"" . 1 .Gorica* ithaja vsaki torck in noboto.JAkq pade mi t;i dnova praznik, da^i poprej. Uredništvo s<- naliaja v .Naro('ni Tiskarui", ulica Vetliirini št. 9, kamor je naBlavljali piama. Nefrankirana pinma m> m> sprcjemajo, cuako h« ne uvažujojo pianna broz. podpisa. ElokopiKi dopiBOv se ne vračajo. L•$ TBLBFON It. 201. uane na leto 10 K, za pol leta b K. za četrt leta 250. I pravniit.o se nahaia v „Narodni Tiskarn:' jlira Vettunni St. 9. I.» nelaftr se plačuge od čvelfrostolpne pttit vrste po U vin.. za večkratni aatis pnmeren popust. PoManif/ne Itcvilkc stanejo 8 vin. in se prodajajo » raznih goriikih tratikah. St. 62. V Gorici, v soboto dne 0. avgusta 1913. Leto XIV. 0 katoliškem radika- lizmu. Naši tforiski novostrujarji so pok'tf dru^e^a /ajiiuili tudi velik krik, da im- še časopisje iii dovoli korenito, da ni dovoij radikalno, kar se tiče katoliške stvari. Nam so očitali »Novi eas« in njc- Kovi somišljeniki, da snio nekaki mlacin kristjaui. da ne poznamo in sc nc dr/.i- mo pravili načel in dnitfe podobnc rcOi. o katcrih snio mi ze ponovno razpra\- Ijali in tudi dokazali. da smo imcli mi prav. loscbno j^onjo so za^nali novo- strujarji proli »Primorskcinu Iistti-, Ki jc od nckdaj zastopal na ^oriškili ik'li katoliška in slovcnska načela in hranil slovcuskc in krsčauske praviee našcja ijudstva. Ta list jc bil novostnijarjcni že od prvctfa njili nasiona hud in bulec. trn v pcti in sli so \- svojein sovraštvu tako dalec, da so ta katoliški list odsvc- tovali, da so ;sra inctali iz poho/nih knie- ckili dru/.in in a^itirali proti njcnui k< ; hi kil »Primorski List" kako judovsko tflasilo. In vsc to zato, češ, da iiismo dovolj radikalni. Mi pa smo že vcckrat po\'darili. da prava radikalnost. kt.rc- nitost, nc obstoji \- tein, da kilo strašm. kri i in sc dere. ampak v tcm. da lulo tudi spcluujc to, kar inn katoliška u'ra nala^a. Zato ni treba krika in \'ika, /ato /adostujc pra\'a j^loboka pobožnost. ki ie tiha. Kdor i>a sc veduo dere in clere, da je radikalen katoličau. ta navadiM ob te/ki uri uc v/dr/.i in ves iuejv>\ krik inn uie nc ponia^a. hosebno sc ic nova struja \ sv<>~ iciu divjeni boju proti nam sklicc\ala na prcsvitlc: No\ i Cas^ ue i az|)ia\ '!ja in sc ne sklicujc nani. pi.šj prcs\ itli škoi .dr MaliniO o katoliskcm Casopi.'.ju in pride tudi na radikali/.em. Mr. MahniO |>ravi doslovno o tcj va/.ni točki: »Kst modus in iclnis. sunt(|iie ccrti denique fines«. Vsaka stvar ima svoje meje. Čim se p«?stopi)o te meie, se lahko tudi najholjša stvar obrne na /.!(!. To vclja tudi za radikali/em, pa hil to tiidi katoliški radikali/em. I'isei. teli \rstic tako pise dr. Malinič dalje jc znan zaradi svoje^a katoliskc^a ra- tlikalizina. \ endar smatra za vredno.-la pristašcni katUi.ške^a radikalizina. \ katercin \itli on etlino rcsitcv za Mr \asko. zaklice: Ne ipiid nimis! hst mo- dus in rebus. T. i. Ne prc\'cč! \ saka stvar ima svojo iiicro.- I c besede so kak(/r nala^č iiapisa- nc za iia.šc pre\ ročekr\ ne novostniiar- ie, ki li(/čcio \sc in povsod prekucinn stari obstojcči reel in se prav niC ne za\ cdaio. da lea jo /c čez dovoljeiiw niejo. \ se niili početje |>roti dr. < ire^'ir- čiCn. v^c niili a:ssitiranje pn !i nasiu: VClasiloin pač ni bilo nie dru^e^a kot prekoi aeeilie dovi.liciie meje. In pns!o je kot trdi tlr. .Waiinie. da se ie i/ null uapaCiK^a in nipreiiiKlienc^a radikali/- nia rodilo zlo. ki ic udarilo lcIo de/.el >. kar so uvjaiijali iKAustruiarii. to ni bilo \ ee radikahu.. to ic bila /e nestrpuost. I osledkc niso i/ostale. No\ a struja ni \ ce railikalna. tn so ncstrpne/'. katc'i1 o|-soi;i eiaik'k islcv.a škoi.i dr. \^;ihn»0;.. iKi katerc:4a sc oni takn po krivici skli- euicio. \ s;ika stvar ima s\-oje meie. i;1- k(. nam klkc \cliki škof kršk in pra\ iii si'otlobih, ic. da sc kli !"e^ed kivpk'.t in /\ esto dr/iino. Novostruiarsko načelo. I nad inn ^lasov prinesel. Italijanska liudska siranka torej |)o načclu na.š-!i »Novili" n i vee krščanska stranka. ker libcralca priporoča in voli. O stalno na- celo! /.c koj pri prvi volitsi s(j šii iiovfjstrujarji, Faiduttijcvi -prijatclji", w-:t /raven dru^ili treh tudi i4^*ralca! in pri ožji volitvi je "Novi Cas" pošiljai eclo po liišali po ^ir>rici oklie ^ioriški me.ščani!" s podpisom \oli\ni odbor .Mlade Slovcnskc Ljudskc stranke 'ioriei". v katercin rot: (sroriške inc- sčane. nai ^redo \ si. brcz izjciiic \ oh: liberalca ! /.raven .^ dru^ih. Ali bodemo p'sali: l/daja\ ci . . . itd./1 ne! tako pi^avo prcpušOaiiio J<> skrainosti n a C c I u i in no\ ostmiar- jein! Kai bi iiiorali pa. oni scdaj sami o sebi pisati? Kaj bi jini moral isto takn najclni SloxciiCk.' povedati? ^•iara siruja ic i/dajaiska. ninia \ v .' pra\ ice iineuovaii se se S!ov. ijudska stranka". ker so inenda sratn. ko so v isti sapi šuntali in dra/.ili Hol^arc proti Srbom. zato da bi dokazali. da so se ruski diplomatic \.štcli. ž^aliboK ie treba res pribiti. da so liolj^ari v svoji neprc- \ idnosti prevcvj verjcli nemškini politi- kom. ki so jim svetovali bratomorni boi. a kinalu so sc spametovali. ker so vi- dcli. kani jih je pripcljala njih prevelika zaupljivost in lahkovcrnost. Toda \ kljub vsemu tcmu ruski diplomatic ni- so odneliali. Ker ni šlo z P>ol'srari z lei"».'