98
Bog ne zapusti svojih
V nekej vasiei je živel prileten oče z jedino hčerko, Katarinko. So-pr6ga mu jc že davno uinila in Katarinka svojo niatere niti pozn&la aij. Da-si ubožna, živela ata vendar mirno in zadovoljno. Oče, ki so se od sta-rosti čntjli vsak dan slabejšega, čntili so tudi to. d& jim bode skoraj zapu-stiti ta svet, in kar jim je bilo najbridkejSe — tndi svojo ljubo heerko, Ka-lariuko. Vid&5, da se jim bliža že zadnja ura življenja, pokličejo Kai&rinko k sebi ter jpj rek6: ,,preljuba Katarinka! ti sama dobro znnš, da mi bode treba kmalu iti z tega sveta in da mi ne uioreš nič vec pomagati. PosluSaj zatorej poslediye besede svojega dobrega očeta. Bodi vedno, kakor si bila dosihdob, ponižna, trotka in pobcžna. Vsacemu Clovcku stoii dobro, ako moreJ, pa te bode Bog popl&čal in vsi dobri ljndje te bodo imeli radi."
Kiualn potem so oCe nmrli. Mnogo ljudi u vasi je žalovalo po njem, a to se zna, da aajbolj ujegova dobra hčerka, Katariuka. Pokopali ga so na famempokopalijči; pogreb je bil velik in sijajen, ker vsc, staro in inhido, spoistovalo ga jo in rado iinelo. Uboga Katarinka je ostala zdaj sama n» širokem svtjtu: nij imela nfi oCeta ne matere, a tudi s6rodaikov uij iiuela nobenih.   S tem, kar si je z rokaina zaslužila, žirila se jc in oblauila.
Sjeua jedina tolažba je bila, ako je mogla na pokcpaligče, da jp ondu molila na grobn preljubega oiieta. Nij ga biio dneva, da bi ne bila obiskala hladnega poiSivalHCa svojega dobrega oi-eta, ki jej je bil vse na tem svetu, Njegov grolj je olepšala z uajlepšimi cveticami, ki jili je dobila. Večkrat je bridko jokala na očetovem grobu in po sto in stokrat je poljnbila kriš, ki je stal na njegovein grobu t ziumcnjo, da je na tem kraji njegova Uadnn in miraa poijteljica. — Otroci, ofcroci, ri 5e ne zaate, kako ja takim otrokora pri srci, ki nemajo preljnbib staržev. Sirota Katariuka je 1.0 dobro zn&la. Od same žalosti m bridkosti so jej Jica upadlft. Ljudje so jo sieer tolažili, a kdo raore utolž/Jti siroto, ki nema aikogar svojega na tem svefcu.
Preteklo je nekoliko let, odkar jc Eatarinka izgubila svojega dobrpga očeta. Necega dne zjutraj zgodaj gre v Ijližuji gozd, da bi tam nabrala Iepega evetja za olepšanje očetoTega groba. Ko si že dosti cvetic nabere, vrne ae po bližniei domiv, da bi poprej bila na pokopali&i. A komaj naredi nekoliko stopinj, zaslisi ne iiale{ od selm atko stokanje in zdihovanje. Kata-rinka so tega zeW nstraSi, srce joj nekako bitrejše bije ter sama ne \6, kaj bi storila. Zdajci se spoumi besed svojega pokojnega oSeta, dobi pogum ter otido za glasom, ki ga je bilo vedno slabejšt; slišati. Ko pride iz gozda, ugleda ne daleč od cesta nilado gospo leiati v krvi. Katarinka se ocl stralia treso po Tsem telean. Tak6j pristopi k gosppj, priTzdigne jo, kolikor je mogia, ter jo z vcliko težavo privede do Ijližnjtga potočka, v katcrem zmoči sroj robec ler ž njim ainije gospcjao krvaro lice. Zdaj povpraša JJatarinka ne-znano gospo, od kcdi je in kaj se jej je zgcdilo. A gospa jej ne more ui-česar odgovoriti, ker je bila pruveč slaba.
