebirajo. Razven tega vzdržuje, oziroma podpira, sedem jknjižnic, skoro vse ob meji. V teh knjižnicah se nahaja 524 Zvezinih knjig. Osrednja knjižnioa v Mariboru poseduje 4370 knjig razne vsebine, skupaj torej 4894. Kar se tiče sedanjega stauja naše blagajne, je naslednje: Zveza je imela v preteklem društvenem letu 3503.29 K dohodkov in 2066.51 K stroškov. Vsega prometa je bilo torej 5569.80 K. Ko govorim o uspehih, ne smem zamolčati tega, kar prištevam največjim uspehom našega letošnjega izobraževalnega in organizačnega dela. To je namreč naša mladinska organizacija, to so naše mladinske zveze, to je posebno Zveza slovenskih mladeničev. Ker je predsednik Z. S. M. navzoe in bo sam poročal, svoje besede omejim na to, da izražam svoje veselje nad krasno uspelimi mladeniškimi shodi sedanjega jubilejnega leta. Bil je najlepši dar, ki smo ga poklonili letošnjima jubilantoma, poglavarju katoliške cerkve in vladarju avstrijske monarhije: mladina vznesenega srca, po dušni in moralni izpopolnitvi hrepeneča, za plemenitimi eilji težeča. Obmejno delo. Kako resno si prizadevamo tudi za izvrševanje našega narodnega programa, vidi se posebno iz tega, ker je S. K. S. Z. intenzivnejše narodno-obrambno delo na meji slovenskega štajerskega ozemlja sprejela v svoj delokrog. Bilo je to nujno potrebno. Videli smo, kako se naši jezikovni sosedje, opiraje se na svojo premoč po številu in sredstvih, sistematieno in z vedno večjim uspehom trudijo, da bi jezikovno mejo potisnili vedno nižje in nižje in narodne mejnike prestavili Slovencem v škodo. Z žalostjo opažamo, kako nam Siidmarka trga kos za kosom od naše rodne matere zemlje. Saj Siidmarka sama priznava, da je na jezikovni meji — in pri tem pride posebno St. Ilj v Slov. goricah hudo v poštev — pokupila nad 450 Oralov zemlje ter tamkaj naselila družine z mnogimi otroki. Za tako naseljevanje ima Siidmarka v vsakoletnem proračunu 70.000 K, katera svota se še lahko pomnoži, ker društvo smatra ta način ,,obrambnega" dela kot najvažnejši. V pričo teh dejstev se nam odpira slaba perspektiva za bodočnost slovenskega naroda na jezikovnih mejah. S kapitalom ne moremo konkurirati, ker nam ni na razpolago. Naša težnja mora torej biti ta, da slovensko Ijudstvo s posojilnicami gospodarsko osvobodimo od nemških denarnihzavodov in mogotcev. in da v ljudstvu vzbujamo in utrjamo narod^no zavest. To skušamo doseči s tem, da stopamo po obmejnih župnijah v dotiko s posameznimi hišami, kar se nam je dosedaj posrečilo pri 132 Mšah. Opomniti moram, da smo s podrobnim obmejnim delom začeli 28. septembra, torej še od takrat nista pretekla dva meseca. Veliko važnost polagamo na izobraževalna društva, katera smo pripravljeni krepko podpirati, oziroma delati na to, da se ustanovijo, kjer jih še ni. Ker društva vsled neugodnih razmer niso mogoča, bomo vzdrževali ali podpirali knjižnice. Naš cilj je: v vsako Mšo slovenski Sasnik ali slovenska knjiga. Pripravljeni smo nadalje podpirati ueitelje, ki v. težavnih razmerah požrtvovalno delujejo v obmejnih" krajih, dajati podpore slovenskim šolarjem, prispevati k šolskim kuhinjam, božičnicam itd. Uvažujoč veliki pomen gesla: Svoji k svojim, ne bomo zamudili nobene prilike, da ne bi pripomagali k prospehu slovenskih trgovcev, obrtnikov in pa gostilničarjev, v kolikor to zahteva blagor slovenskega naroda. Da zmoremo stroške za narodno-obrambno delo, smo ustanovili sklad za obmejne Slovence. Dohodkoy je bilo dosedaj 460.79 K, stroškov 136.73 K, tako da ostane v skladu 324:06 K. Kolekov ^Obmejnim bratom vpomoč", koiih d(H hodki so namenjeni narodno-obrambnemu delu, se je razprodalo nad 20.000. Toplo jih priporočam vsem rodoljubnim Slovencem. To je z glavnimi potezami začrtan program naŠega narodno-obrambnega dela, ki ga hočemo resno in vztrajno izvrševati po močeh in sredstvih. Iskreno vabimo vse dobro misleče rojake, ki se z nami sirinjajo v tein, da je to delo primeruo in nujno potrebno, naj nas podpirajo. Ne moremo si misliti, da bi se kje na iSlovenskem našel kak človek, ki se šteje za rodoljuba, pa je tako preslepljen od strankarske strasti, da bi naše prizadevanje za obmejne Slovence smešil, ali celo. črnil in oviral. Tak