. je šlo nekoliko zgrda. a spanietovali -'> se in prišlo je do mini. Mir na lialkanu! Ta mir p< nieni za ncinskc diplomatc vclik poraz. ker oni :srit niso ra\no zeleü, kakor se zdi v/. \ seh dejstev. Niim bi bilo liubšc. da bi sc bili balkanski narodi se nekoliko po- praskali in Slovane še bolj oslabili. To- da prišlo jc drtiviaC'e in mir jc zagotov- licu. Ta mir pa pravzaprav nc pomeni sc zadnicvja koraka na tcj poti. Kakor se zc sliši. se kujeio zc nova po^cajania za novo balkansko zvezo. ki bo polcx prci.šnjili za\ezniko\" inicla tudi Roma- ne. Taka zvcza bi pomenila ust\ari*e\r jisto noveiia položaia na Balkanu. ka- kor smo to namignili žc zv^orai. Ako se je si», prci za osvoboditcv rodrih bratviv in rodnih tal izpod turskev,ra iarma. 4'C scdaj za to, Ja si balkanske drzave za- \ arnieio s\"oic lastne koristi potom sku- I-iK^a uastopa na zunai. Ta no\a z\eza bi ne bila toliko ofenzivna. ampak bc\) iicfcnzivneira znaeaja in bi pomenila r.'- d; vi(^spodarsko eno ecloto. Naša avstriiska oolitika. ki sc jc bila pred kratkim zo.net nekoliko vmc- šala \ balkanske /ade\e. ie sprieo toil dejste\' nekoTko presenečeua. ker zdi se. da ui nikdo prieako\al. da bi prislo nuv^oec do kake tune zve/e na Balka- nu. Na druvji strani pa se ialiko opazujo. Prua burja. Ceški: (ianr. Preissova. 1. l-'oroka ic bila miiuila, in zdaj v.ta pcljala no\'a (slovaska) /akouea iun'co na trk; uekaj b,o /e zale^lo, ee je pro- uasta. "I >a bi te miiri! 1 i berdija, prav \- oei nesc snetf. Boljsc, ec si bila ostala doma, Vcruna; saj jimiec itak nc proda- va, v takeni vremenu nc bo kupecv.-i Mlada zcua obrne \iiiri lirbct in stopa nckaj easa zadnjiski. Ko se je bila burja nckaj poiuiriia, obrne sc spot in reee mo/.u: ..\'saj vesclje jc v dveh; di»- nia bi sc morala spoininjati, koliko trpis in i)i mi bilo težko.« Ta udkritosrena tola/ba je malio- ma dala Matcju novo moč. Nelial jc sr- diti sc nad burjo in stopal potrpe/.liivo dalje po suc.uii. ^daj jc jel pomilovati pa junieo: »Uhotfa, kako zapira oei preJ burjo in se da tako niinio pcljati; pač nc sluti, da jo pcljcva na trg. Škoda jo jc; to bi bila lepa pomoe za najino ^ospodarstvo.^ •>Kai pemaua?" \ /dilme zena. dav- ki in naiein.šeiiia za vino^rad so bolj I (Vircbni.M "Se\eda, \cnma! /dai luima na- stanejo drille skrbi, nc^o so bile poiu'ei: saiiK) bojini se. da bo tt) /a ie prcic/.kii. !.e pomisü; razen stanovauja in one krave, ki si ie t'rhiia cd starsex', uenia- va nie preuiožeiija. Moja junica poidc za stroske, /a sveeuieo pa morava pi.i- eati slirideset ^oldinarje\', pa w.cmi jih. kjer Iioc.cs.« "Saj vein to.« ;^a tola/i /cia. "\\i uciala bodeva a kaj, ja/ se nie ue bojini.« /dai i/.ietfiic prckri/.ani roki izpod i rule tcr na^ln ndari juuieo po Inbtu. in ojilcda sc po lii/.ui, uaoblaccui in zastic- ženi okolici tcr red: »Tudi ta huda uv:\ lv -'c bilo tako zla, samo sneg in vctcr na^'ajata. Pa se mi zdi, da sva c.ba po svnihi sc titrujeiia: to jc bilo toliko lega rajanja kar scin živa sc niscin toliko naplcsala.« »Skoro rad seni, da jc koncc tcli bc- darij,u rcec Matcj. »Ta svatba nas je staia tfrozno denarja; vsc jc slo, kar so \aši priliranili /a te. in nidi moja :^'o- toN'ina.- ¦¦() Bo.u!" priirdi pridruvia. Ali cemii eb/alo\ati. ko jc nioralo tako bifi. Beljsc kot da Iii se bilo oprax ilo na kratkem: \ saj ni nickel uiliče /aba\ ljaii in uaju erniti.M "No, j^lei \ cruna. saj tudi ja/. sen: u'.islil tako ali tevi'a se \endai' uiscui uadcjal. da pojdc na to skoro sto forin- tov... "Prosini te. \\atci. uc spominjai nic tc^a.« '-No. saj ue rcčeiii uie. ali \enda/ niisliiu, da bi bila morala biti bolj ra- ziunna in nc napra\ljati take svatbe.« »A kain pa je slo toliko denarja. prosim ic?.. "Saj \es tako dobro, kot ja/. /a okliec. poroko in drii^e potrebc. ki jih jc oskrbcl u'. /uiMiik čez pet ^oldinarjcv. dni^u dva violdiuarja, ^odcem uajman.i pet in iilapcciu, ki so vozili zvate, tudi skoro dva, to jc že deset, petnajst, sc- dcinuajst, no, skoro celili dvaisct R'okl. i-a za novo koeemajko, klobuk in srajeo jih jc slo tudi deset, pa kar sva dala skupaj v mestu za darovc za mater in svakiujc in /a cevlje deset yiol- diuarjev... In dru^o? . o|tominja žena. "Le počakaj. Slavili snio s\arbo trikraf. pred svatbo je bila veccria. dru- iiejia dne de poludnc so bili kolaji, po- ticc in \ iuo. potem se obed in \eeerja /a kakih stiridcs.M Ijudi. No. ko ti rcecm, \'sa nasa y;oto\'ina jc proe. saj s\a jt^ iz- dajala oba skupaj in se starsi. In kako bi iiaina /daj ta denar pra\ prisel.u Kar so tc.^a le Rostje skupaj /uo- sili.u pretr^a urn jjovor Vcrinia, »to ie bilo kose\' drobnjarije, moke, mesa in vsega - mi smo zaklali se sesf ^osi in dniLo, uasta\ ill \ee sodeev \ina; ali od tCK'a ni ostalo nič; jedva za d\a dni imaiiio sc.u "No, a naša mama je še rekla da kolaecv posirojbc, darov, niso dali ve- liko: le uprav toliko, kar je nioralo biti.