Katarinka ne ve, kaj bi storila z ubogo gosp6. Na vse strani se ozira, l li IK uglediJa lije kakega Hoveka,  d» bi j>'j pomagal boiao gospo odnesti
99
do kake hiše. A t tem trenotku jo oliitle Se večja groza! Ne daleč od potoka ugleda neznanega čloreka. ki je stegnjen ležal na zemlji. Do njegs pri3pevši, nialo da se ne zgradi od straha. Clovek je l>il mitef. Poleg njega n& zemlji jc ležal bif. Katarinka ne ve. ali se jej sanja. ali je Tse to res-nica. Te žalostne prikazoi so jej pretresle vse telo. in zdolo se jej je, kakor d& bi bile s&me ponasti okoli nje. SiroUi oij za&la. ali bi ostala. prl mrtvem gloTeka, ali bi stregla nesrečnej gospej^ ali bi nesla nabrane cvetice na očetov grob ter bi postila nesreena čloTC-ka njfjn osoili, dokter jn ne uajde kak drng Šovek. Že je mislila to poslednjo storitL A. zdaj sliši nek notrauji glas. ki jej pravi: ..Katarinka, stori vsacomu rloveku doljro. ako moroš." Nehoto bila jej je potloba pokojnega oiieta pred očmi. Tidete je njegovo npadeno Uce, njegore temne oei, ter sližala njpgov posiednji nauk. V tem hipn se ojnpači ter sklene iti v bližnjo vas. da ondu Ijudi na pomoi: prosi. Tako je tudj .storila. Kmalu pridejo sosedje z vozom, naložti nesrečfla e-loreka nanj ter ju otlpelJGJo t vas.
Mrhega 9on>ka pokopljcjo, kaior se spodobi, a gospo odnesO v Kata-rinkino stano?anje, položS jo v njeno posteljo tcr pošljejo tak6j po zdravnika. V tcm je Katarinka gospej stregla in jej pridno izpirala rane. Zdravnik pride, ogleda ranj^uo gosp6, ter reče, da rane nijso toliko nevarne. Predno ntijp, pove Katarinki, kako uaj ravna a ranjeno gosp6, kako jej naj raue za-vezuje ixi stcežt), da se gospa poprej ozdravi.
Katarioka je po dnevi iu po noči stregla ulJOgej gospžj s toliko skrbj6, kakor da U tiila gospa njeaa lastua uiati. Dolgo je ležala tuja gospa, (la nij mogla ničesar izpregovorili. A čez Avs, tedna si je toliko opomogla. da je začpla pripovedovati o svojej nesivči.
Mrtvi čloTi»k, ki so ga pokopali, bil je njen kočijaž, a ODa je liila na-menjena v Mižnje mesto, da prejme Teliko dodšiuo, katcro jej je zapustil njea l)ližuji sorodnik. Gospi je bila h. tuje dežele. Ko se pelje po noči skozi gozd, napadejo kočijo roparji, tor zahtevajo denarjev od nje. Kočijaž ndari nekolikokrat z bičem po hudolaiez.ih, a v tem ironotji pooi puška in kočijaž ae zvroe mvtev na tla. Oospa jp Uotela pobeguiti, a toloyaji jo do-hitč in neiiBmiJjeTio pretpp6.
Kaj so je dalje i njo godilo. tega nij znala povedati, ker je ležala Tes 5aa v nmvednosti, dokler jo nij usmiljena Katariiika nažla in smrti reSila. 0 koc"iji in konjih nij znala ničesar povedati.