človek bi hudo grešil proti življenski potrebi našega naroda. Naša skrb mora biti, da šmisel za narodno obrambo prodre v najširše sloje. Vsak, tndi najpriprostejši Slovenec naj ve, da se gre za lastno narodnost, če so naši bratje ob meji v nevarnosti, če pa naši obmejni bratje propadejo, se celemu narodu zaseka rana, ki nas bo čim dalje tem hujše bolela. , Sicer so tisti krasni kraji ob meji z vefiine še v. naši posesti, toda ne puščajmo jih vnemar, sicer bomo enkrat morali z našim pesnikom Gregorči&em tožiti ,,Na potujčeni zemlji": ,,Naš bil nekdaj je ves ta raj, Očetom našim domovina; Tuj narod tod se širi zdaj, Naš raj je tujcev zdaj lastniiia." To se ne sme zgoditi. in ne bo se zgodilo, če ;vsi rodoljubni Slovenci storijo svojo dolžnost. Zato pa kličem ne samo z ozirom na obmejne Slovence, ampak z ozirom na ves slovenski naroct na Stajerskem: Komur je za pravo, krščansko omiko našega naroda, komur je za njegov resnični napredek in pravo blagostanje, . ta naj pride k nam, naj Jhodi z nami, naj dela z nami! Dr. Korošec omenja, da se je obmejno delo zasnovalo po dobrih vzorih, po nazoru čeških in poljskih obrambnih društev. Treba nam je le navdušenja in požrtvovalnosti med našimi rodoljubi brez razlike na stranke. Pri volitvi novega odbora so bili z vskiikom izyoljeni: dr. Korošec, dr. Hohnjec, Leskovar, Žolgar, Kociper, dr. Vrstovšek, dr. Kovačič, d'r. Jerovšek, Vračko, Žebot, Gomilšek, Kranjc. Namestnikom: Pušenjak, dr. Lukman, Gorišek, Spindier. Predsednik Zveze slovenskih mladeničev Žebot poroča o cfelovanju Zveze, ki se je ustanovila dnc 8. junija. Shodov je imela že 9. Pod njeno zastavo se zbira okoli 10.000 mladeničev. Mladeniških zvez je na Spod. Štajerskem nad 20. Nek celjski listič je imenoval naše delo hujskanje. Toda ali je to hujskanje, če se navdušujemo za verske in narodne ideale. Od teh idealov ne ponehamo nikdar. Zahvali se dr. Hohnjecu za sodelovanje. Dr. Korošec odda predsedstvo Žebotu. O telovadbi govori predsednik Zveze telovadnih odsekov dr. Pogačnik. Slika zgodovino našega narodnega življenja. Stojimo sedaj v moški dobi. Treba je dela, izobrazbe, in vse to je treba organizirati. Organizacija telovadbe ima visoke cilje. Utrditi telo, izobraziti duha, oblažiti srce. Krepkih, značajnih in plemenitih mož potrebujemo. Nepoštene ljudi prepuSCamo radi drugim organizacijam. Naš klic je: Vse za vero sveto in domovino drago! Pri nadaljni razpravi je govoril iur. Ogrizek o namenih Slovenske dijaške zveze, koje zadnji cilji so isti kakor S. K. S. Z. in Zr Sv M'. Glede obrambnega dela omenja, da se ga bo udeleževalo tudi katoliško dijaštvo, kar je pokazalo s tem, da je S. D. Z. vzela St. Ilj pod svoje okrilje. Navduševalno so govorili: Pintar iz Celja, Majcen iz Celja, Kranjc iz Sv. Bolfanka pri Bišu, Skoliber iz Sv. Urbana pri Ptuju, Žebot iz St. Ilja, Počivavšek iz Imenega, Napast iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju, Strašek od Sv. Eme, Strucelj iz Mozirja, Uršič iz Laporja, Zupan iz Trbovelj (kojega izvajanja so vzbudila posebno pozornost in navdušenje), Dobnik iz Sladke gore, Kitak iz Studenic, iur. Ogrizek iz Gradca, dr. Vrstovšek iz Maribora, ZliSar iz St. Jurija na jnž. žel. Mladenič Žebot je opisoval delo nasprotnikov ob' meji ter prosil slovensko javnost pomofii. Mladenic Kranjc predlaga pobiranje za društveni dom v Łt. LTlju. Nabralo se je 50.37 K. Na to zaključi dr. Korošec zborovanje. Spoznali smo se osebno, spoznali skupnost načel, navdušili se za novo delo in nove napore, posebno smo si začrtali obrambno delo ob jezikovni meji. Ostanimo zvesti svojemu programu in zmagovali bomo na celi crti. S tem je bil občni zbor sklenjen in končan. Na občni zbor so došli naslednji brzojavi: Celovec: Sestrico pozdravljajoč želimo najboljših uspehov. — Koroška zveza. Skocijan: Naprej v brezobziren boj za vero sveto in domovino drago. — Vunček, podpredsednik bralnega društva, Skocijan. Sv. Trojica v Slov. gor.: V duhu z vami želimo obilnega uspeha in blagoslova. Naprej z Bogom za narod. — Izobraževalno društvo in fantovska flružba pri Sv. Trojici v Slov. gor. Žalec: Pozdravljena četa zbrana slovenske domovine nada. — Pikl, Koren iz Ložnice.