« "Kje za Botfa snio botch uabrat! vee.ti vzdiline žena, »saj seni Ic koear- ea.u (Dalje prih.) kein shodii v nedeljo 24. avgusta, oziro- nui su pozabila v z-glasilnice upisati pn- hod zastav, prosimo naj iiiijuo na dopis- nici naznaiiijo zastuvc pripravljavnemu odboru za katoliški shod v Ljubljani. Ameriški Slovene! na katoliškem shodu. Na katolišketn shoclu v Ljiibljam bode baie tudi zastopstvo Slovcncev iz Auierik'J. Upati je, da pošljejo svoje zastopnike tudi Slovcnci iz Kgipta. Tako hodo zastopane tudi vse slovcn- ske miselbine. Radovljiška podrtižnica S. P. D. priredi v nedeljo due 17. avgusta ob X uri popoludne veliko javiio ljudsko ve- sclicn z koncertom in prosto zabavo v Bob. Histrici v parkn kopališča «Pa- nica". t Iv. P. Vencajz. Due 7. t. in. je miirl v Ljubljani dezelnosodui svetnik \- pok. in bivši državni poslaiiec Ivan P. X e n c a j z. Pokojnik je bil svojeas tudi predsednik »(ilasbenc Matice«, za kalc- ro ie ninogo žrtvoval. N. p. v in.! Nezgoda v Opatiji. Včeraj je div- ja! vibar. Strela je udarila v elektrann in je clektriena lue v celem zdravilisju tigasnila. Predstava v poletnem «lcda- lišču sc je morala prekiniti. 35-'cinico oblctnice bitke pri Jajcu je praznoval v četrtck kranjski pc.š- polk št. 17. I )()iuovina se ob tej priliki s ponosoiu spoiuinja juna.štva svojih si- iiov. Slava vsem, ki so s svojimi juna- stvi pri Jajcu speli okolu zastave iiaše- ga doniacega polka lovorov veuec sla- ve! Pred 50 leti. »Novice« so porocale I. 1M>.^ due 5. avgusta sledečo novosi svojim bralceiu: A I.vovi je bil velik lirup zoper jude, lako da so \ 2 judov- skih bisab sila veliko šip s kainui pobilr. ni bilo pred mini, da so prišli vojaki, ki so z^rabili in kristjanov, kteri so naj- boli ra/.sajali. Zacel se je nered s tein, da je na ulicah ueki kovač bolneinii ko- uju pusčal; radovedni Ijudje iudjc .n kristiaiiie so memo grede ostajali pri koiiiu ni sc stepli.« Težka vdjaška vaja. llavbična ha- terija. scstavljcua deloina iz 2. -\ in H. havbienega polka. je pnskusila te dui jako te/.ak in ne\areu preliod čez \ iso- kc Türe preko Kleka na koroškeiu. < >d 24. do JS. julija je hateriia izvršila t.» težko nalogo. \ planiuski liisi pod kle- koin so ostali vojaki dva dni. Tain okoli so imeli tudi strelne vaje v visočiiii 2('M|' inetrnv nad niorjeni. Sani vojni minister Krobatin se je vdeležil tega zaiiiiuivega pohoda. I >a je bilo sploh inogoče priti preko \ isokih Tur s Koroskega na Sol- nograsko, je bilo treba vsc vozove raz- kosati, topove nalo/.iti na konje in / najvecjim naporoin se je posrccilo spra- \'iti vsc zdravo in ueposkodovauo pre- ko divjih in strniih gora. 'l'ako tezkih in nevaniib pohodov navadno vojaštvo nc izvršuje, tu pa so naši topničarji poka- zali. kaj zniore dobro izšolano nioštvo. Čiidna so pota državnih pravdni- kov. Pod tein uaslovom pise maribor- ska i.Straza«: V soboto so bili konfisci- rani, kolikor iiaui je do sedaj zuaii'), »Slovenec«, »ridinost« in »Slovenski Narod« radi nckcija članka, ki obrav- nava ukaz ravnatelja državnih žclcznic v Trstu, (lalamhosa, v katcrem se prc- poveduje želcznničarjcni obisk v nede- Ijo, due .}. t. m. v Oorici sklicanega sho- da proti tainkajšnjeniu nemško-naeio- naliieniu postajenačelniku Wieserju. Cel komentar k (lalamboscveinu »ukazu« je državno pravništvo koiifisciralo in dopustilo samo objavo ukaza samejra. Sobotna »Ciorica« pa priobčujc eel ela- .nek in ni bila konfiscirana. Ne da bi se spuščali v kritiko postopanja državne- na pravdništva, sn.o zabelezili to dvoj- uo koufiskacijsko prakso v označbo na - x'^a tiskovne^a zakoiia, ki je že tako zastarel, in ueroden, da gn ne kapirajo niti državni pravdniki. Na Hrvaškem ni več kolere. Zdrav- stveni oddclek v ZaRrebu naznanja, da na Mrva.škeiii ni kolere, kajti od zadnje- Ka in cdine^a slučaja te bolezni je mi- unlo 20 dni, ne da bi se pojavil kak dm« slueaj. Prestolonaslednik v Bosni. Neka- leii listi so prinesli vest, da bode letos prcstclonaslednik |>otoval po Bosni in Mercctfovini in se nazaj «rede brzkonc nstavil tudi v Za«rebu, ako se puliticmj razmere na Hrva.škem do takrat spre- iiienij(, \' tein slučaju bo hrvaško Ijud- stvo prestolonaslednikti priredilo velik'j narodne ovacije. Zgodaj jc začel! Na Diuiaju, kjer so saihomori sploh na dneviiein redu, se je hotel te dni usnirtiti oseiuleten de- eek iz straliu |)ied kaznijo, ker je svo- je stariše že veekrat okral in bil sploh za.šel na skrajno slaba pota. Nekoliko \ee prave krščanske vz«oje bi pač iiv škodovalo. Hilda ka/.cn. he/.elni ix/slanec \' liu- ko\ ini, žid Salononi K'udic, je bil obso- jen (id davčue oblasti na .SlMi.uod K kaz- ni. kerjedal oblastcm o /apušeini svoje- kra očeta poi)olnoma napačne iiodatke. Avtomobilska nesreča. V Liki na Hivaskein sc je z«odila ined (iospisjein in krajem ()tocac vclika avtomobilska nesreea. Mcd inieiiovaiiiiUii krajeiiKi \ozi pošlni a\toniobil. katereinu se jc 7. t. in. na eesti stria <>v Pri tein je ek>- plodir.d kotel za beiicin. \ si i»otniki so l.ili ranjciii. najbolj ncki stotuik. 1>\:» in/enirja sia baje prcj opozorila šoicr- ja, da je a\ touiobil pokvarjen. a on ^c zalo ni bridal in tako je nasiala oiiieuj'.- i;a nesreJa. (iro/.na snirt otroka. \ I kruni na n^r^kem jc /ena kmclovalea N'eljka Meiiča. ko so delali na poljii. posadi',! sv ojo Jlctno heerko m» \<>z. s katere^.i so konji žrli sciio. I'ldcii izmed konj jc rad i;rizel. In ko sc ic niati kmalii i:atu \ inila k \o/ii je konj \ iMavcin lunuenu bescde od/rl otroku polovico :^lave. 7x- na je krieala na lioinoč, na kar je prilii*'"! uieii m<>/.. toda otrok je bil /e inrtev. Zanimiva 10-letnica. \ \aiazdinu sc jc dnc 2. av^usta obliaiaio iziwbir. slavlic. t lr\ aški pcšpolk št .Id je slavil slo\csiio 'Iti-lctnico. kar se ie npustila iiieiua voiaška stra/.a ali ijraiiica. Zcpet strasno rteurie in povodnji na ()«rskum. Na O^iskeni se je due 7. t. ni. v S/ikozu in Krlavi utr^ai ohlak. l:'(;\'/.roeena Skoda je o«roinna. Stolica .