Pozncjf je imela sodnija dosti opravka s to žalcatno prigodbo. Tndi Kalariiita je morala pred sodiiijo izpoviSdati, kje jb nažlfi raujeno gospfi, kje mrtvega kočijaža i. t. d. Gospa jo na drobno popisala konje. kočijo in liii-dobneže. zato je pa morala dalj easa ostati t msstu. Kmalo potem dobijo na nekem sejrnn konje in kočijo. a gospodar je prisegel, da jili je kupil od neznanih Ijndi za ze!6 majheiio eeno. Hudobn^ži so bili prnvi tolovaji, ki so se ravno 6no noč priklatili t omenjimi gozd, ali so pa morda iialašč žakali na bogato gopp6. Za lcto dan pozneje sta bila v mestn dva hndolmpža oli-sojena na vešala, ker sta uapadla potnjo^ega žnpnika in sta ga skoraj ubila. Tajila sta, da 6na te gospe ne pozuata, a vsa okoliea ju je imela na .sarau, da sta ravno ta dva uapadla tudi bogato gosp6 in ubila pjcuega točijaža.
A vruiiuo se zdaj zopet ih Katariaki. ______                                                                                                 7*
100
Sirota Katarinka je gospo ljnbila, kakor stojo mater, a gospa njo kakor svojo hčer. Ves čaa, dokler je bila gospa v mestu, imela je tudi Katarinko pri sebi.
Katarinka je gospej povedaia vse. kako so jej oče pred nekoliko leti umrli iu kako je zdaj ona zapnščeoa sirota, ki nema nikogar na svetn. Po-kazala jej je tudi očetov grolj ia je djala, da ima n&jvečjo tol&ibo, kadar more olepšati očetov grob s eretieami.
Necega dne se gospii poslori od Kalarinke ter otide v sfojo domorino, obljubivši jej, da jej bode kmaln pisala in da se Iehko k njej preseli in pri njej žirf, ako hoSe.
Katarinki je bilo ze!6 težko pri srci, ko se je gospa od nje poslavljak. Itada bi biia šla ž njo v njeno domovino, ali kdo bi potlej sadil iu zalival cvetice n& oietmeta grobuP
OSetov gtth jej je bil jedino tolaiilo!
Čez nekoliko dni, ko je gospa odpotovala, dobi Katarinka list, t ka-terem je bilo tako-le pisano:
nDraga nioja Katarinkal
Ti si me smrti reSila. Nijsi zahtevala za to nolienega plačila, a jaz ne morem, da bi ne obdarovala reSteljice s^ojega žiTljeuja. Dedšino, ki iznosi 20.000 gL, zaradi katere som prižla y mesto, v katerem si mi bi bilaTi Baj-ljubša prijateljica, pustila sem Tebi, da jovzdigneš pri ondotnej sodniji, kadai' izvTšiš 2i. leto svoje dobe. Tndi sera narotfila kamenit spominek za grob Tvojega dobrega očeta. Bodi vedno dobra in pobožna, kakor si bila dosilidol) in spominjaj se večkrat nameDe, kakorsc tudi jaz večkrat na Tebe spominjiun-Troja hvakžna
Dragutina K., grofinja."
Istega dne dobi Katarinka od svojega skrbnika (jeroba) in od sodnije poroi5ilo, da je grofinja E. za njo pustila 2U.000 gld. GrotiDJa je bila nalaSiS tako uai-ediia, da se istega due oba Iista izroe^ Katariuki.
Take sreCe se nij Katariuka nikoli nadejala. Bilo jej je, kakor dft bi sanjala. Tse jej je čestitalo k tolikej sreCi. Vsacemu je dobro storila in po-magala, kolikor je le mogla. A to je bil očetoT posloiioji raiik, kateregaje dobro oliranila v spomiau.
Na ototovem grobn je stal ktasen spominek, ki ga je dala gro&nja K. narcditi. Okoli in okoli spominka je bilo vse polno prekrasnih cretic, ki jifa je Kataruika zasadila>
Katarinka nij doživela velike starosti.   T 27. letu svoje dobe  umrla je
iia siiSici.   Žalost po Ijubein očetu jo je spravila tako naglo z tega sveta. Po-  ¦
kopuli so jo poleg očeta.                                                                                   I
V90 svoje imetje je zapustila farnej sirotižaici.                                          I
V uiini naj pofiva!                                                                                 I
7. *-*      V. K.