\baiiy je inalotie vsa pod vodo. /!elcz- niška zveza v Miskolc/, je prekinjena. Mesto Saltoralva I jlicl\ je na pol po- plavlicno. \'ee his sc je podrlo. Pri Kolbi je voda odiiesla most. Polia so pojilav- ljena. Razzias. C. kr. ininisterstvo za do- mobranstvo je izdalo noveodredbe, «lc- de oddaje tovornih konj c. kr. domo- braustva v zasebno uporabo. Knjižici. katera ima znamenje C 20 a. se izdaja v c. kr. dvorui in dr/.avni tiskarni na Diuiaju proti plačilu CH) vin. v različuui deželnih jczikih. ^olski otroci in tujski proniet. C. kr. naueno niiuisterstvo je izdalo za vsa šolska vodstva veljavcn odlok, s katerim naroea učiteljstvu, naj isto /.e ined otroci vzbuja smisel za tujski pro- met. Posebno v nekaterih urah kot n. pr. pri zcmljepisju, rastlinstvu itd. se da niarsikaj neprisiljeuo vplesti. Važno ie posebno to, da je treba otroke opozoriti naj se vedejo proti tujceni dostojno m s|)oštljivo, ne pa ra/posajeno in pos- niehljivo. Kjer so kake z«odovinske ali tudi moderne stavbe ali naprave, naj se otrokom pove njih pomen in važnost, da zna tudi niladina tako ceniti, kar ima v doniaeein kraju. Ravno tako velja ta odlok Klede narodnih noš, domačili ii- metnosti itd. Kar se tiče niarkacij in ru- deeih ziiamenj raznib društev ob potili naj se otrokom pojasni njih potrebo i'i važnost. Opozori naj se jili na kaznji- vost njih dejanja, ako tuje stvari podi- rajo in kvarijo ifd. Prepričani smo, da bo na.še uCiteljstvo izpolnilo tu podana navodila dra«e volje, v kolikor se to že ni dosedaj ztfodilo. Koliko vojaških penzijonistov ima- ino v Avstriji. »Vedette« navaja te-lc številke: \ seh umirovljcnih armadnüi, mornarienih .doniobranskih in orožni- škili častnik(;v imaino \- Avstriji tačas SS50. Od teh je: 96 pebotnih in konieni- -škiii «eneralov in ieldzeujiineistrov (od tell 94 po einu), 56S podmaršalov (691 po čiiiiil, S79 polkovnikov. 594 podpol- koMiikov. I15f) majorjev. 17o6 stotm- kov in ritmojstrov. NW nadporočnikov. 14 čet. računovodij. •' proviaiitni čustmki in ^>n vojaških u- radnikov vsjh čiiu)v. skupaj torej 722^ .•rmadnili castnikov in uslužbencev. \ oina mornariea ima te-le umirovljen- ce: 6 admiralov. 21 pudadmiralov in ^ kontreadmiralov, r7 rcdovnoladijskili. M ire^atnih in .tö korvetniii kapitanov. (•5 redovnih in ire«atnib poročnikov, 6 pomorskih kadetov in a^|)irantov. 9 du- ho\mko\. en «encralni avditor, rr /dravnikov in 2(>5 uradnikov. skupaj 61.V I »oinobranski vpokojenei: 12S pol- ko\ niKi/\. sl podpolkovnikov, *5 nadporočnikov, (>JS poročnikov. 6 avdi- torjev, .M zdravnikov. 1(> račiinovod.j in 2nd uradnikov. skupaj 905 oseb. Vpo- koicnili orožuiškib častnikov živi: 17 štabnih in 7 \ išiib Castuikov ter 7 ra- čimiA-udii. skupai M. Najstareiši vpo- kojcni general ie podinarsal Konstantin K*. W asseruumn pl. Zuccari. ki živi \ < iradv.ii; star ie l>6 let. Po sNctu. Na I'unaju strajkajo de- lavci v špcdieiiskili podietiih. Sploš- na stavka \' Milanu traja dalje. 1'rislo ie tudi na več krajib do ncniirov. Tra\mai ic moral ustaviti proniet. I Mie 6. t. w. sc ie otvoril v Londonu mednarodni /dravuiski kon«rcs. katerevia se ndelc^i 7000 zdravnikov. Prcdsednik zborovani je sir Tomas Barlow. \' Pari/u so zapiii to\arnaria za lctalne stroie Pe1- dussiua zaradi goljutij in talzifikacii. Nje^ova pasiva znasaio .\^ milijonov. aktiva pa lc 9 miiijonov frankov. P'.i- naiski dvorni pevee Slezak in pevec Sturmfeld sta sc vozila na Te^ernskem ie/eru \- jadrenici, ki jc zavzela vodo in se potopila. Slezak sc je rcsil. Sturm- feld pa je utonil. \* Venesueli iniaio zopet revolucijo. Na Kitajskem ic i/¦ brulinila revolucija. V Hongkongu se Ie vrsil boj, ki jc zabtcval 500 cloveskili /rtcv. Tudi iz Kantona in Naukinga sc poroca o hudih bojih ined vojaštvoi.i in revolucijonarci. CENTRAL BIO. Danes in jutri se bo predstavljalo v tcm kincmato«rat:i prvejia reda veliko mojstcrsko delo I'athe - tovarue pod naslovoin »() d s r e e e p r oe«. Ta film je 1200 m dol^c ter je skozi in skozi v barvah. Razun te«a nam bo prcdočcval jako priljublje- iii »Pathe-easopisu najnovejse dogodlja- jc po svetu. Med predstavo nam je za- «otovljen muzikalieni užitek na Fonoli- Bösendorierju. Zaradi udobnosti se lah- ko vstopi tudi med predstavo. ¦ Jutri od 10. do 12. pr. p. veliki družinski se- stanek z istim vsporedom. IZJAVA. Podpisani se zahvaljujem oiiim Kg. veleposestnikom, ki so se potegovali za to, da bi kandidiral v veleposestvu. Na sestanku veleposestnikov due 17. julija scrn povdarjal. da v slučaju potrebe od- stopim veleč. «. dr. A. (ireKorcieu kan- didaturo. Ker se je pr>kazala potreba, da l zadnje dogodke na Balkanu in na ikao uredüev med balkanskimi državanu. Pri nas tudi hvala Bogu to tudi ni zvo- zano z nobeniini težkočami, ker nobeno leio niso potrjeni vsi, ki so za vojaško službo sposobni. Tako imamo tu prav močno zalogo, s katero lahko računimo v slučaju večje potrebe. Za sedaj bi se povišalo število novincev za okroglo 40.000 mož, tako da bi še vendar ne bili potrjeni vsi sposobni, kajti zadnjič je ostalo oko'i 50.000 sposobnih novincev, ki niso prišli v vojaško službo. Od onih 40.s)00, ki jih zahteva vojaška uprava več, bi jih prišlo okoli 20.000 v stalno vojsko, 18.000 k domobrancem in 2000 k marini. Vojaška uprava opravičuje to svojo novo zahtevo s tein, da bi bila potem armada v obmejnih krajih po po- trebi povečana in da bi za slučaj kakili novih napetosti ne bilo potreba nobenih novih odredeb, ampak bi stalna armada zadostovala. V jeseni bode tozadevrii načrt predložen v obeh zbornicah in ako bode stvar dovoljena, bode že 1. 1914 potrjeno večje število novincev. Po no- vem naertu bo znašala vsaka kornpanija od 110—13()mož. Nemci na Češkem niso nikoli zadovoljni. Prej so vedno go- drnjali čez deželni odbor, češ, da je pri- stranski, da ne dela pravično, da ko- mandirajo Cehi itd. Na vse kriplje so delali ravno Nemci proti deželnemu od- boru češkemu in precej dosti zasluge imajo pri tern, da je vlada konečno de- želni odbor odstavila, deželni zbor raz- pustila in postavila komisijo. Pričako- vati je bilo, da bodo sedaj Nemci zado- voljni, a tudi to se ni zgodilo. Bivši nem- ški deželni posianci so te dni izdali neko izjavo na nemsko ljudstvo na Češkem, kjer protestirajo proti vladi, da jim jc poslala komisijo, kateri predseduje češ- ki piemcuitaš grof Schöborn. Nemci da tie marajo uikc.gur r-d češke strani, oni da se protivijo proti vladiiiemu sklepu. ki haje tako budo priliska »uboge-» Nemce. Ali bodo kedaj ti Ijudje zadovo- ljni, to ie te/.ko vprasanje. MIR NA BALKANU. Mirovna konterenca. V eetrtek se je zbrala v Bukaresti niirovna konterenca, v kateri je izjavil grški ministerski predseduik Yenizc- los. da se je doseglo liied (irsko in Bo!- garijo popolno sporaztunljenje. Bolgai- ski delegat Toneev poda izjavo v isteui zmislu. Predsednik Majoreseu izjavi, da je nedvonmo dose/.en teinelj mini in da niora zato konferenca proglasiti pre- uiirje za nedeločeno dobo. Predlog se sprejtne. \ i.ditelji posanieznih misij pre- vzatnejo nalogo. da se to armadam na- znani. Predsednik Majorescu jc izjavil, da ue gre za to. da se podpiše preliim- uanii mir, inarvee da se podpise defiiii- tivni mir. Predlaga, naj vsaka država itnenuje delegata. da se sestavi zapisuik in da se pripravi mirovna pogodba. Konterenca sklene nato, da se razprav- ljajo v seji ob 5. uri popoldne vprasanja o enakeni postopanju glede na sole in cerkve in o odškodnini za skode. ki so z vojsko v zvezi in ki jih ni vojska ue- posredno povzroeila. Na Yenizelosov predlog se iuienujevojaškistrokovnjak v \ seh vprašanjih, ki se tičejo vojaštvu. ko se bo sestavljala mirovna pogodba. Upajo. da se podpiše mirovna pogodba danes. Revizija bukareške mirovne pogodbe. Med velesilami se sedaj vršijo po- govori, ali je potrebna revizija buka- reske mirovne pogodbe. 0 tern vladajo najrazličnejša mnenja. Rusija in Av- strija ste edini, da je revizija potrebna, medtem ko so druge velesile sklenile formalno podpisati pogodbo. Odrinsko vprasanje. Bolgari so sklenili predati usodo Odrina in Trakije v roke Mvrope. \ ele- sile so odposlale Turčiji kolektivno no- to, v kateri pozivljajo Porto, naj umak- ne svojo annado za erto Enos-Midia tor obljubljajo popravo meje. Odgovor Tur- eije bo najbrže negativen, tako da bodo morale velesile napraviti druge k(;rak(-, da se uveljaviio njih zahteve. Veleposlaniška konierenca. Konferenca veleposlanikov v Lon- donu ne more pridi do nikakega spora- zuma glede figejskih otokov in glede južnih albanskih mej. Y prihodnjih sj- jah, ki se bodo vršile v pondeljek in če- trtek, se bodo stavili novi predlogi. Upa se, da pridejo veleposlaniki v četrtkovi (zadnji napovedani) seji vendar enkrat do sporazuma. Domače in razne vesti. Volitve v veleposestvu. Zaupni shod slovenskih veleposestnikov due 7. avg. t. 1. v (lorici, katerega se je udeležik) osebno 46 volilcev, ki so zastopali nad- polovično večino vseh volilcev, je skle- nil postaviti za prvi volilni okraj (slo- vensko veleposestvo) sledeče kandi- date: Dr. Anton Gregorčič, državni po- slanec v (iorici, Matija Rutar, c. kr. višji sodni svet- nik v (iorici, Dr. Alojzij Franko, odvetnik v (iorici. Vsi imenovani gospodje so kandi- daturo sprejeli. Izid ožje volitve v skupini italijan- skih mest in trgov. Pri ozji volitvi v italijanskili mestih in trgih so v sredo dobili kandidati ital. ljudske stranke: Pontoni 1147, Shnzig 1117, Culot 1106, Rebulla 1135 glasov; libcralni kandidaii so dobili: Bombig 1181, Pinausig 1165, Pascoli 1161 .Cesciutti 1171 glasov. ~ Izvoljeni so kandidati italijanske liberal- tie stranke. Delovanje prenesenega deloUroga cdvzcio gorišktiiuu iiiagislratu. \ču\i.t- snji naredbeni in zakonski list za av- strijsko-ilirsko Pritnorje prinasa razglas c. kr. namestništva v Trslu z due S. f. in., s katerim se doslej goriškeuui nta- gistratu poverjeni posli politiene o'olasti 1. instance odvzamejti magistratu ter i/.rocajr. voditeljr. c. kr. okrajuega gla- \arstva v (iorici. Razglas pravi: Na podlagi ^ 57 obeinskega reda za oKiož- i!o glavnt) mesto (iorica, je vlada gta- som naredbe tninisterstva /a uoiran.ie zadeve / due 4. julija 1913 odredila, da se tej obciui odv/.amejo tisti posli, ki jih je opravljala v preuekiiem delokro- gu kot politicMia oblast I. instance ter da jih bo v hodoce opravljal voditelj okraj- nega glavarstva' v (iorici. Ta uaredba stopi v veljavo z dneni 11. avgusta t. 1. (ioriskemu magistratu odvzeti ik-sII s': voiaske zadeve in obrtna oblast. Vecraj je pozval namestuik tele- graiičiiim potoni \ Ciorico tri politicno uradnike. uanirec Bogomila Berbuča, Pavla Hi (iaspero ter Cezarja ccmie Zenone, ki so dobili piurebue inštruk- cije. Preselitev policijskega komisarjata. 1'olicijski oddelek na tukajsn.ieiu ok raj- lioiii tflavarstvu, ki je imel svoie uradc in prostore za redarje v pc-slopju okraj- uega glavarstva na Travniku, se je pr.- selii \ ul. Alvarez st. 7. \' dosedanje |n>- licijske tirade se namestijo doslej magi- stratu poverjeni, a od vlade odvzeti si: voditclju c. kr. okrajnega glavarstva podrejeni uradi za vojaske in obrtniskj zadeve I. instance. Ti uradi priencio poslovati prihodnji pondeljek. Pri provincijalnem kapiteljnu, ki sc je vršil vceraj pod predsedstvom pre:. p. Romual Jereb, gvardijana na Trsatu, je bil izvoljen zopet za provincijala P. Angelus Mlejnik, za kustosa P. Placid l;abiaui. za definitorje so izvoljeni !J. Alfonz Furlan, P. Marijan Širca, P. Ka- jetan Kogej, P. Kerubin Tušek. Preme?čenje. (i.čna Matilda L i n d t- ;i e r. učiteljica na zeuski obrtni soli, je Iiremesčena na zensko obrtno šolo v Liubljauo. V VIII. činovni razred sta pomak- niena |)rofesorja na tukajsnii realki Marij Kurs c h c n in dr. Oto Pap e r Poroka. 1 )aues se je poročil v (io- rici železniški uradnik na I Hmajii, sin deželnega odbornika g. proi. Berbuča, kr. Boguslav B e r b ue z g.čno Olgo P I o h 1. ličerjo šolskega svetnika \- pokoju g. Plohla. Bilo srečuo! TomboSa v prid »Slovensketnu siro- tišču«. C. k. iinančno ministerstvo ','- dovolilo tudi letos javno tombolo v prid xSlovenskemu sirotišču«. Tombola sc bo vršila meseca septembra. Natančnc podatke objaviino o svojeni času. Mini- sterstvo je zavod tudi letos oprostilo vseh pristojbim Odbor »Zveze slov. kolonov« bo imel sejo v nedeljo dne 10. avg. t. 1. v Vipolzah po blagoslovu. Pridite vsi, ker jc seja važna. Najdeni računi. Neki kremar iz bliz- nje okolice je izgubil več računov gla- sečih se na ime nove struje za dan(; pi- jačo o priliki zadnjih deželnozborskih volitev. Kdor jih je izgubil, naj pride k nam, in povedati mu hočemo, kdo jih je našel. Zaradi nevarnih groženj, izrečenih proti svoji ljubici Izidori Maraš je bil obsojen mesar Hlede iz (iorice na šest tednov težke ječe. Odprti lekarni. Od 10. do 17. t. m. bodete inieli ponočno službo lekarni: (i 1 i u b i c h - Tromba. Nevihte in toča. V četrtek predpo- ludne po 11. uri je nastala v (iorici hu- da nevihta spremljana z gromom in treskanjem. Popoludne se je vreme zboljšalo, proti večeru pa so se privalili zopet nad mesto in okolico sivi oblaki, nastal je vihar z velikim nalivom in s točo, ki je napravila po okolici velikan- sko škodo. Najhuje je razsajala toča v Oor. Vrtojbi, v Sovodnjah, v Št. Petru in na Vogerskem. V Furlaniiji so bile hudo prizadete obciue Kopriva. I'arra, .Vhisa, dtloma tudi Ločuik. Vcjaski spomeuik v Rilietubcrkn. Vojaško veterausko društvo je skleuilo po nasvetu ces. svetuika A. Jacobija po- staviti v Rihemberku spomenik bivse- mii gcneralu in vitezu reda Marije Te- rezije baronu W;idinaycr-ju, ki je bil ro- jen I. 1704 v Rihemberku. Njegcv oce je lil Imu graščiuski advokat. Widmayer je l'il polkovuik in poveljnik znanega polka v Liki na Hrvaškein in sc je po- sebno odlikoval |)ri zavzetju mesta Za- dra 1. 1S13. Za svoje junaštvo jc dc>bil najvisje vojaško odlikovauje, reJ. Ma • rije Terezije, kakor za nekaj dcsetlctij pozneje njegov rivjak baron Čehoviti iz iste doline ob Branici. Za spomenik je daroval presvitli cesar prav zuatuo svoto, lako da delo lahko uapreduje. - Odkrit bo spomenik due 1(). oktobra 1. 1^13. V Tolminu jc raziMsauo mesto po- starja. I rt)snje so vložili v 14 dneh. Pri trganjti planink je ponesrečll neki Ivan \ ulc iz Čez Soče na Bov- skem. Bli/.o Rabija na Koroskein, kjer je bil pokojnik zaposlen kot rudar, je l>lazil po gorah za pUminkanii in ko ie enkrat skušal doscči prav lep cvet nad nek(. steno, mu jc kamen izpodletel in Yule je padel v globočino. Pokopali so ga \ Čez Soci. Gospodiiijska sola šolskih sester v Toniaju na Krasu. V novejši d(.bi tudi nase slovensko ljudstvo vedno bolj in bolj uvideva, da je treba kmctu stro- kovne izobrazbe ne samo iiio/u ampak tudi žeui, njegovi iiomocnici. (iospod'.- nja. ki z bistrini razuniom in s pobožnim in I'leineiiilim sreeni skrbi za dru/.iii'), osrečuje slovenski doiu. Zato paiuetni starisi skrl'.ijo za temeljito versko in strokovno izobrazbo svoiih hčera. \ svrho take izobrazbe so šolske sestre \r Tomaju pred 5 Icti ustanovilc gospodiujsko solo, ki traja 12 mesecev \r kateri se dekleta učijo teoretiČMio m praktično vsega, kar je treba znati d'i- bri kmeeki gospodinji in se navajaio k čednostnemu in poboznemu zivljeuju. Sestre pa vzdržujejo tudi iuternat za ljudskosolske ucenke, ki si v trirazredni soli lahko pridobijo potrebuih ljudsko- šolskili znanosti, v interuatu pa se va- dijo lepega, Bogu in ljudeni milega \e- denja. Koristeu jc ta zavod, posebuo takim deklicam, ki jim ie treba nuiogo kretanja v zdravem sve/.em zraku. Pojasnila daje vodstvo zavoda »Elizabetišče« v Tomaju, pošta lUitov- Ije na (ioriškem. Otvorhev dvornega poštnega in brzojavi'ega nrada v Mirainaru. Povo- dom bivanja Njene cesarske in kraljevc Yisokosti Prejasne gospe nadvojvodi- njc Marije Jožcfe v gradu Miramar sc je tamkaj s 6. avgustom t. 1. zopct o- tvoril dvorni poštni in brzojavni urad ter dotična telefonska centrala. Vstop v grad je za sedaj prepovedan. Crne koze v Trstu. V zadujem času sc je pojavila v Trstu znana huda na- lezljiva bolezen erne koze. V začetKu meseca julija je že obolel neki delavec na suinljivih znakih, sedaj pa jc kakih deset slucajev in skoro polovico snvt- nili. Posebno sc je bolezen razširila, ko je mnrl neki delavec v plinarni. Kmalu nato se slcdilo več drugih slučajev, ki so prišli v kako dotiko s hišo, kjer jc umrl oni delavec. Tudi ccstni pornetač, ki je tarn pobiral smeti, je nalezel bole- zen. Zdravstvena oblast je storila vse mogoče korake, da se bolezen zatre. — ¦ Dala jc ccpiti vse delavce po arzenalih, mestne pomctače in druge, Vsak naj- manjši slučaj ali sum je treba nujno na- znaniti oblastim, da se pravočasno u- krene vse potrebno. Bolezen se je brž- kone zancsla po Turkih m Bošnjakih, ki so v zadnjem času šli večkrat skozi Trst. Ljudstvo po Krasu posebno opo- zarjamo naj bo skrajno previdno, ker erne koze so grozovito nevarna bole- zen. Vsa izobraževalna društva in Marijine družbe, ki svojih zastav še ni- so prijavila za manifestacijo na katoliš- Avstrijo. Yes eas halkanske krize so bi- le atiKleske in trancuskc baiike (Jdtetfni- !e svoj denar iz uase^a protneta tor uam tako denarno in političuo škodovale. Scdaj kaže, da se povrnejo počasi stare urejene ra/.mere. Ralkunske države po sklenjcncin mini. Halkanske drv.ave bodo pridobile po sklepih zadnje^a mini pribliz.no sle- deče svote na ozenilju in prebivalstvu: B'olgarija pridobi .W.nilO km' prostora in KOO.OOl» prebivalcev. Srbija pridobi .l?.ouu km- in l.lOO.dOO prebivalcev. (ir- čija pridobi 45.IHMI km'- in SSO.IHM) prebi- valcev. Runuinija pridobi 7000 knr in 260.OIKI prebivalcev. Albanija bo obse- gala .^2.000 knr prostora in bo imela o- koli SNO.OOO prebivalcev. Crna tfora do- bi 70 knr in _M0.0O0 prebivalcev. lJo teh pridobitvah bode moč posameznili balkanskib držav sledeča: Bolgarija U9.000 knr in 4,dOO.(MH» prebivalcev. Rumunija UN.O00 knr in (1,2600.000 pre- bivalcev. (Irčiju 110.000 knr in 4,000000 prebivalcev. Srbija 80.1)00 knr in 3,6«M».000 prebivalcev. Crnagora. 16.000 knr in 480.000 prebivalcev. Izsiljevaiec. Iz Londona poročajo. Tu so aretirali nekega mladega moža z imenom Henrik Krennerskoten, ki je pi- sal grozilna pisina lordu Rotschildu. \- retiranec je mlad nemški trgovski po- niocnik, ki je že opetovano zahteval od lorda Rothschilda velike vsote, vsega skupaj 30.000 tuntov. Y svojem zadnjem pismu je zahteval, da Rothschild poslje omenjeno svoto v neko nemško restav- racijo v Westendu. V cetrtek je dobil v Hstu »Tenies« odgovor in je bil povab- ljen na sestanek. pri katerem ie bil are- tiran. Srebrna lisica. Ta elegantni kužuh, ki je vedno redkejši, postaja od dne do dne dražji. »Montreal Staru poroča, da se je nekemu lovcu v Ahabasci v Ka- nadi posrečilo ujeti pet mladib, živih samic. Za te mu neko društvo ponuja 36.000 kron. To društvo namerava v Yzhodni Kanadi začeti z rejo srebrnih lisic. Lovec ie zasledoval staro lisico več tednov, predno se mu je posrečilo zaslediti njeno skrivališče. Hofrichterca se loči od svojega moža. Iz Požuna se poroča, da se namerava Hofrichterca ločiti od svojega nioza, znanega nadporočnika Hofrichterja, ki je obsojen v dosmrtno ječo. Hotrichter- ca je ze z neko požunsko rodbino skle- nila pogodbo za adoptaciio, ki jo je že ogrsko notranie ministerstvo potrdilo. Hofrichterca postane ogrska državljan- kii in se numerava še enkrat oniožiti. Gospodarsko. Parobrodni in trgovski promet v Trstu. Tržaška trgovska zboriiica ie iz- dala nred kratkim štatistiko o trgov- skeni in parobrodnein prometu v trzaš- ki luki za poslovno leto 1912. Y Trst je priplulo v rečenein letu 12.006 trgov- skih ladij in pripeljalo blaga okroglo 4"._. miljona ton. Iz Trsta pa je odplulo 12.614 ladij in odpeljalo skoro enako število ton, kakor je bilo pripeljanih. — Največ ladij ie bilo avstrijskih, za temi pridejo laske. Na tržaški kolodvor je prišlo 1. 1912 141.220 vozov blaga, za 20.669 VL-C kot leta \{)\\. Pripeljalo se jc v Trst po železnici najveC blaga i/ Kraujskega (22.163 vozov) potem pride Štajersko, potent Moravsko, mito U o- riško (10.104 vozov). dalle Češko. Korosko. Ni/.ie Avstrijsko itd. Izven Avstrije pride najvcč blaga v list po /ele/uici iz Neničije. Iz Trsta gre bla- go po /cleznici najbolj na Nižje Avstrij- skc. potem na (loriško, Kranjsko. Lta- jersko, Koroško itd. Od dnigih dr/.av dobi zopet N e m Č i j a najvec po želez- niei iz Trsta. Vidi se iz tega dejstva, da ima Nemčija res velike trgovske zve/e preko naših dežel do Adi;ije. Y tern ozi- ru sino mnogo zamudili, ker nemska tr- govina je dandanes takt) trdna, da se ne bo več dala izpodbiti. Sibirija svetovna žitna zakladnica. (iospodarski poročevalec uemskega ge- neralnega konzulata v Peterburgu, dr. Holltuann, trdi, da Sibirija, znana v agrarnem svetu po svojem velikem iz- vozu sirovega masla, postane v dogle- dnem času svetovna zakladnica pseni- ce. Ploskev, sposobna za setev, se ceni na 0 milijonov desjatin (desjatina je 1.09 ha) in po tern vsa letina pri poprečnem pridelku 50 pudov na desjatino na 300 milijonov pudov (1 pud je 16.38 kg). Za preživek domačega prebivalstva in za setev se potrebuje 150 milijonov pu- dov. torej bi se je lahko še 100 do 150 milijonov pudov izvažalo, ko bi bile u- godne prometne zveze. In ker se žilavo dela na izboljšanje vodne ceste z velikih sibirskih rek v Cvropo, bö sibirska pšenica v bližnji prihodnjosti poplavila svetovni žitni trg. Dobava rezanega lesa za drzavno železnico. C. kr. ravnateljstvo državne železnice v Trstu odda potom javnega razpisa dobavo rezanega lesa itd. za leto 1914. Odpadki smrekovih skorij pri stro- jarjih in kožarjih, s katerimi se kožc strojijo, se jako dobro porabijo v dre- vesnicah in sadnih vrtih, ako se jib na- suje čez in eez pod drevjem 16—20 cm na debelo. S tern ostane zernlja v:dno vlažna in rahla, in tudi v suši ni potrebe zalivati. Poleg tega se ne zarijejo v ta- ko zernljo majni hrošči in ni v taki zem- lji ogrcev; rodovitnost drevja se jako povzdigne. S tern, da se ti odpadki na- tresejo v drevesnicah, odpadejo tudi vsi stroski za pletev, okopavanje in zaliva- nje; korenine lažje rastejo in drevesa so rodovitnejša. Sredstvo za pokončevanje ščurkov (pukožev). ^čurki se dajo v hiši le tedaj korenito zatreti, če se jim na katerikoli način v hiši vzamejo v zidovju in v tleh \ sa skrivališča, kier morejo čez dan bi- vati in odlagati svojo zalego. Največja snaga je seveda samaobsebi umevna «n Prodä se radi družinskih razmer prav lepa tliflistslrp liša v CEKNEM na ^redi trga. pripravna za vsako ohrt (posebno za peka) pod ugod- nimi pogoji. Ponudbe na A. T{. C e r k n o, ------ postno ležeče. -== se zlasti uikjer ne sme uic pusčati. kar sčurki jedo. Zaherlin ie proti sčur- kom dobro sredstvo, a jili le oiuami iu se ščmki potem kinaln zopet zdrauiijo: zato je od zaherlinovega praska omii- mljene scurke takoj skuinij poinesti iu uuičiti. Zelo priporočajo postavljati na niesta, kjer se zbirajo sčurki v večjih množinah, popir, posut z zinesjo iz po- lovice v moko zdrobljenega boraksa in i/ polovice sladkorjeve moke. Jež, ki je ponocna žival, je silno prideu zati- ralec sčurkov, a je neprijeten, ker de- la pouoci veliko ropota in ponesnaži tla. Štev. 2229 E Razglas. Naznanja se, da javna dražba zastavil II. četrtletia» t. j. mm aprila, maja in juniia 191Z začne v cetrtek dne 11. sept. I9I3, ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in po- nedeljke od 9. ure zjutraj do 1. popoludne. Dne 13.. 17., 20.. 24 in 27. sept, bodo od 10. do 12. ure predpoludne v dražbeni dvorani na ogled si. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi. V Gorici, 4. avgusta 1913. 0d ravnateljstva zastavljalnice. POZOR! Podpisani uljudno naznanjam si. obči»-"vu v mestu in na deželi, da imam la^rno trgovino in delavnico vsakovrst- nih čevljev za rnoške in ženske, za go- spode in gospe kakor tudi za priprosto ljudstvo. Cene zmerne, blago dobro in trajno. Za obilna naročila se priporočam udani Reščič Mihael, trgovina in izdelovalnica čevljev na Kornu St. 17. I Priporoca se, pod no vim vodstvont, na hovo urcjeni hotel "Pri Zlatem Je- loiuio. Istotam se sprejeiuajo ahonenti po dogovoru po zelo ugodnih ccnah. >aibol]si eik«ki dohavni vir! Perje zablaziue po zelo nizklh cenah. ^Q^^_ ¦ \ J 1 kj; razcepljenpga 40 v : polubclo tiajboljše K'^ HO v; čisto bclo 4 K; belo, puh 5 K 10 v; 1 kg najiinojše bolo razceplj'Mio 6 K 40 v, 8 K ; 1 kg puh-pcrja, sivo K 6, 7; belo fino 10 K; najfinejše prsiio 12 K Posiljati'v 5 kg, poštnino prosto. Izgotovljcna posteljna oprava iz gosU'^a, rdočojia, plavojia. belcga ali rumfn- k^stega iiankinga; 1 poinira «'olga 180 cm, ši- roka 120 cm tor 2 blazini vsaka po 80 cm dolga ter GO cm široka s l'inim, trpcžnini puhom K 16 s pol-puhom K 20. s finim puhom I. vrstc K 24 ; posamozne pernico 10 K, 12 K, 14 K, 16 K: blazine za pod glavo K 3, K 350, K 4. Per- «ice 200 cm dolge in 140 cm široke K 13, K 14-70, K 1780 in K 21. Pernati madraci iz moč- tiega križastepa Gradlna 189 cm dolgi in 116 cm široki K 1250 in U80. RazBOšilja sc proti povzetju, in sicer od K. 12 poštnine prosto Neugajajoče s«> zanienja ali pa se vzame nazaj tt:r se vrne denar. Oniki za- slonj in poštnine prosto. S. Benisch, Deschenitz St. qgz, Češko. NAJBQU/A /TREHA /EDANJO/T! Firmite Asbcsini ccmentni 1 skriljevecfirmit jeumeten kamen najboljše vrste inpiTOVE TDVAPNEzadpzoz WEI//ENBACHaE,TRIE-sTINGI fe^f /ROD^IJE ^V/TRIJ^KO GfXS. ¦&Lr |AZT0P/TVQ IN ZAUOCAO GGREGQRIC • GQRIC A ozk a ulica jt.i Kupujte samo dvokolesa[ „ALTENA", francoske vrste,j ki so najtrpežnejši \ in na boljši boclisi za na- \ vadno rabo ali za dirke Sjivalni strojiOriginal „Victoria" so najpraktienojši za vsako hiso. Isti siužijo za vsakovrstno ši- va njo in stikanje (vezenjei.Stroj U'.Hv. brii/šunmo in jc jako trpe- žcn. l'uske, sanmkrest1, slaino- roznic i- in vso v to stioko spa- dajoče prcdriicto se Jobi po to- varniški ceni pri tvrdki Keršeuani s Guh, G O R I C A — StoSnl trg St. 9 Jifpki M\\u banks pMica f M Central« Ljubljana. }>o(lnr/nico : Celje, Celovec, Sarajevo, Split Trst. tfalalška ij«^«Sca 1^ 8,000.000. — — ^ezervni zaklad K 1,000.000. Vlogo na knjižico po 4:J4°U? v tekocem racunii po dogovoru. Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst, deviz-valut. j =?=¦--.-. liskont menic ¦ = Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje. Borzna naročila. — Stavbeni krediti. — Safes. Promese za vsa žrebanja. Predujmi na vrednostne papirje. Nakazila v inozemstvo. Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. Srečke na obroke. [Kreditna pisma.